—	~ -	»14есл*&П'
ЈСо-ш^ј c-
РвМпЈла v državi SMS pavšalirana.
Naročnina listu: Celo leto K 120’—, pol leta K 60-—> četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije : Celo leto K 150'—. Inserat! ali oznanila se za. računajo po dogovoru ; pri večkratnem inserirenju primeren popust. UprevflisHo sprejema naročnino, tnseretfe in ieklarnaeije. — — Telefon št. 220.
Posamezna S Sevi!»* a* stane 1 kron«,
j Straža" izhaja v pondeljek, sredo in petek Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroške
cesta št. 5. — Z uredništvom se more vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne.
& ■
№ßdv‘rs8H političen list za slovenske Hu&tvo
Шт»*1мк£», da« 2SB, julija
Rokopisi se ne vračajo, so poštnine proste. —
Nezaprte reklamacije Telefon št. 220.


Vozni red za Ptuj.
m m
ЋЈШ-кзЖШк tem.
ne bo kakih neljubih pomot, naznanjamo, da vozijo iz Mari b o-r a na orlovsko slavnost v Ptuju tLIe vlaki:	>
Ob 9. uri dopoldne.
.Ob 4. uri popoldne.
Ob % na 9. uri zvečer.
S z P t u j a, vozi posebni vlak proti Pragarskem zvečer ob 9. uri in in zjutraj ob % na d. uro.
,V zadnji „Straži“ je nekdo napisala da vozi iz Maribora tudi vlak ob 12.49 opoldne proti Ptuju. To pa ni ves.- ;To je vlak-mešanec, ki vozi v Ljubljano in ima zvezo z Ptujem na Pragarskem še4e ob У?3, uri. Ravno-
tako je tudi pomota glede odhoda posebnega vlaka iz Ptuja proti Pragerskemu. Ta vlak ne vozi ob 8, uri z\o-čer, ampak točno ob 9. (Ј21.) uri in ima zvezo na Pragerskem proti Mariboru iu Ljubljani. Za udeležence orlovskega tabora v Ptuju je dovoljena polovična vožnja, a le tedaj, ako sie vsakdo izkaže z izkaznico Orlovske Zveze. To izkaznice in vstopnice se dobijo v, upravniMvu „Slov, Gospodarja“ in „Straže“ v Maruforu.
Železniške zveze so ugodne, j ej v nedeljo, dne 81. julija:
to-
Vsi v Ptuj!
Nekaj o finančni politiki državotvoren.
Naši demokratje že danes sami priznavajo, da niso zavozili naše mlade države samo notranje in zunanje politično, ampak jo tirajo že tudi v gospodarsko iinančni polom.
„Јшхо“ od dne 27. t. m. skesano prizna ra, da že pada par tednov polagoma vrednost našega denarja na-pram zlati valuti, posebno napram dolarju, angleškemu funtu in švicarskemu franku. Koj za tem priznanjem našega valutnega padanja pa lopne „Ju-trov* čiankar po klerikalcih, češ, saj ,e stala naša krona marca in aprila lanskega leta še slabše od danes, ker so v Ljubljani absolutno vladali ide -rikaleb Za Boga milega, kak opravek ter vpiiv pa ima ljubljanska pokrajin-* ska vlada na padec ali povišek naše valute*0 Gotovo niti najmanjšega in „Jutrov" člankar je zapisal frazo o lanski absolutno klerikalni ljubljanski vladi po svoji navadni demokratsko -nepremišljeni metodi. Pa naj je bila krona pod takozvano Protič-Korošče -ms vlado kakor, si bodi, sedaj krmarijo obe vlajdi v Ljubljani in v Beogradu demokratje že dokaj časa in pri vsej svoji vsemogočni državotvornosti niso mogli naše krone dvigniti, am -* pak njeno vrednost od dne do dne Še celo znižujejo.
Pri pogledu na naše derutno finančno stanje pa ne smemo pozabiti, da so ravno demokratje in naši samostojni zatrobili v svet vest, da bodo zboljšali našo valuto potom ustave. In baš nova ustava, ta največja veleza*-sluga demokratov, ni prinesla plus v valuti, ampak od njenega kupljenega sprejem a pa do danes vsakdanji — minus. Pred glasovanjem za ustavo , ш pr. 24. 6., je notirala naša krona napram Švicarskemu franku 405, po sprejemu ustave 30. 6. (^85, 22. 7, 8,75 in 27» 7. 3.60, Ako je nova ustava res tako dragocen demokratski — med, bi moral njegov vonj saj malo Šče
getati švicarske, angleške m ameri. -kanske finančne nosove, pa je ravna nasprotno dejstvo. Vsaka druga država bi se bila po sprejemu ustave finančno dvignila, a naša je (padla — znak, kako dobro sodi inozemstvo o naši ustavi, katero je zverižila komaj drago kupljena polovica našega SHS naroda, a brez Hrvatov in Slovencev.
Se par demokratskih čudežev za povzdigo naše valute ne smemo pozabiti. Baš naši demokratje so bili in so še tako „srečni“, da se vrše pod njihovo vladno roko razne trgovinske pogodbe s sosednimi velesilami. Ravno te trgovinske pogodbe bi morale — dvigniti naš finančni položaj, pa so ga poslabšale — znak, kako sodijo: Anglež, Francoz, Italijan itd. o gos -podarski važnosti pogodb, katere sklepajo ministri a la dr. Kukovčevega ko v a. Pod sedanjo demokratsko ero smo bili tudi tako srečni, da se nam je za-siguraia miijonska zlata vojna odškod nina in tudi ta fakt ni vplival na povzdigo naše krone, ampak na padec.
Demokratje so imeli torej skoraj skozi dobo enega leta v rokah največje žegne za povzdigo naSe valute kakor: ustavo,, sklepanja trgovinskih pogodb m zasiguranje zlate" vojne od -škodnim;, a kljub tem dejstvom naše valute niso dvignili, ampak jo priti -rali na rob propada — znak, kako dobri gospodarji in finančniki da so!
V naši notranji politiki obznane , posrečeni in ponesrečeni atentati, v zunanji politiki še BaroŠ v italijansko malho, v finančnem oziru pa do sedaj odkar smo ujedinjeni, najnižje stanje — to je politično gospodarska bilanca vladne stranke,, ki je edina državo-vorna in dela za konsolidacijo naše uboge di-žave.
Tc so fakta, ki jih ne more utajiti aiti „Jutro“, ki jffi vidi in pod njimi ječi SHS narod, a posmehljivi zrejo nje naši sosedje * . .
Petrolej in mednarodne politika.
Vsakemu priprostemu človeku je znan pomen petroleja kot snovi za raz sveiljavo in kurjavo. Daši ga elektrika in plin vedno bolj izpodrivata, je petrolej še v obsežnih pokrajinah sveta, v predmestjih velemest in gorskih kočah edino sredstvo razsvetljave. Kako in kje se pa petrolej pridobiva in kakšno vlogo igra v svetovni trgo-• vini in vsied (ega tudi' v mednarodni politiki, je pa pri nas le malo ljudem znano.
Petrolej, tudi zemeljsko olje ali nafta imenovan, se dobiva potom vrtanja v globoke plasti zemlje, kjer je na lazi šče petroleja in tvori smrdečo, temnorujavo ali zelenkasto tekočino, podobno gnojnici. Ta tekočina je včasih gosta, včasih bolj redka in se najde največ v takozvanih tercijernih plasteh zemlje. Surovi petrolej j'e mešanica vodika in ogljika in v barvi, specifični teži, vrednosti in uporabljivosti zelo različen. Največ vredna sestavina je vodenočista tekočina, ki se
imenuje čisti, rafinirani petrolej ali kerozin. To snov žgemo v naših petrolejskih svötiljkali. Lahkotekoči surovi petrolej Pennsylvamje je jako bogat na tej tekočini, gosti petrolej Kalifornije pa ima malo te snovi. Srednje kakovosti izmed teh obeh je ruski petrolej v Baku, V petrolejskih krajih se raztiči surovi petrolej s postopno destilacijo v različne snovi, ker vsaka teh sestavin vre ob različni vročini in spuhti. Posebno dobro urejeno rafinerijo petroleja sta imela v mirnem čar su brata Nobel v Baku,
V prvi stojni ji destilacije se pri temperaturi do 150 stopinj’C izločijo lahke ogljikovo-vodikove sestavine. To je vrsta takozvamh bencinov. Na drugi stopnji se zviša vročina na 150—300 stopinj C in s'c s tem pridobiva kerozin ali gorljivi petrolej za razsvetljavo,; Pri tretji stopnji destilacije se zviša vročina na čez 300 stop. C in se na ta način pridobiva različna, pri nizki temperaturi kot kaša go-
sta mazilua olja ter poleg lega, vazelin, parafin itd, V; Baku preostane pa destilaciji ge tekočina, ki se imenuje mazud, s katerim kurijo petrolejske rafinerije, parnike na .Volgi in Kas-piškem morju, ter v novejšem časa posebno za to adaptirane železniško
lokomotive.
Bencol izmed vrste bencinov postane trd pri 0 stop. C, pri 8 stop. O se stopi1 pri 80 stop. C vre, razstopi jod, žveplo, fosfor, smolo in mast,
kavčuk in še druge snovi in je ne samo čistilno sredstvo ampak Se uporablja na veliko v kemični industriji,-Kar se tiče gorljivega olja, kar. imenujemo v vsakdanjem "življenja petrolej, m ,ia tej snovi, najbogatcjši petrolej države Pennsylvania v Ameriki, ki znaša '55—75%, od surovega petroleja, potem Ohia 30—40%, Baku 25—30%, gališki petrolej 35—50%; v Ameriki so odkrili petrolej v Pennsylvania leta 1859, in je imela Amerika do najnovejšega časa vodilno vlogo v svetovni trgovini petroleja, katero je organizirala v velikem trustü „.Standard Oil Compagnie“, koj emu je oh na čelu znameniti Rockefeller., V dort tega je postal amerikanski sodec petroleja, barrel = 42 galon — 90,8 lit. Jertnota v trgovini petroleja.
Produkcija petroleja jo znašala po stfitifetiki leta 1910 v 1200 ton: v Združ. drž. Sev. Amer. 28,000.000 v Rusiji	9,000,000
v tuzemski Indiji	8,000.000
v Rimumiji	1,350,000
v Galiciji	1, v 60,000
a L 'danski Indiji	890,000
v Mehiki	330.000
To 'so okrogle številke najvažnejših dežel, kjer se pridobiva petrolej. Vrta se v zemljo v Ameriki 300—400 metrov globoko, prodno se pride do petroleja» O nastanku petroleja so mnenja različna, Jedni so trdili, da je nastal iz segnitih rastlin, drugi pa v novejšem času menijo, da je nastal iz razsutja in strohnenja morskih živali.
Ta bolj redka zemeljska snov je predmet velikih borb med sedaj obstoječimi petrolejskimi trusti. Amerika prideluje največ petroleja in je vsied tega bila zmožna, da je krila 70 odst. vse svetovne potrebe na petroleju, A-merika sama uporablja veliko petroleja za razsvetljavo, še več pa za industrijske svrhe in za mornarico, kjer se v veliki meri uporabljajo metori na pogon s petrolejom. Zalogo petroleja, v notranjosti zemlje v Zedinjenih državah cenijo na 7 milijard barelov, približno 10 del vse zemeljske zaioge petroleja. Ker se pa uporabi samo v Zedinjenih državah petroleja 400 milijonov barelov letno, se lahko zračuna, v koliko letih bi zaloga petroleja pošla. Zato tako iskanje in pehanje za petrolejem po vseh kotih sveta. A preostaje še jedna tolažba, če bi tudi tekočega petroleja v notranjosti zemlje zmanjkalo. Iz škriljevca se da tudi izvleči petrolej, in ker je tega minerala ogromna množina na svetu, se bo morala industrija vkeči na ta način pridobivanja petroleja. Za enkrat pa se vodijo težki konkurenčni boji za petrolejske vrelce med Amerikanci, Angleži in Holandijci.
Amerikanci so posamezno začeli izkoriščati petrolejska polja. Vsied konkurence, da bi isto omejili, so začeli snovati skupine interesentom, močnejšo^ skupine so ubile in požrlo sla-bejše in koncem koncev se je 15.,000 interesentov ujedinilo v m,>5ni petrolejski organizaciji, „Sla oda «d Oil Compagnie“, ki je razpredla svoja trgovske podjetja po celem svem. Na petrolejske vrelce v Kavkazu se je vrgel RotscMId in drugi židovski magnat;» V nizozemski Indiji, ki pridela tudi dosti petroleja, so pa Holandci o-snovali svoja petrolejsko društvo z dolgim imenom, k njemu na čelu stoji Deterring in ki ga Angleži na kratko imenujejo „Royal Dutsh“,
'Angleži kol praktični trgovci .iti veliki konzumen ti petroleja pa tudi niso hoteli zaostati za svojimi tekmeci 'Američani in Holandijci, Cisto navadni borni; angleški žid, Samuel je jvo-tom mornarjev, s katerimi je .nmgo občevat, zvedel, da v Indiji, odbito pa na velikem otoku Borneo ima dost! petroleja, Sel je tja in tekom nekaj let zasnoval podjetje z mnogoštevilnimi rezervoarji in skladišči, ter celo transportno mornarico in iz ubogega čifitta je postal ugledni in bogati Sie Marcus Samuel, prijatelj najuglednejših krogov’ londonskih, Sedaj so dobili Angleži korajžo, in začeli povsod iskati in pridelovati petbpltejske yrelce in začeli svetovno tekmo z Amerikanci. Petrolej je postal geslo za anglež-ko sposobnost in veljavo. Po tihem So dali preiskati petrolejska ozemlja v .Vzhodni Indiji, na Mal a ki, v Siamu in drugod. ШакпШ so tudi', da Se v Mezopotaniji ip Južni Perziji nahajajo veliki in močni petrolejski vrelci *№ to je bil razim zavarovanja potu v Indijo eden glavnih vzrokov za osvoji tev teh dežel v svetovni vojski. Petrolej je jako važen gospodarski čini jelj za velikansko angleško vojno In trgovsko mornarico ter industrijo, 'da je iz gospodarskega vprašanja pošta! politični problem. Po svetovni vdjhrso začeli Angleži stegovati svoje prste tudi za kavkaškimi vrelci ter so skušali vgnezdifi v Baku in Batumu, toda bolj'ševiki so jih končno le prepodili, Tudi v Mehiko so se viiplb potom „Mexican Angle Dil CQ®p>*s kl je pri vseh večjih petrolejskih podtet-jrh izpodrinilo Amerikanoe, ki v Mehiki itak niso priljubljeni, ker provocirajo pogostokrat' obrneju e sp ire, da se potem potom političnih afer vmešavajo v notranje zadeve mehikanske im pri tem zasledujejo le svoje trgovske in veiekapitalistične cilje. Tako so tudi provocirali spor med srednjeamerj-kanskima državama Costa Шоеа in Panama, da lahko intervirajo kot zaščitniki Paname ter osvojijo Coma lijočo vsaj gospodarsko, ker vedo, da so tara precejgnji petrolejski vrelci* N» enak način so svojeas Panamo odločil-od Columbije in tako ustvarili politični predpogoj za izvršitev velikega medoeeanskega podjetja — panamskega prekopa.
Tudi v Argeiitunji se je v zadnjem času povzdignila petrolejska in dustrija in ker so. tam vse važne železnice angležka podjetja, so Angleži, ker imajo transportna sredstva v rokah, jeli osvajati tudi petrolejska podjetja,, da tako tudi tam prebite A-inerikance. Za gališke vrelce petroleja se bore tudi. Angeži, Francozi in Amerikanci. S kakšnim uspehom, bo pokazala bodočnost. Ko so se na Hr-vatskem v zadnjem času odkrili petrolejski vrelci, je bila na tem takoj zainteresirana neka večja londonska petrolejska družba.
V \ sem tem imamo nov dokaz, ka»-ko ozko je zvezana dandanes svetovna politika z gospodarskimi vprašanji, ki postajajo vedno-bolj' vseobči in svetovni problem, { »
iiiIii’ii'i pinlrüiliiHnlinTmit'i'fcrtiiiiliм 1 ''ЈУЈ11|ШгМ lidrill
Politični pregled.
KRALJEVINA’ SHS.
O d vlade sklicani zakonodajni odbor že deluje. Predseduje te -mu odboru dr. Ninöiö, pddpredsednika pa še bodo volili» Na prvi seji zako -nodajnega odbora je pridigoval o potrebi obznane o redu in nadu profi komunistom dičrri „svobodoljub“ Svetozar Fribiepviči G» minister je flag- -šal, da je že Sestavljeno besedilo protikomunistične obznane čisto po ame -rikanškem in švicarskem receptu za pobijanje protidržavnih elementov, ki so povrh še v zvezi ali stiku z ino -zomskimi komunisti. G. Pribičevič j6 ob koncu scojo obznano-zAgovorne pri-fiirrn skušal omehčati volio in srca. za-
konodaiuili odbornikov, da bodo ti kolikor mogoče hitro potrdili novo obzna
no, ki pride potem takoj pred parlament. Ravnokar omenjene seje zako -nodajnega odbora so se udeležili tudi komunistični poslanci.
ITALIJA.
.V. zadnji seji italijanskega parlamenta po finančnem ministru De Navi predloženi državni proračun za leto 1921-22 izkazuje ogromen deficit v, znesku pet milijard lir. Izvajanja finančnega ministra, ki je v daljšem in stvarnem ekspozejju orisal kritično finančno stanje države, so na zbornico vplivala skrajno „hladilno.“ To je bi-Jo razvidno predvsem iz poteka proračunsko debate, ki se je razvila pod vtisom njegovih izjav.
GORNJA SLEZI J A.
V Gt 1 i v i c a k (Gleiwitzj so se pred pai dnevi spopadle francoske in italijanske Sete. M rabufci je bilo abi-uh par Francozov in en laški častnik* „Züricher Zeitung“ potrjuje to poročilo.
RUSIJA.
Strašna lakota se širi v. Rusiji čimdalje. Listi poročajo, da je veliko število vasi popolnoma izpraz -njenih. Vsled pomanjkanja hrane je v onem samem okrožju umrlo od 10, julije naprej od 35.000 ljudi - 7200 ljudi- Pomanjkanju hrane je' pripisovati delno ustavitev toliko važne industrije, dein se omejuje in prav kmalu bodo po vsej Rusiji počivala kolesa. — Kmetje spravljajo na pol zrelo žito in ga vzic nezdravim posledicam uživalo. .Vojaštvo hodi po deželi in pleni u-, bogim kmetom zadnje zaloge živil, To je strašna slika izčrpane in po boLj-Ševizmu uničene Rusije.
Politična poročila.
p Regentova zaroka,	„Jutamji
list“ je dobil od svojega posebnega poročevalca v Parizu obvestilo, da bo zaroka Nj» Vis, regenta Aleksanda z voj vouinjo Zofijo od Vandom a obj av-IJena še pred odhodom Nj. Vis. v Jugoslavijo. Kakor- zatrjujejo, ima za to zaroko Nj. Vis, največ zaslug francoski general Franchet d Esperey, katerega prištevajo med najboljše prijatelje našega bodočega vladarja. Zakon med našim regentom in vojvodinjo Zofijo naj bi utrdil že obstoječe zveze med obema državama.
p Dr. Ribar — minister notranjih zadev? „Balkan“ od srede se bavi v uvodniku z vprašanjem podelitve mi -nistrstva za notranje zadeve in priporoča za to delikatno mesto predsednika konstituante — dr. Ribarja. List ja mnenja, da je edinole Ribar v stanu, da uredi sedanje zamotane razmere v notranjosti države, Svetozar Pri-bičevič, nosilec vseh nesporazumov v vladnem bloku, pa naj odstopi.
p Zakaj pada naša kronska valu ta? V današnjem uvodniku smo že navedli vzroke rapidnega padanja naše kronsko .vrednosti. Glecle valutnega vprašanja naše države, ki se obrača v zadnjem času na tako črno plat, smo izvedeli, iz JDS bančnih krogov, da je na padanju naše valute v zadnjem času tudi glavni vzrok demokratska bankokraeija. Banke bi rade izrabile zopet za svoj nenasitni, vele-kapitalističm žep letošnjo žetev.' V o-čigled našega žitnega izvoza so razne banke potisnile kronsko valuto navzdol, da bodo cenejšim potom napolnile svoje žitnice. Kakor hitro bo enkrat dosežen ta baukokratski cilj, bo rasla tudi kronska vrednost, da :bo izvoz tem izdatnejši za velekapitalizem, ki se rekrutira iz JDS in samostojnih pravdarjev za „kmetsko“ žepno pravdo.
p Vrhovni svet. Reuterjev urad poroča: Vrhovni svet se bo sestal v Parizu dne 4. avgusta t. 1. Anglijo bo sta zastopala na konferenci Curzon in Balfour* Llojrd Georges najbrže ne bo prisostvoval sejam vrhovnega sveta.
p Vprašanje razorožitve. Wolfiov, urad poroča iz Washingtona: Senator Bora je v senatu predlagal, da vlade zaveznikov naj poplačajo svoje dolgo-s» Ameriki šele po sestanku delegat tov razorožitvene konference, ki se bo vršila v mescu novembru. Ako bi se zavezniške vlade v vprašanju razorožitve ne bi hotele sporazumeti, јераб Amerika prisiljena, Iztirjat! takojšnjo
plačilo dolgov z obrestmi vred. Bora je mnenja, da bo morala Amerika svojo politiko izprememti, ako bodo zavezniška vlade v toliki meri trošile velikanske s vote za nabavo orožja — Francija je s svojo 800,000 mož broje-čo armado vse preveč oborožena, isto-tako Anglija, ki izdaja ogromne svote za svoj 'militarizem.
pnevne vesti.
d ,, Vizepräsident” brzojavlja. Iz Ljubljane nam javljajo, da je podpredsednik deželne vlade g. Dobnik, ko je oil na vrhuncu svoje slave, brzojavil nekemu Nemcu v Mariboru:	„Gratu-
liere. Giucklioh gelungen. Günstig erledigt, Dobnik, Vicepr äsident.“ Kon -cepi te brzojavke se je našel nekje v. Ljubljani in po dobljenih informacijah ja brzojavka g. „Vicegräsidenta“ res tudi dospela v Maribor, Slovence je Dobnik izpodrinil, samo da je bila — „kupčija“ z Nemcem perfektna, Mogoče, da se ob priliki še povrnemo k tej zadevi Sicer pa ni nikjer zapisano, da bi sklep samostojnih „bahačev“ F mel končnoveljavno besedo,
d Da se ne pozabi! Zagrebške „Srpske Novine“ pišejo: „Pravijo, da se Svetozar Pri biče vič komunistov prav nič ne boji. Pred njega — nekdanjega zaščitnika komunistov — ne bi nikdo vrgel bombe, še manj pa bi* ga zastrašil z revolverjem, Svetozar, Pri biče vič, prvi minister notranjih zadev naše kralj'evine in podban dr. Tomljenovič sta s svojim delovanjem širila komunizem in bila v prijateljstvu z komunističnimi agitatorji. Najlepši dokaz je to, da so 'zagrebški demokrati pri prvih občinskih volitvah oddali svoje glasove komunistu Deliču. Svetozar Pribičevič je dal izpustiti iz zaporov sarajevske komuniste, katere je zatvoril general Hadžič, ker. so mu bunili vojaštvo. General je iz tega postopanja notrajnegat ministra izvedel posledice ter odšel iz Sarajeva. Lepa državotvornost vrhovnega
„dalajlame“ poUcajdemokratov, kaj ne ?
d Zobozdravnik dr. Kartin (Slovenska ulica 9) do 29. avgusta ne bo ordiniral.
d Taboritoiu, ki so registrirali ob priliki državnih praznikov vsako izvešeno in neizvešeno zastavo, vsako odprto in zaprto trgovino, svetujemo, da si ogledajo dr, Zarnikov članek ki je zagledal pod zaglavjem „Naši narodni prazniki“ v „Slov. N aro, luč sveta. Dr. Zarnik, (ki1 ni mkak „državi nevaren element“!) piše: „Jasno je da nobena monarhistična država ne ignorira rojstnega dne svojega vladarja, In tudi ne regenta, če 'ga ima.' A ta dan naj bi praznovali’ javni u-radi z običajno službo božjo ter gra-tniacijo in šole naj bi imele kratko slovesnost po razredih, potem pa prost dan, Uradi lahko zaradi tega uradujejo vse eno. Javna poslopja, naravno, da razobesijo zastave, ostalim ljudem pa bodi — brez vseh pozivov v listih — prepuščeno na svobodno voljo, hočejo li izobesiti zastave ali ne. In promet, trgovina, delo, naj se ne podvežejo. Tako praznujejo take dneve po drugih, starih monarhističnih državah, Gelo v Viljemovem Berlinu, mislim, niso vplivali na prebivalstva v večji meri.“ Tako piše v „Slovenskem Narodu“ demokrat dr. Zarnik, kateremu se v tem naziranju popolnoma pridružujemo, Ker smo isto mnenje zagovarjali tudi ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra I., nas jo taboritska cunja osumničiia nelojalnosti in čmo-rumenega avstrijakant-stva. Klofuto dr, Zarnika pa privoščimo prenapetim šovinistom okoli „Tabora“ kar najprisrčneje!
d Kaj je z našimi zvonovi? Ker, se še nahaja v dunajskih arzenalih velika množina neprelitih zvonov, katere je svoj čas rekvirirala avstrijska oblast, sta naša poslanca dr. Korošec in j, Gostinčar stavila na ministra ver sledeče vprašanje: „Po poročilu Čeških listov se nahaja še velika množina popolnoma nepoškodovanih zvonov v vojaških skladiščih na Dunaju. Te zvonove so svojčas rekviririrale vojaške obtastj. V češkem parlamentu so poslanci zahtevali, naj vlada stori primerne korake, da se rekviri-rani zvonovi cerkvam zopet vrnejo. Cehoslovaška. vlada je obljubila, da bo to storila. Tudi na ozemiju naše države je bivša Avstrija rekvirirala
veliko zvonov, ki leže večinoma neporabljeni na Dunaju; Ker si cerkve sedaj naročajo nove zvonove, je to nepotrebno izdajanje narodnega premoženja.: Zvonovi, ki leže v dunajskih vojaških skladiščih in arzenalih, se prav lahko spoznajo, ker nosijo napise lastne cerkve, ali, se pa drugače lahko spoznajo. Uverjen sem, da bodete gospod minister posvetili tej zadevi vso pozornost in izposlovali vrnitev cerkvam rekviriraniii zvonov, vsled Česar Vas vprašam: Ali ste voljni, ukreniti potrebno, da se vrnejo našim cerkvam rekviriraui zvonovi, ki leže v Avstriji?
d Vrlo zanimiva obmejna komisija. V torek, 19, julija je dospel v obmejni kraj Svečina Karl Mayer, bivši nadučitelj v. Studencih pri Mariboru v družbi dveh vsenemških gospodov. V družbi z znanim Paskolom in gostilničarjem Smoniggom jo je May,-erjeva družba krenila' čez državno me jo proti Spilju in se je vrnila še-le ! čez nekaj' dni; . . Pri Smoniggu pa je teklo vino in. oko obmejne jugoslovanske postave ni videlo in uho ni slišalo . ., (Je povemo,da je to tisti Mayer, ki je bil za časa stare Avstrije in ves čas vojske „Gauobmann des Deutschen Schulvereines für Marburg r, D, U.“ smo povedli.	8
d Obmejne, občine mariborskega okraja se pritožujejo, da jim okrajno glavarstvo za leto 1920 in 1921 noče izplačali denarnih glob, katere morajo na korist občin plačati tihotapci in enake sorte ljudje. Ne razumemo, zakaj ravno obmejnim občinam okrajno glavarstvo ne mara izplačati teh denarnih feVOt.
d »Obmejni zvon“ — popolnoma liberalno društvo. Prav so imeli tisti, ki so trdili, da je pevsko društvo Obmejni zvon ustanova liberalcev. So -deiuje samo pri izrazito demokratskih prireditvah in v — nemških kleteh ! Ni čuda, da cvete tihotapstvo na škodo države. Ko bodo v nedeljo, dne 31. julija, zvonarji zvonili proti Sv. Jakobu, bodo pa zopet tihotapci iz Mari -bora in Gradca, imeli vesele ure kakor običajno. Vprašamo okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru: Ali je finančna straža na naši državni in narodni meji v prvi vrsti samo zato, da uganja demokratsko politiko ?	—
„Zvonarjem“ priporočamo, naj se raje intenzivneje brigajo za svojo pravo službo, saj mi davkoplačevalci nismo davčnega denarja ukradli, da bi re -dili ljudi, ki znajo samo kričati, izzivati domačine in uganjati sokolaštvo. Poskrbeli bomo, da bo po 31, juliju višja finančna oblast dobila zanesljive podatke o delovanju obmejnih zvonarjev. Domačini niso dali nikdar povoda za spor, „Zvon“ ga je p0 „Taboru“ nalašč izzval. Hoteli ste ga, — imejte ga!
d Nove sekat ure. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v. Ljubljani terja od posestnikov na des želi, ki so zadnja leta v lastni režiji popravljali svoja poslopja, da morajo „"prijaviti potom priložene tiskovine — svoj obiat. Ravnatelj te zavarovailni-ce grozi našim ljudem z uvedbo kazenskega postopanja in z globo do 4 tisoč K, Tako daleč nas je že privedel ta ljubi centralizem, .V „svobodni“ Kraljevini SHS si torej brez dovoljenja demokratskili uradnikov niti stre -he nihče ne sme sam s svojimi domačimi delavci popraviti, ne napraviti si novega plota, Sami novi davki, nova bremena, grožnje, kazni, globe, seka-ture . v Ljudje božji, kam bomo prišli? Ali vi uradniki, ki ste sicer si ■ novi slovenskih mater, nimate prav nobenega srca za slovensko ljudstvo? Gospod liskus je vaš bog, vaše vse... Res je, da še niti nemški uradniki v stari Avstriji niso na tak način trpinčili slovenskega ljudstva, kot sedanji demokratski. Bridka in žalostna resnica:
d Berače obdaeujejo. V rokah i -mamo neverjeten slučaj obdačenja. — Mariboi ska davčna oblast je poslala •ilelaemu starčku, bivšemu krojaškemu pomočniku Jožefu Polasti ju, pla -čilni nalog, da mora plačati 32 K 60 ; in. dohodninskega davka. Starček je slaboten, hodi sključeno, izgleda kot ..-erač, je brez vsakega premoženja , njegov dolgoletni delodajalec ga ima iz „usmiljenja“ pri sebi, njegovi sta -novski »ovariši zbirajo za reveža kronice, le da mu ni treba beračiti ob
petkih- od. hiše do hiše. Fn takega 84* min ega starčku-berača . obdani naša davčna oblast! -A v-.	: .....
d Ponovna opozarjamö naše or* ganizacije, društva in župnijsko urade, da pridno zbirajo naše jugoslovs znamke in jih pošiljajo Tajništvu SE* S v Mariboru, Cirilova tiskarna. Iz* kupiček za te znamke se bo porabil m strankin mnd» Na delo, ki stane naše somišljenike le malo truda, a bo ca* iotni stranki y izdatno denarno po * moč l
d Pomoč invalidom! I,-družen jo vojnih invalidov v Mariboru se obrača tem potom do vseh večjih podjetij s prošnjo, da sprejemajo v službo kolikor le mogoče v velikem številu, vojne invalide. Zlasti se naprošajo raz* na večja kmetijska, industrijska, tr. * govska in prevozna podjetja, da se go možnosti ozirajo na vojne invalide in jih sprejemajo v svojo službo, II-druženje naznanja invalidom, da sprej me podjetje „Jugoslovanskega Lioy,* da“ v Križevem dvoru pri Mariboru® službo osem invalidov za izdelavo oblek. Prijaviti se je (pri ravnatelju, g, Varšaverju v Križevem dvoru pri Mar riboru.
ti Kmetijski tečaji po deželi. Pik* verjeuiilvo za kmetijstvo namerava tenom mtošnje zime prirediti več krat* Lih kmetijskih tečajev po deželi, ki bq< uo trajali po en teden, To bodo:	te*
feaji za gnojenje in tečaji za strežbo ži vine.. Ti tečaji, se imajo prirejati od novembra do konca februarja in so; namenjeni moški in ženski mladini od ,6. leta starosti naprej. Prirejali m bodo god sledečimi pogoji: 1. da se z* glasi zadostno število udeležencev —-najmanj 30 — ki se zavežejo, da bodo tečaj redno in točno obiskovali; 2, da se za tečaj preskrbi potrebni prostor» učno sobo s kurjavo. Ves pouk bo kolikor mogoče praktičen in je zaradite* ga pridobiti tistim krajevnim zasto,-pom (kmetijskim organizacijam, izobr« dr uši vem, županstvom itd,), ki želijo take tečaje organizirati, tudi priprav* no kmetijo, kjer bi se lahko eno ali dru a stvar pokazalo in z, delom raz-,ožilo; Interesenti naj' se za priredite® teh tečajev obračajo pravočasno na n Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, k er se dobe vsa potrebna nadaljs-na pojasnila,
d 700 letnica UL reda sv. Frančiška se bo obhajala, kakor že znano v dneh od 13. do 16. avgusta t. 1, % Mariboru v frančiškanski cerkvi’ Matere Milosti. Največje slovesnosti bodo 14, in 16, avgusta. V nedeljo prihajajo romarji. Popoldne bodo romarske pridige in spovedovali je. Na praznik .Vnebovzetja Marijinega pa bo dopoldne slovesna sv. maša in pridiga pre* mil. g. knezoškofa, po cerkveni sloves* nosti pa veliko slavnostno zborovanja v velikanski Götzovi dvorani, Romarji* ki se hočejo teli slovesnosti udeležiti»
, dobijo iz vseh postaj južne železnica polovično vožnjo. Pravico da te vožnje imajo, ako se izkažejo z iz* kaznico ki se dobi v frančiškanskem: samostanu v Mariboru» Izkaznica sta* ne 8 krone. -Veleč, g, dušne pastirje tem potom vljudno prosimo, da gorel; omenjene slovesnosti svojim vernikom oznanijo, in potem zberejo priglašen-ce in skupno naročijo izkaznice naj* pozneje do 7, avgust a, ker moramo mi število udeležencev prijaviti ju* žni železnici. Za trud se jhn tem po_ tom že v naprej zahvaljujemo. Skrbimo za to, da bo ta slovesnost sijajna manifestacija!	Odbora
d »Lepa naša . . Beograjski „Balkan“ poroča, da sta dva advokata ^pristna Srbijanca, morda tudi demo* krata) za 400,000 dinarjev oškodovala! državo za celih — 150 milijonov kron? Neka židovska družba kupuje s pomočjo omenjenih „clržavotvoreev“ posest* vo Rastinje za — 21 milijonov K m je kupčija baje že perfektna- O tej dični; zadevici še poročamo!,
d Izstop iz komunistične stranke s, V Sarajevu je izstopil član komunisti* ene stranke in narodni poslanec Meh-med Buibulovič pod protestom iz III® internaeijonale. Buibulovič jo izjavil,, da se je komunistična stranka s svo* jim delovanjem pregrešila nad last* nim programom, — Poslanec komuni* stične stranke dr* Vladisavljevič ja naznanil predsedstvu skupščine;' da odloži svoj poslaniški mandat in izsto* j>i iz komunistične stranke. »Temu zgledu bodo kmalu sledili še drugi,. .
d Fofflnoženjn orožniškega kontuw ..genta, la Beograda poročajo: Ker se je prikazala potreba, namerava vlada v najkrajšem času ojačiti stalež našega orožništva za nadaljnjih 3000 mož. Med «ovosprejetimi orožniki se nahaja tudi nekaj Husov, ki Jih bodo upo-irebili osobiio v Južni Srbiji hi Makedoniji, Ubogi davkojplačevaloil,
d „Chstust” srbskega jezika. V o-glasih srbskih Listov Čitamo: „Prepo-ručulecM iercinkovan pleh, orni dah-oleh i sve vrste escajga. 'Prodaja andre i de>alj,“ Nadalje: „Dinamo-maši-na (giajhštrom)“, peglanje (Bügeln be; jog rublja, proda se kučirvagen“ itd, iko m. m mislijo centralisti popačiti našo milo in blagodonečo, raznih germanizem očiščeno slovenščino s taksnimi spakedrankami, je bolje, da o -pustijo *a posel, ker ne maramo vpletati v našo govorico raznih turcizmov m .germanizmov,
đ I ojaesrecon vpad madžarskih v-fctašev v. Prekmurju. V Prekmurju so izsledilo naše-oblasti zaroto madžarskih vpadnikov, ki so hoteli ovirati raz mejit veno komisijo med Madžarsko in Avstrijo v poslovanju. Ze dne 19, t< ад, so imeli na meji pripravljen vojaški oddelek z dvema strojnicama, da bi prijeli zaupnika zagrebške komande mesta Hajdukoviča in Godlerja, ki sta zasledovala madžarske vohune v. Prekmurju in Medjimurju. Na glavo imenovanih so Madžari razpisali 50 tisoč K. Dne 20. f. m. so naleteli madžarski vpadniki na našo stražo, ki je ustrelita glavnega agitatorja Madžarov, nekega Kukaca, Ostali so se pa ustrašili ter pobegnili*
d Zopetni vpad fašistov v, Južno Tirolsko, „Corriere dela Sera“ objavlja pod naslovom:	„Od Dolomitov
do Brennerja“ oklic italijanskega kluba alpincev, ki. nameravajo prirediti ekskurzijo v omenjenih alpali. Prijavilo se |e 400 udeležencev, med temi, 100 fašistov. Tura se vrši od 14, do
20.	septembra. Gorje nemškemu prebivalstvu, kjer se pojavijo laški „kul-nironoaoPd
d Krnil Karel IV. se preseli v Španijo, jParitški! listi objavljajo neko vest iz Atmemasse, po kateri bo kralj Karal IV, preložil sedež svojega bivanja v Španijo, to pa radi tega, ker mu je švicarska vlada sporočila, da mora najkasneje dne 31. avgusta zar pusliti ozemlje svobodne švicarske republike,,
d f Dr. K. Triuitiorii, nemški državni tajnik na r, in tajni' sodni svetnik je dne |5, t. m, postal žrtev ponesrečene operacije in v Beroiinu izdihnil svojo blago dušo. Dr, iTrimborn, voditelj krščansko vsooijalnega .oentru-ma v Nemčiji, se je rodil 2. decembra 1854 v Koiiuu, Po dovršenem pravnem študiju -si je v rojstnem mestu uredil odvetniško pisarno. 14 let pozneje je bil na programu nemške ljudske stran ke izvoljen za poslanca. Po Gröberjevi smrti je prevzel vodstvo cen truma. Za lasa vojn® mu je bil poverjen referat za umetnost in znanost v generalni guberniji Bruselj. ,V kabinetu princa Maksa Badenškjega je zavzel portfölj za notranje zadeve,
d Promocija 681etnega generala a „TagOche Rundschau“ javlja iz Mo* 'makovega, da je 631etni nemškonacio-nami državni poslanec ekscelenca general pl. Schoch postal na ondotni u-aiverzi — doktor filozofije,
d V. Mirk,, „Klavirske skladbe11.
V. samozaložbi našega tržaškega rojaka prof.- .Vasilija Mirka |e izšla te dni zbirka njegovih „Klavirskih skladb“, 42 strani obsegajoči zvezek vsebuje :la kompozicij, in sicer 8 „glasbenih utrinkov", „Reveries“,, „Capriccio“,,. „Elegijo“, „Bagatelo“, „Romanco“ in 2 „Jugoslovanski rapsodiji“. Skladbe pričajo o lepih kompozitoricnih zmožnostih skladatelja, o njegovi temeljiti šoli iu globoki' duševnosti. Cena 16 D. (64 K) bo omogočila vsakemu ljubitelju glasbe njih nakup, „Klavirske skladbe“, ki se dobijo v vseh večjih knjigarnah in trgovinah z muzikali jami, moremo toplo priporočati*
'd Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 165%—-167 naših K. Za 100 avstrijskih kron je plačati 19—21%, za 100 nemških mark 217-‘220, za 100 Sehoslovaških kron '220-225 naših in za 100 laških lir 738—740 jugoslovanskih K-
Iz Maribora.
rt Stojan Protic v Mariboru. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira bo Stojan Protič prihodnje dni dospel v Maribor, odkoder se z avtomo bi-Iom odpelje v Prekmurju.
d Minister dr. Kukovec je že več dni inkognito v Mariboru. Na reviziji gospod Lojze?
d Župan g. Viktor Grčar je dne
28.	atija prevzel posle na mariborskem magistratu. Isti dan popoldne se je pod njegovim predsedstvom vršila seja kiubövih načelnikov* Demokrati se kuja]© in niti imena svojega načelnika niso prijavili. Prihodnji teden pr. ve dni se bo menda vršila prva redna seja plenuma, 'Zadnji čas je, da se začne vendar enkrat z rednim delom*
d Kako in kaj je z demokratom Džamonjo, ki živi in se vsestransko debeli v Mariboru kot milijonsko bo* gitti vrtnar ? Sedaj „naš“ mariborski naddemokrat Jurij Džamonja, j'e bil najbolj ponosen na svojo narodnost, ker drugih čednosti bi itak na njegovem. obilnem telesu iskali zamanj, Poglejmo si sedaj njegovo demokratsko narodnost. Džamonja , ima na svoji vrtnariji samo nemške uslužbence! Gotovo značilno za narodnjaka JDS stranke, ki je moral bežati iz Mostar a v obmejni Maribor,
d iiaJijančenjc brez konca in kraja! Dva najhujša kričača, ki vpijeta nad starimi našimi narodnjaki, nad nsiveimu domačimi zavednimi narod * uimi lorcbr „Izdajiee! Narodne izda-jice: “ doma v Svoji družini samo ita-ajančarda. Zena govori samo laško, otiooi pa samo italijanski. Taki ljudje bi nas stare boriteije za narodna prava radi učili narodne zavednosti! Ko smo stari mariborski Slovenci se potegovali za pravice slovenskega i-mena v Mariboru, Še ti ljudje niti vedel, niso, da eksistira v Sloveniji kak narodhoogroženi Maribor, Pejte, pejte! Kričači ste! Narodnjaki pa samo pri polhi kupici!
d Naša slavna se od dne do dne telesne bolj razvijajoča straža ne vidi ali pa noči videti, da imajo v ne-katerih mariborskih gostilnah še vedno samo nemške cenike, da se v nekaterih izložbah nahajajo samo nemška oglasila ali druga naznanila in da mnogo clrok hodi po večernih urah beračit in nadlegovat ljudi.
- d Prememba posesti v Mariboru StrašiJovo lrišo na Koroški cesti št, 3 (gostilna Friedau) je kupil'čevljarski mojster g. Glušič, V ozadju hiše bo zgradil veliko čevljarsko delamieo.« Hišo g, Černeta z velikim vrtom v Frančiškanski ulici poleg N aro ins ga doma je kupil trgovec gospod Alojzij Žnidarič,
d Nesreča pri elektriki. V elekt rični centrali pri g. Špesu v Magda-ienskem predmestju je dne 28. julija začelo goreti. Kratki stik je povzročil skoro veliko, nepreraeunljivo nezgodo* Ne oziraje se na lastno življensko nevarnost, je inženir, rodom Švicar, rešil situacijo.-
d Komuniste so iskali v četrtek, dne 28, julija po Mariboru in okolici. Zjutraj zgodaj se je vršila hišna pre-izkava pri g, Gmajnerju v Krčevini in g prof. Favai-ju v Mariboru,
d Društvo zdravnikov s sedežem v Mariboru. Pravila društva zdravnikov za Spodnji Stajer, za Prekmurje, in za Koroško so od vlade potrjena* Društvo bo imelo svoj sedež v Mariboru. V društvu je včlanjenih 86 zdravnikov slovanske narodnosti, 52 nemške in 10 madžarske in rumunslce narodnosti,
d lajava. Z ozirom na osebno intervencijo carinika g. Ivan Bukovca izjavljamo, da ni inspiriral niti je v, kakšni zvezi z notico „Uniforme se sra mujejo“, ki je bila nedavno v našem listu objavljena. Uredništvo „Straže,"
Orlovski vestnik.
o I, Prleški Orlovski tabor v Ptuju- '7 v 1 a ki. Ob priliki tabora uporabljajte sledeče vlake:	Kotoriba—
Pragersko, odhod ob 7,31 iz Manoora v Ptuj pelje posebni > vlak ob 9. uri' dop., povratek iz Ptuja v Maribor točno ob 8. uri zvečer; iz Ljubljane v Ptuj pelje osebni vlak ob 5.12, povratek iz Ptuju s posebnim vlakom (zve-
čer ob 9, uri), ki ima na Pragerskem zvezo z vlakom, ki vozi ob 16. uti zvečer proti Ljubljani.
. T, e 1 so vj a- d c i tekmovalci pridejo že v soboto zvečer, ter prenoče v Ptuju. V nedeljo zjutraj ob 5, uri tekma na telovadišču*
Ob 9. uri dop, zb i r a l.i š č e pred kolodvorom. Po dohodu zadnjih gostov se razvije spored do minoritskega samostana, kjer bo daroval sv, mašo in pridigal preč. g. dr, Medved.
R a v n a j t e se po navodilih rediteljev. Kdor je že prej naročil obed, ga bo plačal z izkaznico, ki mu jo je 'poslala OZ, Z izkaznico morate le v tisto gostilno, katere ime je -na izkaznici, drugače bo treba obed še enkrat plačati, "
N e k a j nove g a in veličastnega bodo tani ar isti na konjih, ki bodo oznanjali sprevod.
Pridite na okrašenih vozovih, v narodnih nošaii.
Ljudska veselica bo nudila obilo običajne zabave,
Ker je pričakovati mnogobrojuega
Gladijatorji.
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G, I. Whyte
Melville. — Prevedel Paulus.
Predgovor prevajalčev.
Tistikrat je stopal Rim proti vrhuncu svoje zunanje politične moči. Rimske legije so se borile v hladni in megleni Britaniji (jdanašnji Angleški) proti upornim Britancem iu so krotile v vroči Judeji nemirno židovstvo ter oblegale Jeruzalem 1. 69—70 po Krist, pod Vespazianom in njegovim sinom Titom, Od podonavskih ‘ravnin preko Galije in Španije tja v Severno Airi-ko je segala rimska nadoblast in mesto Rim je postajalo tistikrat y resnici „Gospodarica sveta.“
Pa čudno — ob istem času, ko je dosegal rimski imperij na zunaj svojo največjo moč in slavo, je začel gniti v svojem središča. Mesto Rim, središče sveta, je postalo tudi središče razkošja, nasladnega uživanja in pregreh, ki so % njim v zvezi, središče moralič-ne in politične propalosti.
Prednjačili so v moralični pokvarjenosti rimski cesarji. Neron (54—68 po Kr.) je znan po svoji blazni krvoločnosti in brezmejnosti v uživanju. Njegova naslednika, Galba in Oton (68—69) sta bila dobra vojščaka, pa sicer nista zaostajala za Neronom, Vi-telij (1, 69), ki se pod njegovo vlado vr ši naša povest, je bil kot cesar dobrodušen, pijanec in požeruh, njegova brezmejna nasladuost mu je udušila ves njegov prejšnji pogum in njegovo bistroumnost. Dobra vladarja sta bila še le Vespazian (69—79), ki so ga njegove legije v Judeji vzklicale ža ce -zarja, iti njegov sin Tit, ki je po odhodu očetovem nadaljeval zasedbo Judeje, oblegal in zavzel Jeruzalem leta 70 po Kr, in bil izvoljen za cezarja 1. 79, po smrti Vespazianovi,
Za slabimi vzgledi svojih vladarjev niso zaostajali ’ bogati rimski plemenitaši, patriciji. Saj kdor je hotel biti prijatelj Cezarjev, se je moral — znati kosati z njim v pijančevanju in razsipnosti.
Da so si pridobili in ohranili priljubljenost pri nižjih slojih ljudstva, so jim eezarji prirejali drage in razkošne igre v gledališču, amfiteatru i-menovanem. Te igre nam kažejo, kak okus ?e vladal tistikrat v »prestolici sveta. Kri je morala teči, sicer gledalci niso bili zadovoljni. Posameznega človeka, oboroženega, ali pa tudi brez vsega orožja, so postavili pred gladne, razdražene leve in tigre in se naslajali na njegovi brezupni borbi s krvoločnimi živalmi, boji na življenje m smrt med posameznimi borci ali pa med celimi četami — to je bila zabava nizkim in visokim.
Umevno je, da je postajala v takem gnijem, nezdravem ozračju možata značajnost, telesna moč in dušna krepost vedno bolj redka prikazen. In kdor le imel enq ali več teh lastnosti, je obrnil nase oči in pozornost pomehkuženih Rimljanov.
Zato so bili čislani in so vzbujali splošno zanimanje gladiatorji.
Ime pomenja mečeborce. Bili so to ljudje, ki je bila borba njihov življenj-
obiska, priporočamo skrajno disciplines in rod!
Zakonodaja i odbor je temi svojo drugo sejo 28. t. m. pod pred-» sedstvom dr. Ninčiča,- Podpredsednikom odbora je bil izvoljen dr. Žerjav* Za ta odbor bo izdelan tudi poseben poslovnik. Govorili so na tej seji radikalec Jovanovič, republikanec Gjo-uovic in seve g. Pribičevič, ki se je zaganjal v predgovornike in po v daril* da se bo o zakonu o redu in radu raz previjalo po skrajšanein-postopku.
Zakonski načrt o redu in rar du je bil v zakonodajnem odboru sprejet.
Po vesteh iz Aten je turški odpor popolnoma zlomljen. Turške izgube cenijo seve Grki na 60,000 uje*
I tih, ranjenih in mrtvih.
! Poljsko rumunska zveza je j ratificirana od romunskega kralja.
ski pok/ic. V posebnih šolah, gimna-zijih, so se pod vodstvom strokovnih
učiteljev vadili neprestano v vseh strokah telesne izurjenosti in v borbi z vsem mogočim orožjem. Svojo plačo so dobivali iz cesarske blagajne. Ja. če je priredil cezar igre ljudstvu, so nastopili gladiatorji, v gručah ali pa posamič mož proti možu, in ni bil redek slučaj, da je moral v taki borbi na zahtevo krvi željnega ljudstva prir jatelj zadati svojemu prijatelju gladiatorju smrtni udarec.. Telesna moč in izurjenost ter neustrašen pogum bile se njihove glavne lastnosti. 'V morali-onem oziru niso bili boljši kot njihovi sodobnki, pa bilo je med njimi pri -meromr še dovolj poštenih, značajnih mož.
Gladiatorji in z njimi vojščaki ter, rimske legije, to so bili ljubljenci celega ljudstva — pa tudi strah Rima iri rimskih mehkužnežev. V. njihovih rokah je bilo orožje, je bila moč, kdor, jo je znal pridobiti za-se, temu je bi-Ja odprta pot na cesarski prestol. — Rimske legije so vrgle nepriljubljene cezarje s prestola iri nastavljale svoje ljubljence, plačane Čete gladiatorjev so upri pastile Vitelija in dvignile Ve-spaziana. Razumljiv o je vsled tega * zakaj so se ravno v tej dobi rimski vladarji menjavali fako pogosto.
Pozornost pa so vzbujali v Rimu tudi sužnji iz severnih delov, imperija. N4 čuda, Saj so ti „barbari“ prinesli s seboj krepko in zdravo telo ter duševno nepokvarjenost, kar je bilo pač v Rimu redko najti. Ce se je med pomehkuženimi Rimljani pokazal na u -lici vitki, tihi Britanec, orjaški Skandinavec, resnega lica, sinje-modrih o-či in rumenih las, razkazujoč v vsaki svoji kretnji mirno, nepremagljivo moč m svežo čilost, je verjetno, da so se vse oči obračale za njim in da je bil tak suženj neprecenljive vrednosti in ponos za svojega gospodarja.
,To -» v kratkih besedah kulturno in politično ozadje romana „Gladiatorji.“
Napisal ga je angleški G. L WÜjj te Melville (1821—78) leta 1864. Preveden je v francoski in nemški jezik,-
Zgodba se začne v. Rimu.
Zoper cesarja .Vitelija, ki je 1. 69 komaj nastopil vlado, se plete zarota, na prestol bi naj s pomočjo gladiator-» jev prišel sposobni in pri legijah priljubljeni .Vespazian, ki se ob tistem Ča gu mudi v Judeji.
Konča se povest v Jeruzalemu ob enem s padcem mesta 1, 70 pod Titom*
Roman obsega kratko dobo frih—-štirih mescev.
„Gladiatorji“ so zgodovinska povest, podati nam hočejo poleg zanimivega dejanja tudi verno sliko življenja in mišljenja svoje dobe, Z mirno, epično 2težnostjo — pisatelju se nikamor no mudi — nam pripoveduje roman Šege in običaje in življenje Rima .n posameznih oseb, ki se m njihovih značajev rodi nad vse zanimiva zgodba, V ospredju stoji mladi britanski suženj Eska in pokristjanjeno židovsko dekle Marianna —
Teda pustimo pisatelju, naj sam
pripoveduje —---------
(Dalje prihodnjič.^!
i!?Oftlia močna, zvesta in иСсПКву pridna iz katoliške kmetske hiše se sprejme v trgovino mešane stroke. J.Traun na Ptnjski gori. 1- 3 433
Kuhanega masla
Telefon
Kdor ne verjame, 3>	«S
Klobttk».
obleko,
'!*■© spilo«
AoScoleM-ice, yotov. košare, teiteie« ш teg-in razno galanterijsko blago najboljše in tugc&ije j>:ri tvrdki
Telefon 344
Carinsko posredništvo
kupi vsako množino po najboljši dnevni ceni K. Robaus, pek, Maribor, Koroška cesta št. 23 3—31	964
F.&A.UHER
se sprejme takoj v Rušah blizu Marii >ora. Plača dobra. Le prvovrstna moč z večletno prakso se bo upoštevala. Oglasiti se je do 15. avgusta 1.1. pri občin-skem uradu. — Zupan Dragotin Liagelj.	432
Pozor!
Edina tovarniška zalčga: Plahte impregnirane, za. vozove
2	m široke, 3 m dolge K 888-—
3	»	4	>	s	188o‘—
3	>	5	»	»	2250-
4	»	4	»	S	24OO'—
4	»	6	»	»	3500-—
druge velikosti poljubno v par
dneh.
Konjska dežne plahte s kumet-špico,
v treh velikostih na razpolago po tovarniških cenah. Pošiljatev po pošti na vse kraje. Edinole pri
Alojzij Gnlušek, Maribor,
4 Glavni trg št. 6.	4I7
Maribor, Slovenska ulica št. 8
se priporoča za izvrševanje vseh carinskih poslov. Cene zmerne, točna in kulantna postrežba. 5 * 5 394
Jakob Lah, Maribor,tali trg 2,
Pomožna delavka
za lahko akordno delo se sprejme takoj v tovarni za vžigalice v Rušah.	43°
Pro dam
80 hektolitrov dobrega vina
k volom sprejme ПшРСб oskrbništvo Burg, meierhof v Mariboru. 43t
■pUBff
ev’entuelno proti dobavi različnega lesa Jožef Goleč, Aleksandrova cesta št. 53.
Kupim vsako množino
ih, bokovih drv. Ponudbe z navedbo cene na
Julij Dennovšek, Mai*ib©p,
!	Meljska cesta 41.	428
od 8 K naprej, kavo, sladkor, riž, milo in drugo kupite najceneje pri	435
Prvovrstni
trapistovski
Ml LAHУ JELENKO,
LajterŠperg št. 250, preje Pölzl.
ХХКЖХЖЖХЖХ
ZVONOVI IN KOVINI
POPREJ OEJtZEU SIVO»
MARIBOR : KOPALIŠKA UL!« S
je zopet v obratu!
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje sur®?® Hive v vseh koviash In zlft* vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
REUffl, CERKVENI SVETUJ««!
Vsa oprema za igainiee, kletarstva, pivovarna, opreme za plin In vodovod, ®pr@re za cevi, pip® za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalni®» za brizgaln® iW.
se dobiva pri
Matija Lahu.MaHbrr,
Glavni trg. 8—§
Inserirajte v Straži!
*§УУШ	шшчшт*@f
Centrala za skupni' nakup iti prodaja
Prodajalni [oddelek:
Mariborska električna in- Prodaja vseh inštalacijskih pred-štalacijska in strojniška metov kakor svetiljk, dinamo-družba z. o. z. strojev, električnih, bencinovih in diselovih motorjev. * Inštalacijski oddelek: Izvršitev notranjih inštalacij, visokih in nizkih električnih napeljav, transfer m atorhih postaj, električnih central za mesta, vasi, posestva in tovarne v vsakem načinu električnega toka. Električna delavnica: Novo ovijenje električnih strojev, popravila in izdelava novih kurilnih predmetov za likalnike, priprave za kuhanje in špeci-jalne aparate.
Izdelovanje proračunov in izvršitev mžinirskih del za stroj-2—iof	ne stavbe ter elektrotehniko.	400
Tozadevna pojasnila radevolje vsikdar na razpolago.
Melistroja
Maribor.
Ljubiiiim, pcilPiilnici Cilje, Rszlescva feilet St %
ima v zalegi špecerijske predmete, kolonialno blago, vse vrste žita, moke i. t, d. Prvovrstno češko in angleško manufakturo, najboljši splitski cement, lahki in težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in železnina. Največja izbira mesnatih izdelkov. Nakup domačih vin, kakor tudi nakup in prodaja vsakovrstnega lesa. Vse informacije naj se zahteva od podružnice
Celie.	5—398
V zapuščino Marije Komedak iz Cmureka spadajoče posestvo vi. št. 19 kat. obč. Vratna vas blizu Cmureka obstoječa iz viničarije, kleti in preše večjem gozda in vinograda, njive, travnika in vrta v skupni izmeri 3 ha 38 a 56 m® se bode prodalo prostovoljni javni dražbi v soboto dne 3. septembra 1921 ob 10. uri dopoldne na licu mesta v Vratni vasi (Novi vrh hiša št. 1).
Dražbeni pogoji so na vpogled kupcem v pisarni sod. poverjenika med običajnimi uradnimi urami.
Sv. Lenart v Slov. gor. dne 21 julija 1921.
Fran Stupica,
431	notar kot sodni poverjenik.
Stolna ulita štev. 6,
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi Zavod vknjižbo
Za varnost vlog jamči rezervni sklad,, na-ložen v vir,ogradnem posestvu, v hiši in stav-
Vsak zaveden krščanski socialec je član
I. delavskega konzumnega ФтШт v MuteSfenl
Glavni prodajalni za Slov. Štajersko: Maribor, Slovenska ulica 15, Studenci, Aleksandrova cesta 17.
Prodajalne so tudi v krajih: Brezno ob Dravi, Črna, Ljutomer, Makole, Mežica, Poljčane, Prevalje, Ruše, Trbovlje. — Skupno število prodajaln 31.
Vse potrebščine kupujte samo v konzumnih prodajalnah, kjer dobite vedno najboljše in najcenejše blago; pridobivajte nove člane- in jih prigtasujte v
prodajalnah I Zadruga sprejema tudi hranilne vloge članov in jih obrestuje po 5 %.	434
v trgovini Jos. Csoiin-a v Laškem
s© dobi tHrsBdlao
najboljše blago po zelo nizki ceni in se priporoča za nakup
tTisM Cirilove tiskarne у М&гШста,
'Odgovorni urednik:) Vlado BuSenjak
fedajatelj in založnik;? Konz. „Straže
136 brezplačno.	s s	biščih na najlepšem prostoru v Maribora.
Sas lavaAdal	Äacsreii	c peficjlinlea жх*жхдо»* f