Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverleništvo Ljubljana.
V»e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40'— Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1— Din.		Z» oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inaeratni davek posebej. OsnanUa sprejema upravništvo lista.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Stari idealisti...
V takil razmerah vzdržati — kakor so današnje — in izpolnjevati svoje poklicne dolžnosti, že to je mnogo. A poleg poklicnih dolžnosti si nalagati še kopico nič manj napornega, a za to tem bolj nehvaležnega dela zunaj šole v prosvetnih, političnih in gospodarskih orgamizazijah to zamore le tisti, kateri še ni izgubil prav zadnje iskrice upanja v zboljšanje razmer. kateri še ni utonil v povojni mlaku-ži, ki je še vedno in vedno, kljub ostri besedi na jeziku— star idealist v srcu-
ln takih idealistov je, hvala Bogu. še mnogo med nami; neprimerno več. kakor pa po drugih stanovih. Jadna nam majka v.;em skupaj, ako bi tega ne bilo. To pa nikakor ni zasluga nas samih, ampak je tesno spojeno z našim poklicem, ker imamo vsak dan pred seboj žive duše katerih še ni docela ©okvarilo sedanje življenje. Zato delamo, delamo več kakor kedai pcpreje, ker se zavedamo, da more le nov, nepokvarjen in do vojnih in povojnih razmerah neokužen rod ustvariti raj iz naše velike, ujedinjene in svobodne domovine čeprav se sedaj trudi prav mnogo domačih in tujih naših skupnih sovražnikov napraviti iz tega lepega in bogatega koščka zemlje, kjer ima v slogi in ljubezni še devetkrat toliko ljudi dovolj dela in jela, pravi pravcati pekel.
Naravno oa je. da ima vsaka stvar svoje meje in jih mora imeti tudi naš idealizem. Stroj oroizvaia energijo, dokler ga kurim, svetiljka gori, dokler je v njej gorivo in človek proizvaja telesno in duševno delo le toliko časa, dokler ima moči. Proizvaja na to delo tudi tako, kakor mu pripuščajo razmere in moči- Še rokodelec skazi svoje delo. ako med proizvajanjem misli na drugo. Kako morete zahtevati od duševnega delavca, da bi vzorno opravljal svoj posel, če se zaveda vedno in povsod, da njegova družina poginja lakote, da je bosa in razcapana? Kako hočete zahtevati od učitelja, da bode navduševal sebe in mladino za narod in državo katera ga upropaščata? In vendar se to eodi ravno Dri učiteljstvu zato, ker ie še vedno stari idealist. Pač pa je dru-eo vorašanie, kako dolgo bode mo<ïlo še tako delati, kako daleč še segajo njegove moči. Kakor vsa znamenja kažejo, je na
koncu s svojim idealizmom, ker je na koncu s svojimi silami.
Kljub vsemu optimizmu in kljub vsej idealnosti pa nikakor ne smemo izgubiti izpred oči realnih tal in razmer. Ali je samo goli slučaj, ali pa je že v tem sistem dejstvo je. da takozvani naši »prijatelji« — .politični — ne uredijo našega materijalnega stanja in pravnih razmer, dokler imajo moč- Kadar pa nimajo te moči, pa itak ne morejo. Tako je bilo svoj čas na Kranjskem, ko so napredni elementi prepustili deželsko upravo SLS ne da bi bili za časa svoje moči uredili gmotno stanje učiteljstvu, svojemu najjačjemu stebru. Pozneje so urejevali to vprašanje nasprotniki učiteljstva in uredili seveda tako. da je bilo njim .prav in njihovim pristašem. Ta igra se ponavlja v Beogradu. »Naš« je bil prosvetni minister, »naš« finančni minister, »naši« ljudje so imeli odločujočo besedo na merodajnem mestu, in sedaj naj povoljno uredijo .naše vprašanje — radikalci.
Ali ni to ironija! Gotovo je. da so razmere neznosnejše od dneva do dneva. Istotako pa je gotovo, da so bile neznosne že lansko pomlad! Ali nismo res žoga. s katero se stranke igračkajo? Ako ie bio tudi že vse sklenjeno oglasil se je »naš« finančni minister in dejal, da nima pare. A za druge izdatke je bilo par*1 dovolj.
To je gmotna stran našega stanu. Prav nič boljša n'i moralna. Imeli smo j »svoj« višji šolski svet in ta korporacija ie imela zopet »Svoje« ljudi in stike na merodajnih mestih v Beogradu, imeli smo »svojega« šefa oddelka za uk v Ljubljani. In vendar: zlasti lansko leto so se dogajala taka presenečenja na polfu šolske uprave nrosvetn' proračun, da Je človek kar strmel, kje in kako je to možno. Zato ni čuda če se nas vseh polašča sedaj obup. Zakaj, če nam ni dal »prijatelj«, kako nam bode dal -nasprotnik«. Zdi se mi. da smo preveč molčali svoj čas ravno v tem oziru in se preveč zanašali na obljube »svojih« ljudi. Ako bi bili delali tako z nami »drugi« ne pa »domači«. gotovo bi bili glasnejši.
V delno opravičilo nam veha žalostno dejstvo, da je bilo v vseh drugih stanovih duševnega proletarijata prav tako.
če ne še slabše. In prav tako žalostno dejstvo je, da je danes javno nameščen-stvo brez vsake energije in da ni zmožno niti najmanjšega odpora — skupnega namreč — na če se mu razmere še za 50% poslabšajo- Razmere so ga ubijale sistematično in ea tudi ubile. Hodimo bosi in raztrgani ter trpimo s svojimi družinami skrajno pomanjkanje in k vsemu temu malo zabavljamo na obstoječe razmere; to je vse!
Kje i!n kakšen izhod naj najde javili nameščenec, predvsem pa učiteljstvo. iz tega telo in dušo naravnost ubijajočega kaosa. Zakaj razmere in položaj je tak. da ne pomaga orav nič vse jadikovanje, vse števlne resolucije, peticije, nrotesti ¡n kar je še podobnih besed. O tem smo si lahko na jasnem, kljub vsemu idealizmu. Če smo po veliki sokrivdi »prijatelja« za-šl: v močvirje, ne bode nas iz gole krščanske ljubezni in usmiljenja reševal »neprijatelj«. Tisti, ki so nas vladali, oziroma vladajo še. dobro vedo da so vse naše besede prazne- Verjamejo, da nam ni postlano z rožicami, a se tudi zavedajo, da je v nas zamrl tekom časa vsak od-nor. ki bi zamogel škodovati vladajočim.
Kai tedaj?
Predvsem ločimo vedno in jasno dva iPoima,: država in vlada, svoboda in suž-nost. Dandanes se niti pri inteligenci navadno ne loči prvih dveh pojmov. Ako
borno jasno ločili državo od vlade, bode nam ostala živa še zadnja iskrica upanja v boljšo bodočnost, bode nam ostala še zadnja trohica vere v lastno moč in možnost izboljšanja in ozdravljenja razmer, To bode pa nam zopet rodilo in poživilo omrtvelo ljubezen do dela za boljšo bodočnost- Zakaj neizpodbitna resnica je, da je ravno v teh časih, ko vse obupuje, tarna, zabavlja, na drži križem roke, najbolj krvavo potrebnih na v.seh koncih in krajifh — dobrih dclavcev. Zdi se mi, kakor da nam hočejo razburkani povojni valovi razmer odnesti edino, kar še imamo in za kar smo trpeli preganjanje in so nas vlačili po ječah, za kar so umirali tisoči in tisoči naših bratov, za kar je'pokalo srce našim materam in mladenkam, naš skupen dom. Valovi butajo vanj od vseh koncev in krajev ter ga hočejo docela uničiti. Ali bomo tudi mi samo stali in gledali, kakor delajo drugi? Al; ne bomo zastavili, četudi zadnjih svojih moči, da rešimo svoj dom pogibel"?
Nekaj na lahko Dovemo na ves glas: Ako se posreči ohraniti in uredit' naš komaj potrojeni skucni dom. bode to v črvi vrsti zasluga — jugoslovanskega učiteljstva.
Ločitev pojmov »država« in »vlada« je eno! Drugo na je: okleniti se stanovske organizacije, strniti vrste do zadnjega moža. Toda o tem prihodniič- — Hren.
Program UJU.
(Temeljne smernice za razpravo.)*
(Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU „Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na- državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.) PRVI DEL. ZAHTEVE IN NALOGE NOVEGA ČASA.
Veiika in dolgotrajna svetovna vojna je,
meijltc spremenila prejšnji siste
mnogih dr-
žavah in pri mnogih narodih, tako tudi pri nas. Tudi pri nas so po končani vojni izpremenjeni
* Resolucije, sprejete k referatu v Sarajevu se glase: 1. Neobhodno je potrebno, da izdela jugoslovenska učit. organizacija svoj načelni program. 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovanjem vsega učiteljstva. 3. Za izvedbo tega programa, čim bo izdelan, naj se pooblasti širji glavni odbor, da ga sankcionira in prevzame dolžnost njegove izpeljave.
temelj» naših dotedanjih državnih in nacijonalnih razmer; nastala je nova uoba v našem državnem in nacijonalnem življenju. Iz novih razmer in potreb so vznikle nove naloge za vse faktorje. ki vplivajo na naše državno in nac.ionatr.o življenje. Iz takega stanja je potekla potreba, da se vsi ti vplivni činitelj; na državno in r.acijor.a!-no življenje pred vsem dobro orijentiraje, d?, dobro spoznajo in pravilno shvatijo vse razmere, potrebe in zahteve novega časa in da z obzirom na vse to postavijo in določijo svoje zadače, opredele program svojega dela in določijo metode (taktiko) dela za izvršitev svojih-postavljenih nalog. Zaradi tega stoje v tej prehodni dobi vsi na naše državno in nacijonalno življenje vpliva-
LISTEK.
nR- STANE RAPE:
Podmladek „Rdečega križa".
»Kakor se Indijanec z Orinoka pobarva predno zapusti svojo kolibo. ne zato, ker pričakuje od tega neposredne koristi, temveč, ker bi se drugače sramoval iti med svojce; prav tako se polaga velika pažnja na »vzgojo« modernega otroka, ne zaradi globoke notranje vrednosti vzgajanja, temveč iz bojazni, da bi »neciviliziran« izgubil ugled v javnosti.«
(Po H. Spenzer-u: »O vzgoji«.)
Iskal sem izraza čustvu neugodja, ki me ie spremljalo neprestano odkar se je pričela treti-rati med nami naloga »P. R. K.«, pa se mi zdi, da bi na noben način ne bil zmožen plastičneje ilustrirati tega čustva, kakor z uvodnimi besedami. Nimam namena odrekati »raison d' être« praksi »Podmladka«, ki se skuša zasidrati tudi
j med nami, želim le podati istinito sliko njenega | vpliva na mladino in šele na podlagi proučava-nja izreči končno sodbo. -
Tudi ne bom posegel daleč nazaj v pretek-1 iost, saj srno si v tem že vsi edini, da pri prvih i korakih, ki jih ie napravila imenovana organiza-| cija v našem kraju nismo pokazali baš velike I spretnosti v praktični izpeljavi njenih nalog, zato pa hočem tem odločneje pojasniti nove po-, skuse, ki slone deloma na stari izpodleteli praksi, deloma na »novih« postavkah. > Odkrito priznavam, da sem prav do pred-| kratkim mislil, da izgubljam ogromno časa z ' brezplodnim razmišljanjem o nam primerni or-| ganizaciji podmladka, saj sem se vračal k tej mi-| sli bolj zaradi tega. ker sem, če se smem tako izraziti, čutil pogrešenost dosedanjega postopka, nisem si pa znal prav odgovoriti, kako si zamišljam satn njegovo delo. Z velikim zanimanjem sem tedaj čital članek dr. Leopolda Poljanca: »Naraščaj Rdečega Križa« v »SI. N.« in »U. T.« in to tem boli, ker sem upal, da mi bodo dani če ne rešitev pa vsaj migljaji odnosno novi vidiki za rešitev problema, ki me je naravnost mučil. Ne bo odveč, če se s temi vrsticami pečamo nekoliko dalje časa. Ves članek moremo reducirati na dve točki, ki mu ležita predvsem na srcu ln to:
1.	»P. R. K.« v kraljevini S. H. S. poslana lahko zlasti most, ki zveže razdvojena tabora — dom in šolo.
2.	»Igra za zdravje« postane brez vsake usiljivosti važna institucija velikega vzgojnega in nravnega pomena, posebno za vzgajanje k aitruističnemu čustvovanju.
Oglejmo si vse po vrsti!
Znana in neovržna je resnica, da je vzgoja mladine predvsem zavisna od sodelovanja družine in šole. Prav tako pa vidimo, da v današnjih časih medsebojna vez čim dalje izginja, tako, da preostaja šoli bistven del vzgajanja, med tem ko družina stoji ali pasivno ob strani, ali pa celo razkrajalno vpliva na vse delovanje v vz-gojevališču. Moderna rodbina namreč, ki naj predstavlja izrazito zajednico in, ki s svojim brezmejnim zaupanjem člana do člana ter s svojo težnjo, si koristiti medsebojno, tvori takore-koč temelj vzgajanja k socijalnemu čustvovanju, ta rodbina je v razkroju. Boj za vsakdanji kruh krši in razdira še ono malo vezi, ki je ostala iz preteklosti. Oče in mati se trudita v tovarnah, deca pa zanemarjena gubi čas v slabi družbi in zahaja na stran pota. Ni tedaj čuda, če se vedno pogosteje pojavljajo klici po zopetni vzpostavitvi rednih in dobrih medsebojnih odnošajev obeh
vzgojnih faktorjev, vprašanje je le, ali so ti klici in pa nasveti, ki so pogosto z njimi v zvezi, izvedljivi ali ne.
Razvoj družbe in z njo vseh njenih ustanov je po mojem prepričanju že tako daleč presegel ono prvotno idealno stanje medsebojnega delovanja šole in družine in socijalne razmere so zasekale med obe tako globok prepad, da se mi zdi danes nemogoče vrniti se k izhodišču. Narava se v svojem delu nikdar ne vrača in ne popravlja, mi pa, ki smo njen del stojimo pod istim nepremagljivim vplivom vesoljnega razvoja. ki nam pač odpira pot v bodočnost, a nam brezobzirno zastavlja povratek v preteklost. Ni naša naioga izgubljati energijo v brezplodnem iskanju tistih vzvodov, ki bi zaustavili tek časa, mi moramo najti nove smeri, nova pota, da vsaj, če že nismo zmožni priklicati Idealnega položaja nazaj, nadomestimo težko izgubo. Ne trudimo se tedaj, da zgradimo »zlat most«, ki naj zveže razdvojena tabora — dom in šolo, ampak glejmo, kako bomo pojačali vzgojni vpliv šole, ki je v naših rokah. Kako? Morda baš s »P. R. K.«, a o tem pozneje. Vodi naj nas le zaupanje v »zakon razvoja«, ki nas pelje od agregata do sistema, od primitivnega k polnemu, pa smemo biti uverjeni, da bomo našli tudi iz dandanašnjega kaosa osvobodilen izhod.	(Dalje prih.)
Stran 2.
UČITFl 1SKT TOVAPl«; dne 8. marca 1923.
Stev. 10.
joči činiteiji pred mnogimi, velikimi in važnimi nalogami. Od tega, koliko se bodo ti vplivajoči činiteiji spoznali v novih razmerah, v koliko bodo znali zapopasti in razumeti zahteve novega časa, zavisi vse bodoče življenje naše nove'uje-dinjene države in naše nacije.
Uk in vzgoja mladega narodnega naraščaja sta bila povsod in vedno velike važnosti za državno in narodno življenje, ali drugače rečeno: uk in vzgoja mladega narodnega naraščaja je bilo vedno in povsod prilagodeno nacijonalnim idealom in državnim nalogam. Zaradi tega spada med vplivne činitelje za življenje in razvoj države in naroda tudi narodna šola in narodno učiteljstvo. Toda naše posebne državne in naci-jonalne razmere provzroča.io, da ima odgoja mladega narodnega naraščaja v naših narodnih šolah posebno veliko važnost, večjo kot pa v mnogih drugih državah in drugih narodih. VsleJ tega zavisi bodoči obstoj in razvoj naše nove in ujedinjene države in nacije v mnogočem od tega: koliko se bodo i rientirali ali naši prosvetni delavci, odgojitel.ii in učitelji naše narodne mladine v teh novih razmerah in koliko bodo dobro shvatili zahteve novega časa in z ozirom na to uravnali tudi smernice svojega dela.
Ker žive odgojitelji in učitelji narodne mladine in delujejo v vseh delih naše nove države, imajo tudi priliko opazovati celodnevno mnogo pojavov, v katerih se silno izraža plemenski čut, pokrajinski patrijotizem in separatistične težnje; in vse to dokazuje, da pri nas v resnici še ni pravega nacijonalnega edinstva, in da se mora isto šele ustvariti.
nacijonalno ujedinjenje.
Junaštvo vojske in diplomatska modrost sta stvorila samo naše državno ali samo teritorijalno edinstvo, toda ustvaritev našega nacijonalnega edinstva ni v njuni moči. Nacijonalno ujedinjenje ne more izvršiti ne vojska, ne diplomacija, ne policija; to se ne more utrditi niti z državno ustavo niti s kakšnimi proglasi in proklamacijami. Uie-dinjenje se inore izvršiti samo z dobro šolo in odgoio mladega narodnega naraščaja v narodni šoli, ker se samo z dobrim poukom in odgojo mladega narodnega naraščaja more doseči, da zainro pokrajinski patrijotizem in plemenski čut ter separatistične težnje v poedinih pokrajinah, in da mesto plemenskih teženj zavladata nacijo-nalmi zavest in narodni čut, namesto pokrajinskega patrijotizma pa splošna ljubezen do cele ujedinjene domovine tako, da se vsi počutijo v nji ne samo kot podaniki ene države, ampak kot" sinovi enega naroda.
To je v sedanjih naših državnih in nacijo-nalnih razmerah prva, največja in najvažnejša naloga narodne šole, vzgojevalcev in učiteljev naše narodne mladine, kajti dokler se ta naloga j navadne šole ne izvrši, do tedaj ne more stati naše državno ujedinjenje na čvrstih temeljih.
državna ideja in državljanska zavest.
Druga, ravno tako važna naloga, ki tudi poteče kot zahteva novega časa in ki ravno tako spada v delokrog narodne šole, vzgojitelja in učitelja narodne mladine, je delovanje in vpliv n,i razvoju in širjenju domorodne zavesti, katere tudi ni v dovoljni meri v vseh pokrajinah in vseli panogah našega naroda.
Naša nova ujedinjena država je postavljena na demokratskem temelju, toda velik del našega naroda je živel in se vzgojil v državah z najbiro-kratskimi uredbami. Prvo in temeljno načelo vsake demokracije je načelo narodne samouprave.
Toda zelo težko je uveljaviti in izpeljati v državi, kjer v masi naroda ne vladata dovolj narodna zavest in razumevanje pomena narodne samouprave, ker take narodne mase podležejo lahko nevedoma vplivom škodljive propagande in padejo vsled tega lahko iz svobode v anarhijo, iz te pa v reakcijo.
Najboljši jez tem in takim kvarnim vplivom za pravilno življenje in razvoj države in naroda je pa izobrazba širokih narodnih mas.
Kjer se pred podelitvijo velike politične svobode in državljanskih pravic ni izvršila izobraz-
ba najširših narodnih mas morda zato, ker se io ni moglo, se mora sedaj zastaviti vse sile, da se uživanje politične svobode in državljanskih pravic ter izobraževanje najširših narodovih mas vršita vzporedno, da se na ta radikalni način pole r drugih preventivnih ukrepov preprečijo in onemogočijo nezaželjeni in mogoči neredi, zmešnjave in potresi v državi, kar ovira miren in pravilen državni razvoj.
kulturno ujedinjenje.
Tretja važna zahteva novega časa, ki spada med naloge narodne šole in vsled tega tudi med dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev mladine, je vpliv na ustvaritev in širjenje duševne in maten-jalne duševne kulture.
Veliki del našega naroda je preganjala zgodovinska usoda, da mu je premagovalec uniči! staro nacijonalno državo in staro kulturo, nesrečni zemljepisni položaj pa mu je izročil še nesreč-neiše dolžnost, da je moral cela stoletja odbijati n 'pade od izhoda na zahod in od zahoda na vzhod. Posledica tega ie bilo, da so se razvile v tem .delu našega naroda lepe vrline: viteški čut, junaštvo in požrtvovanje za domovino, torej vrline, katere se morejo primerjati samo še z onimi v stari klasični zgodovini starih Grkov in Rimljanov, in s katerimi vrlinami je ta del našega naroda navdušil cel svet. Ta del našega naroda se tedaj lahko ponaša s svojimi lastnostmi; 011 se more ponašati tudi s tem, da so iz njega izšli vsi veliki pokreti za naše osvobojenje in ujedinjenje; toda od vseh teh vrlin se ne more živeti v ekonomskem smislu. Osvobojenje in ujedinje-n'e se ne smeta smatrati za poslednji cilj naše nabile, temveč za izvojevanje najvažnejših in najpotrebnejših predpogojev za uspešno kulturno razvitje in napredovanje.
Po končanih bojih za naše osvobojenje in ujedinjenje mora nastati era intenzivnega dela na kulturnem razvoju in okrepitvi našega narod. , da bi se vsi deli našega naroda v čim krajšem č. su izednačili v kulturnem pogledu z drugimi narodi, ki so imeli boljšo zgodovinsko usodo in katerih kulturni razvoj ni bil oviran z ničemur. V mednarodni tekmi hiti vsak, da čim prej doseže svoj cilj. Ta tekma se vrši s strašno brzino; tu nihče nikogar ne čaka, in gorje tistemu, ki je počasen, ker njega hitrejši pogazijo.
Velik del našega naroda poseduje divne kraje, ki jih je narava obdarila s krasnim podnebjem in z vsemi drugimi dobrotami, toda te divne pokrajine pokriva gosta tema neznanja, ker velik del našega naroda blodi še kot po mraku ter se na vse načine muči in trpi. Vse svoje posle, od katerih živi in od katerih daje Bogu kai je božjega in kralju kar je kraljevega, izvršuje še primitivno brez kakšnega znanja in razumevanja: toda narod, ki opravlja posle, ki ga rre.-ivljajo, brez dovoljnega znanja in razumevanja, se rie more nikdar dvigniti do pravega blagostanja. Ogromna je tedaj razlika v tem pogledu med kulturno mlajšimi in kulturno starejšimi, ker dočim so prvi sužnji prirodnih sil, so te pri-rodne sile drugi obvladali in iih vpregli, da jim služijo.
Za kulturni razvoj in pospešitev naroda je potrebno tedaj znanje in razumevanje, toda to potrebno znanje in razumevanje, brez katerega ne more biti narodnega blagostanja, se doseže Ie potom izobrazbe narodne mladine v narodnih šolah, kajti: »Kdor se mlad uči, se star ne muči«.
Tako se tedaj morajo razumeti zahteve novega časa, naloge narodne šole in dolžnosti učitelja narodove mladine, ki pa niso niti majhne niti lahke. Te velike in pomembne zahteve se morajo izpolniti, zato mora tudi narodna šola odgovarjati vsem tem nalogam, kajti ako jim ne odgovarja v polni meri, ni vredno niti da obstoja niti da se jo vzdržuje. Narodna šola bo morala izvrševati vse. svoje naloge samo tedaj, ako se bo pri izvrševanju teh zahtev hodilo po dobro zasnovanem in utrjenem načrtu in sistemu; ker delo, ki se' ne izpelje po določenem načrtu nikdar ne obrodi zaželenih rezultatov. (Dalje prili.)
Pristopite k „Jugoslovanski Matici4 !
Ferjalni Savez učiteljstva.
—f Učiteljski Ferlalni Savez. (Iz sej ? nododseka F- S. UJU Poverjen -štvo Ljubljana). Pripravljalni odbor učit. Ferijalnog Saveza (tovariši Fegic, Jedr-linič ji Seme iz Ljubljane. Mrovlje— Velike Lašče. Zor — Trebelno in Pirnat — Novo mesto) je imel v nedeljo, 25. febrti-r ju ob 10. uri dopoldne v Učiteljski tiskarni sejo. kjer se je sklenilo, da se pozove potom okrožnice vsa okrajna učiteljska društva k pristopu v učit- F. S. Okrožnica bo vsebovala tudi kratko navodilo glede ustanavljanja podružnic F. S. pri okrajnih učiteljskih društvih. S sestavo' okrožnice so se pooblastili tovariši Fcgie, Jedrlinič in Šeme- Prav la F. S. in ix lovnik se morajo še razmnožiti in slede najkasneje v 14 dneh. Obenem se naprosi loreko ljubljanskega poverjeništva UJU centralo UJU, da posreduje preko ministrstva prosvete pri ministrstvu sa-t bračaja za dovoljenje četrt vožnje posameznim učiteljem - ferijalcem ali vsaj samo po dvema. — V Ljubljani se čimprej ustanovi i00di\uč- F.S., katera si izvoli odbor, ki bo posloval do 1. skuoštine F. S. tudi kot glavni (pokr.) odbor učit. F. S., to pa zato ker je poslovanje odb, čigar člani so raztreseni po vsej Slovenji, radi pogosto potrebnih sej zelio otežko-čeno ter zvezano z velikimi stroški, ki bi (bremenilo ljub. pov. UJU, oziroma pozneje ookr. Pov. učit. F. S. v Ljubljani, Vsi predsedniki P. učit. F. S- pa tvorijo njegov širši sosvet, ki zboruje — če 'e mogoče — o priliki skupščine UJU o velikih počitnicah. — Dokler ne pride ljubljanska podr. F. S. kot .pokrajinsko Pov-učit. F. S. do svojega denarja, nosi njegove stroške ljubljansko poverjeništvo UJU. Takoj po ustanovitvi ljubljanske podružnice F- S. se bo pričelo z nabiranjem dobrotvorov F- S. po Ljubljani. — Pri okrajnih učit. društvih ustanovljene .podružnice F. S. naj se javijo kar direktno na Glavno Povercništvo Ferijal-nog Saveza v Beogradu. II. beogr- gimnazija ki jim pošlje vse potrebno; sporo-če pa nai svojo ustanovitev tudi v Ljubljano tovarišu Šemetu. ki jih bo vodil v evidenci in posredoval z Glavnim Pov. F. S-. dokler se v Ljubljani ne osnuje pokrajinsko poverjeništvo učit. F. S., čigar posel bo poslej to- — Prvo podružnico učit. F. S-. ki šteje že okrog 40 članv, je ustanovilo okr. učit. društvo v Novem mestu 10. februarja t. 1- Predsednik je tovariš V- Pirnat. Temu vzgledu slede srotovo vsa okrajna učit. društva v Sloveniji in to najkasneje v marcu, ker se članarina z vsakim mesecem za 1 Din zviša, iunija skoro podvoji, pozneje pa je pristop za letos nemogoč. — Pirnat V.
—f Glasnik Ferijalnoe Saveza. Izšla ie druga in tretja številka- Vsebina je zelo informativna. Poleg drugega ima tudi okl'c jugoslovanskemu učiteljstvu in po-ročila o našem tozadevnem gibanju.
iz Jugoslavije.
— Zopet nov udarec. Finančni minister je v sporazumu z ministrom za notranje stvari izdal naredbo, ki določa ureditev krajev v drugi in tretji draginjski razred- Za Slovenijo se ie določilo, da pridejo v drugi razred vsa mesta in vsi oni kraji, kjer se nahajajo okrajna* glavarstva. vsi ostali kraji se uvrstijo v III. razred. Naredba velja od 1. marca. Predloge, da se upoštevajo tudi veliki industrijski kraji, nadalje kopališča in pa zlasti kraji v obmejnem teritoriju, ki vsi sicer
formalno ne nosijo imena mest pa imajo povsem mestni značaj in težje prehranjevalne in življenske razmere, je finančni minister odklonil. — S tem odlokom so posebno udarjeni prosvetni delavci (učitelji) v obmejnih krajih. kjer naši ljudje zaradi nacijonalnega in državnega nasprotstva do nacijonalne. šole in učiteljstva dobe le, če življenjske * potrebščine drago plačajo in preplačajo. Znano je, da zaradi tega ni dobiti za ta mesta niti kom-petentov. Toda naša vlada, opozorjena na to gre preko tega. ni ji mar za državne interese, ni ji mar za nacijonalne interese, pri njej je glavni birokratizem, po katerem vlada — čeprav državi v škodo.
—	Državna sramota — naše plače in naš boj za kruh. V ¡petek. 2. marca so imeli zastopniki ljubljanskih oorganizaci državnih nameščencev in železničarjev sestanek, na katerem so ugotovili; 1- izenačenje draginjskih in stanarinskih uo-klad. ki stopi za državne nameščence v veljavno s 1- marcem, obsega tako neznatne poviške da o omiljenju bede ne more biti govora, tem manj ker se nova opredelitev draginiskih razredov ne sklada z dravinjskimi razlikami v posameznih krajih in conah, ker so poduradniške In služiteljske kategorije od stanarinskih do-klad izključene in ker maksimiranje rodbinskih doklad ni odpravljeno, temveč Ie v neznatni meri ublaženo. 2. Železničarjem vlada ni dala niti tega malenkostnega izenačenja. Za 22. februarja zanje predvidena seja finančnega odbora je bila odložena- Železničarji smatrajo tako postopanje vlade za izigravanje. 3. Združene organizacije enodušno protestirajo moti omalovaževanju svojih upravičenih želj in zahtev. Osnoval se je permanentni akcijski odbor z nalogo, da doseže z vsemi organizacijami v državi sporazum za najresnejšo akcijo v najbližji bodočnosti za izdatno zboljšanje gmotnega položaja vseh aktivnih in upokojenih državnih in železniških uslužbencev in delavcev. 4. Razen te akcije pa ukrenejo železničarji še posebej takoj resne mere in korake za to da izvede vlada tudi zanje brez vsakega odlašanja izenačenje draginjskih in stanarinskih doklad. — Združene organizacije apelirajo na vso javnost, da bi upoštevala nevzdržnost položaja obubožanih nameščencev in jih v njihovem stremljenju podpirala. — Akcijski odbor.
—	Vprašanje. V skrttjni sili, bedi in obupnosti se nahajajoče učiteljstvo brez stranskih dohodkov in premoženja, prosi vljudno pojasnila v zadevi nam že pred 5 meseci obljubljenih, a doslej še ne nakazanih poviškov draginiskih doklad, da se tako kruto prizadeto učiteljstvo ve vbo-doče ravnati, ali mu je sploh še obstoj v Jugoslaviji zasiguran ali ne. Če država misli redukcijo učiteljev izvesti z izstra-danjem v posmeh drugim stanovom, naj se to takoj objavi, da si učiteljstvo poišče primerne in bolj hvaležne službe, ker dosedanja plača učiteljev še niti ne dose-za plače navadnega dninarja. Kakšno stališče bodo zavzele druge države napram Jugoslaviji v tem ozira?! — Izpod Pohorja-
—	Draginja in naše plača: Listi so prinesli sledečo statistiko, ki nam kaže jasno poslabšanje našega gmotnega stanja :
1920 1923
sluga	1660	3280	97%
poduradniki	1780	3760	111%
Uradnik XI.	1920	5000	1607*
Uradnik IX.	2120	5880	178%
Uradnik Vil.	2340	6920	196%
Naredba štev. 7817.
(Konec.)
Sem z obema rokama za ta predlog, sai je popolnoma upravičen in bodo tudi pravopisni zvezki potem pol manj rdeči. Ampak s fonetičnim pravopisom o Slovencih je križ, da se boguusmili. Naredba ne govori o njem nič •.. Naredba govori samo o 1-u« ki ni 1, in ki dobimo iz n ega u, ki ni u... Pač pa govori — če se ne motim — druga naredba, da je v šolah rabiti Levčev pravopis..., ki pa je vse drugo, samo ne fonetičen. Mogoče bi višji šolski svet dal inicijativo. da se določi in uvede nov, fonetičen pravopis, Levčev pa. ki ne odgovarja več našemu času in njegovim zahtevam, da se odpravi •.. Saj ne maram kratiti Levcu njegovih zaslug. on ie svojo nalogo rešil častno, saj nas ie združil za celo vrsto let — ampak današnje razmre so druge i,n drugačne-... Ne bojte se revoluci e. imeli in preživeli smo iih že več in še hujših ... Začeti je treba!
Dokler pa tega novega pravopisa nismo dobili velja stara naredba. Da se povrnem k stvari! Mislim, da bi ne b:1
greli zoper tendenco poenostavljanja jezikovnih izrazil, če uvedemo v knjige ta znak- Po vsestranskem preudarku sem i namreč prišel do nujnega (prepričanja, da ie tak znak edino sredstvo ki nam omogoči. da otroka naučim zahtevane izgo-varjave. In ta črka. če bi io uvedli v svoje knjige, pravzaprav niti ne bi bila črka, temveč samo za elementarni razred veljavno optično ponazorilo za ono, česar drugače otrokom ne morem dopovedati. To ie moše mnenje ki bi ga povdaril še s tem. da opozorim na Pol.ake ki imajo tudi trojni 1 fin celo posebne znake zanj, pa iim ne bride na misel, da bi jih odpravili.
Preidem k novi točki: kakšen namen ima naredba? O tem naredba molči. Pa skleoajmo sami. Da je upravičena, o tem menda nihče ne dvomi.* Saj me je skoro sram da ponavljam tisti citat iz Cankarja: ... »jedna iedelj pomaranča in še jed-
* Ravno danes, ko prepisujem koncept. berem, da so tov. Jamšek, Bregant, Bohinc in Drnovšek iz brežiško-sevni-škega okraja predlagali nai se sistira-Morda koga spreobrnem.
na iedeli Pomaranča...«. ki so ga zadnji čas že banalno tolikokrat pogreli. Ampak kot se je Cankarju zdelo tako izgovar a-nje Smešno in glupo, tako mu mora pritrditi vsakdo, kdor ima le količkai zdravega in nepokvarjenega jezikovnega čuta. da ie taka izgovarjava gotovega dela naše »inteligence«, nenaravna, prisiljena in neokusna. Stran torej z njo. če bi hotel cepiti dlako. bi seveda našel tudi v nared-bi stvari, ki bi se z njenim duhom ne strinjale. Ampak izjemo pravilo samo potrjuje.
V zadnjem lanskem »Popotniku« berem str. 192. kako e učitelj Prlek učil iz-govarjavo 1 kot v in kako mu je žalostno spodletelo- Tisti šaljivec ie apostrofiral naredbo. obenem pa — najbrž nevede in nehote — potrdil, da je skušala zadostiti nujni potrebi. Gre zato, da se dialekti kol/ikor mogečo ena boli niveliraio med seboj. Naš vrli Prlek in pa n. pr. Kraševec, oba zavedna in trdna Slovenca, bi se najbrž precei težko sporazumela med seboj.
; Če pa gresta po sredi. t. j. da govorita govorjeni književni jezik, kot ga zahteva naredba, (upoštevaj poleg moderne
I vokalno redukcijo!), bosta sicer žrtvova-
la nekai od svojega narečja ne bo ju pa več motil vzhod in zahod- Ne recite, da ni mogoče. Sai ni še nihče začel! Hoteti in delati ie treba, ne pa vreči puško v koruzo. če do jeseni ne bo opravljeno. Šola bo omogočila, da bo postala ona žrtev nitma skoro neooažena.
V širšem krogu predstavlja ta zahteva po enotnosti seveda tudi jezikovno približanje Hrvatom in Srbom. To zbli-žan.ie oa, imejte že o njem kakršnekoli nazore. — nikakor ni tako silno enostavno. kot si ga ie zamislil celjski romantik dr. Novačan. On e s'cer jezični in jezičen doktor, ni pa doktor jezika, pa je naredil kar takole: Vzel je slovnico, jo od-orl ravno na tisti strani, kjer so naštete glagolske vrste, odbil glagolskim oblikam v 1. os. ednine obrazila in jih nadomestil z o. N. pr.: veroval — verovao. zaničeval
—	zamičevao, kidal —• kidao, lagal — lagao, nosil — nosio, držal — držao, gorel — goreo. lezel — lezeo. nesel — ne-sao. ozebel — ozebao. vzel — uzeo gnil
—	gnio itd,, itd. Prezrl in zavrgel pa je vso resnično govorico narodovo, ves historični razvoj in vse skup in postavil svoj slovenski Fsperanto na edini argument.
Stev. 10
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 8. marca 1923.
Stran 3.
Živlien). potrebščine	Cene	Povisek v
'	1. l 1920	1923
mleko 1	2.50	17	580%
moka	8.-	33	312%
črn kruh	6.—	24	300%
krompir	2—	8	300%
goveje meso	16.—	70	338%
mast	40.—	168	300%
fižol	4.30	28	551 %
so!	1-60	16	900%
premog (toma)	230.—	1100	1378%
drva (1 m3)	100.—	650	550%
moška obleka	1000.—	6000	500%
VALUTA: krona v Curihu
1920: 6— do 7,— 1923: 1.25.
Te številke so glede plač vzete z rodbino s 3 otroci in za IV- krajevni razred. Posnete so po uradnih listih, cene pa po takratnih poročilih. Gorenja tabela kaže nazorno, da dobi višje uradništvo danes le še polovico prejemkov iz 1. 1920., sluge in poduradniki pa celo četrtino, številnejše družine pa še manj!
—	In kaj stori vlada!? Tik pred prvim marcem, da si ja ne more uradnik nakupiti še po stari ceni zaloge vsaj za en mesec, je izdal Gremij trgovcev sledeči razglas: Podraženje cen v trgovinah- Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča: Zaradi podraženja cen v veletrgovinah in tovarnah so ljubljanski trgovci povišali cene v nadrobni prodaji nekaterim predmetom. Od 28. februarja dalje se bodo prodajali na drobno: sladkor kocke 1 kg 26 Din. sipa 24 Din; cikorija Franck 1 kg 26 Din pol kg 13 Din, četrt kg 6.50 Din osminko kg 4.40 Din; milo: Gazela in Zlatorog: 1 kg 20 Din, Schicht 1 kg 21 Din: kava: najslabša sirova: 1 kg 44 dinarjev, najslabejša žgana 1 kg 56 Din: mast domača 1 kg 42 Din; olje, namizno liter 32 Din; petrolej liter 7 Din. — Vlada nam pa ni izplačala prvega niti orfh erošev. ki nam jih je dovolila!
—	Program UJU. Z današnjo številko Pričnemo .priobčevati poročilo odličnega našega tovariša g- Jovo P. Jovano-viča. sedaj šefa kabineta ministra pro-svete in člana Glav- Odb. UJU. Ta razprava tvori temelj in podaje smernice za razpravo o našem načelnem programu. Opozarjamo tov. in okrajna učit. društva, nai si te številke lista shranijo in naj otvo-rijo razpravo o tem vprašanju. Pripombe bo zbiralo tudi uredništvo »Učit- Tov.«
—	Prvi doktor pedagogike. V «Zborniku« Slovenske Šolske Matice čitamo: Dne 23- novembra 1922 je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije g. Stane Rape. ljudskošolski učitelj v Ljubljani. Samo na sebi bi to ne bilo nič takega, kar bi se naj še posebe omenjalo v »Ped- Zb.«. Zanimiv pa bi vendar utegnil biti ta fakt v toliko, da je mladi doktor prvi — izmed naših promoviran-cev ki je že predmet svojega znanstvenega prizadevanja pred vsem drugim vzel pedagogiko ter tako pravzaprav postal — »dr. ped.«- In še zanimivejša, naravnost kulturno - interesantna, bo pač vest da si je dr. Rape za torišče i svojega bodočega praktičnega udejstvovanja izbral — področje ljudske šole. — Pri nas je že bilo takih primerov, da se ljudskošolski učitelj ni ustrašil žrtev, ki i ^ zahteva gimnazijska matura — kot pogoj za vstop na univerzo ter se je slednjič dokopal — do doktorske časti. Toda taki se mi ne zde toliko interesantni, zato ne, ker se rim je. brž ko so imeli diplomo v roki. ali pa tudi že prej, pogled začel obračati bolj »višku« češ — ah, samo da se otresem ljudske šole .. • — Moj junak
je marveč dr. R. ki je prišel iz gimnazije se nato usposobil za ljudskošolskega učitel a in ki zdaj. z najlepšimi uspehi, z \ scr.čilišča odhaja — v ljudsko šolo, oz -vama na njeno področje. S tem činom dr. R. nadvse razveseljivo izpričuje globoko pojmovanje pedagogiki poverjenega Poslanstva ; da bo moralni prepad, ki je v vsej strahoti zazijal zlasti po vojnih letih, mogoče zasuti ter nad njim začeti z novo kulturno le tedaj če je najprej z dotoki novega znanstveno čim globlje fundira-nega življenja primerno razmahne tista vzgojna naprava, ki se bodo ž njo najbolj dale zajet: najširše plasti našega naroda — ljudska šola! Naj bi dr. Rapetu prav kmalu sledili še drugi kongenialni tovariši ! — K. O.
—	V nosebnem članku se je spomnila dr- Ivana Tavčarja »Narodna Prosveta«, osrednje glasilo Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva v 15. številki t- 1. Podrobno opisuje* njegova dela. — Enako se ga spominja tudi »Učiteljski list«, glasilo »Zveze slovanskih učiteljskih društev v Trstu«, ki pravi ob koncu: »Tržaško uči-teljstvo ohrani blagopokojniku še posebno drag spomin: kajti boj, ki ga je bil umrli predsednik »Učiteljskega društva«, Štipe Ferluga. za svoje stanovske pravice. je izvojeval pri zadnji instanci na Dunaju poslanec dr. Ivan Tavčar«.
—	Pri pogrebu dr. Ivana Tavčarja je bilo poleg pov. UJU oficijelno zastopano tudi Ljubljansko učiteljsko društvo-
—	Sliko dr. Ivana Tavčarja za šole in v okras vsaki domači hiši izda v najkrajšem času Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Opozarjamo na današnji inserat.
—	Poziv blagajnikom okrajnih učiteljskih društev! Ob priliki seje širjega sosveta so prejeili predsedniki (namestniki) okrajnih učiteljskih društev po 3—5 izvodov brošure »Unifikacija i reforma osnovne škole« od I. Radovanoviča v razprodajo med člani. Ker moramo poravnati račun pri Poverjeništvu UJU v Splitu pozivamo blagajnike okrajnih učiteljskih društev, da takoj pošljejo denar od razprodanih izvodov »Glavnemu blagaj-ništvu UJU v Ljubljani«, hkrati pa tudi nerazprodane izvode, da izroči poverje-ništvo denar in nerazprodane izvode Pov. UJU v Splitu. Ne odlašajte!
—	Usposobljenostni izpiti za obče ljudske in meščanske šole pred državno izoraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 23. aprila 1923. Pravilno opremljene prošnje za pripust naj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 16. aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil prepuščen, se bo pravočasno obvestil: posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — M. Pire. predsednik-
—	Nova šola za gluhonemo deco. Poslej so gluhonemo deco iz Bosne in Hercegovine-pošiljali v zavod za gluhoneme v Zagrebu- Ministrstvo za socialno politiko je sedaj ustreglo prošnji sarajevske zaščite dece da se v Reljevu ustanovi zavod za gluhonemo deco. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino Je glede ustanovitve zavoda že ukrenila vse potrebno ter v ta namen imenovala dve kvalifcirani učiteljici.
—	Tovariši — lovci! Tvornica uči in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebuje v svrho svojega obrata razne ustreljene ntice in žival', ki bi bile orirrferne za gačenie- V ta namen se naprošajo vsi to-variši-lovci, naj nam o prilikah pošiljajo take eksemplare. Stroške in poštnino po-
vrnemo. Na delo tedaj; procvit naših gospodarskih podjetij je korist celotne naše organizacije, ker se čisti dobiček od njih uporablja izključno za organizacijo in na-rodno-kulturne namene!
—ko Ljubljanski člani Slovensko Šolske Matice se naprošajo da pridejo po knjige v »Učiteljsko tiskarno« ali pa jih prejmejo skupno potom šolskih vodstev-
—	Poverjenik.
t Umrl je dne 22. svečana 1.1. v Go-tenicah na Kočevskem tamošnji šolski voditelj gosp. Ivan Poznik. — Rojen je bil 1. 1861. na Mlaki na Kočevskem. Obiskal je osnovno šolo v Stari cerkvi, gimnazijo v Kočeviu in učiteljišče v Ljubljani. — Zrelostni izpit je napravil 1. 1881, usposobljenostni pa 11883 v Ljubljani. — Služboval je potem na osnovnih šolah na Kočevskem in sicer: »V Polomu, v Dragi, v Grčarieah, zopet v Polomu, v Gvčija-ku, v Lienvoldu in končno v Gotenicah. kjer je dan pred smrtjo še poučeval. Prihodnji dan. četrtek, bi imel še ponavljal-no šolo. a ni mogel več iz postelje. Prijazno ga vpraša soproga: »Li boš mogel danes v šolo?« »Ne draga moja, ne! Bom šel v večni raj, — bom danes umrl.
—	Skrbi za otroke! «— To so bile zadnje njegove besede. — Vsa prestrašena skoči po župnika- Kmalu po njegovem prihodu izdihne blago dušo-. Ni si privoščil počitka do zadnje ure. — Kdor je poznal tovariša Poznika. posebno pa njegovi sošolci, s katerimi je še v 1. 1921 praznoval 40 lctnioo službovanja, ga bodo vedno imeli v dobrem spominu. — Zapustil je ženo in nepreskrbljene otroke. — Naj mu bo žemljica lahka!
Neodrešena domovina in oomejno šolstvo.
—r Po poročilih iz Koroške so koroški Slovenci zelo nezadovoljni in razočarani nad rezultati beogradske konference. Koroški Slovenci so pričakovali, da se doseže na tej konferenci tudi glavni sporazum v tej smeri, da se popolnoma in definitivno uredi nacijonalno vprašanje koroških Slovencev v Avstriji- Koroški Slovenci so se nadejali, da bo beogradska vlada končno pritisnila na Avstrijo, da I začne izvrševati v mirovni pogodbi jasno začrtane določbe o narodnih manjšinah. Kot temeljne točke sporazuma so postavili koroški Slovenci: otvoritev narodnih slovenskih šol povratek izgnanih slovenskih učiteljev, pravico ustanavljanja slovenskih narodnih društev in drugih gospodarskih organizacij in garancije za popolno politično in kulturno svobodo. Ob-' veznosti, ki jih ie Avstrija prevzela v mi-• rovni pogodbi, absolutno še do danes niso izpolnjene. Koroški Slovenci so veliko pričakovali od potovanja avstrijskega zveznega kancelarja v Beograd, a sedaj ie jasno, da so v svojih zahtevah doživeli popolno razočaranje. Glavno krivdo v tem oziru pripisujejo površni osti naše diplomatično-informativne družbe ker se nista niti dunajsko poslaništvo niti konzulat v Celovcu zadostno zanimala za položaj koroških Slovencev',
—r Italijanska šola v Solkanu, Kakor poroča »Edinost«, se delajo priprave za otvoritev italijanske šole v Solkanu pri Gorici. V Italiji, kjer bi bile šele mnogo bo'j potrebne najbrže ne otvarjajo s tako vnemo novih šol-
—r Kai so zahtevali koroški Slovenci in k?ko jili je vlada uooštevala!? Pred p .Lra>anji naše vlade z Nemci in avstrijskem državnm kanclerjem je slovenski
da namreč »z 1 se liže, z o se poje« in »proč s frakarskiim 1-om in živio široki demokratski o!« ter da — »jo dobi po glavi, kdor se bo protivio«. Seveda je s svo o iznajdbo slavno pogoreo -..
Da se povrnem k stvari, Novačan je s svojo salomonsko razsodbo zasledoval politične cilje. In če rečem, da h zasleduje tudi naredba. nisem povedal nikomur nič novega. Zdaj oa bi najrajši nehal, sicer... Pa sai bom samo še to povedal. Mnenja sem, da jezik ni kemična prvina, ki bi jo lahko no .ooLjiibnosti pomešali z drugo in bi o ta druga potem enostavno absorbirala. Take asimilacije so — morebiti — možne, ampak če so. potem samo in izključno samo potom postopne, počasne, naravne evolucije, nikdar pa ne bo noben Novačan in nobena naredba. ki bi hotela forsirati oziroma narekovati jo od tega in tega datuma, veljavno morda celo še za nazai — drugega uspeha kot da rodi odpor in nava a vodo na demago-ški mlin vseh števlnih javnih in prikritih sovražnikov našega jugoslovanskega bratstva- Z drugo besedo — ravno na-sorotie tega kar namerava. Kako se temu izogniti? To ,'e tisto, kar noče izpod
peresa. Rekli boste, da sem separatist in »lokalpatrijot«. Nisem! Mislim pa, da ta pretopitev oziroma spojitev ni tako potrebna. kot smo si to sugerirali. Med nami in našimi užnimi brati je razlika v jeziku mnogo manjša kot u. pr. med severnim in južnim Italijanom ali belgijskim in Francozom z Riviere. In če tam ne pride nikomur na misel, da bi iu zbliževal in orepa.ial. če tam ni potrebno, kako da bi bilo pri nas? Če se nočemo pravdati za oslovo senco, moramo priznati, da ezik oziroma razlika v d:alektih njegovih nikakor ne vpliva ne na politiko, ne na narodno gospodarstvo, ne na umetnost, sploh nikakor na (strukturo njegovega mentaliteta- Učili se bomo srbohrvaščine vsi radi. tisočkrat rajši, kot smo se nemščine, ampak naj nam puste, kar nam je bilo sveto tako dolgo, naš materni jezik! In pa še eno: Popolnoma nič ne dvomim, da ie popolnoma nemogoče izvati živ iezik. pa bilo z ognjem in mečem ali z naredbo ali s sistemom ne danes, ne v sto letih, sploh ne — hote. In povrh še iezik. ki ie bil cepljen komaj predvče-ra šniitn ki ie svoje najlepše cvetove odprl šele s:noči. . ' Moji nasprotniki pra-
vilo. da se bo zgodilo vseeno, da se mora... Če se bo zgodilo, naj se v božjem imenu •.. Imam pa zadoščenje, da tega ne bom nikdar doživel... In še drugo zadoščenje, še čiste.še. ker ie egoistično, da namreč ne dožive teea tudi ne moji nasprotniki ...
če smo se s fonetičnim pravopisom približali, smo Storili vse, kar smo smeli.
Gospoda —. jezik, ki je bil našim pradedom edina svetinja ki jim :e ni mogel streti ne Hun, ne Madžar, ne Turek, ne Rim. ne Habsburžan '— 1000 let nihče —, ta jezik ne sme umreti! Jezik, ki je edini dojil naše očete in matere, da niso žalostno propali v najhu ših časih, — ta jezik ie zalslužil lepšo in častnejšo usodo. kot pa da ga zdaj mi svobodni sinovi sami obsodimo med adakta v slovstv-zgod. arhiv... Ta jezik ne sme umreti... In pa — bodite mirni -.. Jezik, ki e še tako mlad in močan da nam je šele v današnji generaciji pognal Cankarja in Župančiča, ta jezik bo živel. Večno! Da pa bo živel slavno in da bo rastel in se razcvital — to bodi naša skrb in naše veselje in naš ponos in naše — delo!
Ernest Tiran.
narod na Koroškem stavil na našo vlado v glasilu »Koroški Slovenec« sledeče zahteve: »Hočemo slovenske šole« — piše »Koroški Slovenec« — »in slovenske učitelje! Imamo učitelje, a so pregnani in jim je povratek nemogoč. Hočemo svobodo pri ustanavljanju gospodarskih naprav in organizacij! Naše zadruge naj poslujejo neovirano in svobodno. Hočemo svobodo za naša kulturna društva! Dovolijo naj se tečaji, igre. narodne prireditve. Hočemo slovenskega jezika zmožne uradnike predvsem nepristranske sodnike! Hočemo zaščito od orožništva proti napadom od raznih nam nasprotnih plačanih elementov! Mi plačujemo davke in prisilna posojila, mi hočemo tudi narodno in kulturno svobodo, pravico in enakopravnost z drugimi državljani republike Avstrije- Ne prosimo, zahtevamo to ne samo na podlagi raznih pogodb, ampak no pravicah človečanstva! Brez rešitve našega vprašanja bo jasen sporazum med Jugoslavijo in republiko Avstrijo nemogoč«_
Učiteljski pravnik.
—§ Učiteljem, bivšim vojakom- ki so
i m po naredbi Urad. lista štev- 110 od 24. oktobra 1922 priznana vsa leta. ki so jih izgubili radi vojne, tudi v povišice je potreba vložiti vlogo za pripoznanje let in z navedbo potrebnih podatkov.
Nove knjige in druge publikacije.
---kpl Arsène Lupin, gentelman — vlomilec Maurice Leblanc. Poslovenil Vladimir Levstik. Založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 40 Din.
Str. 229.
-kpl Morski razbojnik. Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevedel J. M. Založila knjigarna Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg v Liubliani. Cena elegantno vezani knji-gi 36 Din. ?tr. 192.
—kpl Knjiga za Tebe. Marguerite Buruat-Provius. Poslovenil Alojz Gradnik. Cena .elegantno vezani kniigi 32 Din. Izdala in založila knjigarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
—kpl Prigode čebelice Maje. Roman za deco. Waldemar Bonsels. Poslovenil Vladimir Levstik. Cena elegantno vezani knjigi z osmimi slikami 40 Din. Izdala in založila knjigarna Ig. pl. Kleininayr & Bamberg v Ljubljani. (O knjigi še izpregovorimo.)
Književnost in umetnost.
—k Vanredni broj Glasnika ministrstva narodnega zdravja. O tuberkulozi. Sadrža.i: Pravilnik o radu antituberkuloznih dispanzera; Dr. G. Bogič: Komparativna statistika tuberkuloze ti Jugoslavia i u nekim susednim zemljama; Dr. Vjek. Kušan. Pitanje tuberkuloze s medicinskog i so-ci.ialno-higijenskog gledištva; Dr. Drag. Popovič: Upustva za sestre u dispanzeru; Dr. Kun: Izve-šrai o csnivanju i radu škole za sestre pomočnice u Zagrebu. Spisak antituberkuloznih dispanzera; Obrazac za mesečni izveštaj dispanzera. — Izdanje Ministarstva Narodnog Zdravlja, Beograd.
—k Dve novi knjigi. I. Arsèr Lupin, gentelman-vlomilec. Mauric Leblanc. Poslovenil Vladimir Levstik. Že ime prevajalca nam pove, da je v knjigi nekaj privlačnega. kar bo vzbujalo in vzdržalo či-talčpvo napetost in vztrajnost pri čitanju. Levstik je znan že med nami po svojih nrevodih in tudi originalih: njegov jezik ie čist izklesan in bogat na besednem zakladu — samonikel. Njegovi prevodi se čitajo lahko in z užitkom. Predstoječa knjiga ima sledečo vsebino: Aretacija Arsèna Lupina. — Arsèn Lupin v zaporu-
—	Arsèn Lup:n pobegne. — Skrivnostni potnik. — Kraljičine orgije. — Srčna sed-mica- — — Blagajna gospe Imbertove.
—	Črni biser. — Herlock Cholines pride prepozno- II. Morski razbojnik. Spisal kapitan Ferederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M. Vsebina: V Biskajskem zalivu- (Med Španijo in Francijo). — Stari samec. — Vihar. — Luknja v ladji- — Stara devica. — Pomorski kadet. — Sleeper's Bay. — Napad. — Zajetje- — Na oeščenem otoku- — Rešitev. — Poročnik.
—	Na suhem. — Srečanje. — Zmota- — Pri otokih Kaikos. — Sodba. — Knjige bodo zelo dobro služile našim ljudskim knjižnicam, ker bo ljudstvo sigurno zelo rado segalo po njih.
— »Zvonček«, februarska številka ima sledečo vsebino: 1. Jos. Vandot: Polž. Pesem. 2. Ivo Trošt: Ratko Lipovec. Pripovedka izpod Krima. 3. Matija Pire: Maribor. Opis s 3 podobami. 4. Fr. Ločniškar: Poslednji smehljaj. Pravljica. 5. Kropa na Gorenjskem. Podoba. 6. Silv. Košutnik: Kaznovan ponos. Pripovedka. 7. Anica: Novica. Pesem. S. Janko Leban: Neuslužni Ivo. Povest. 9. L'tva: Miklavž, Grdavž in Dušan. Pesem. 10. Nadin Nevenko: Stanko in muca. Pesem. 11. Anton Vogrinec: Angelica in škorček. Povest. 12. Desanka: Naša Alenčica. Pesem s podobo. 13. Pouk in zabava. 14. Kotiček gospoda Doropolj-skega.
Naša gospodarska
organizacija.
—g Članarina in darila za učiteljski konvikt. Na račun mesečne plače: Miroslav Repovž. učitelj na I. m. deški osnovni šoli 10 Din in Jakob Dimnik, nadučitelj 10 Din.
—g Darovi »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani 7 % obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca septembra 1922 dalje): Fran Grašič, učitelj in šolski voditelj v Iški vasi. 1 a 100 Din: (s kuponi od meseca marca 1923 dalje): Rudolf Horvat, učitelj v Ljubljani, 1 a 100 Din; skupaj 2 obveznici a 100 Din in prej izkazanih 81 obveznic a 100 Din = 8300 Din- Srčna hvala!
Naše narodno prosvetno delo.
ANKETA O NAŠEM NARODNO-PROSVETNEM DELU.
Nekaj misli o podeželskih šolskih odrih.
Šolski oder je most. po katerem se pride do srca staršev.
Vpliv na starše- Ko smo pred leti priredili na naši šoli prvo igro s petjem, je pristopil po končani predstavi k meni že prileten mož, ki ga dotlej nisem mogel šteti med prijatelje šole in se mi je s solzami v očeh zahvaljeval. »Lepo je bilo,« je dejal- »Nikdar nisem verjel, da bi se otroci kaj takega naučili v šoli.« Drugi so mi zopet zatrjevali: »Rajši gledamo otroke na odru, kakor pa odrasle igralce.« In res. kadar se kreta šolska mladina na odiu. je /prostrana dvorana natlačeno polna gledalcev.
Nagovori. Ker se roditeljski večeri niso obnesli, ima ob takih prilikah učitelj najlepšo priložnost, da navzočim staršem pred igro v pozdravnem govoru, ali pa pri zadnji točki programa izpregovori par besed.
Poročila listom- V zadnjih letih je na polju šolske dramatične umetnosti zaznamovati razveseliiv napredek. V vsaki številki našega vrlega »Učit- Tov. čitamo cele kolone poročil o dobro uspelih igrah. Koliko je pa še krajev, kjer se z lepim uspehom igra po večkrat na leto, a se ne pošlje nobenega poročila v svet! Komaj, da se dogodek zabeleži v šolski kroniki.
Poset bližnjih tov. Poročila izostanejo, kjer jih prireditelji iz skromnosti ne sestavijo, tovariši sosednjih šol pa — bodimo odkritosrčni — iz raznih vzrokov tudi ne. Saj je človek vesel, če sploh katerega izmed njih zagleda v avditoriju!
Statistika o delovanju šolskih odrov. Da moremo dobiti kolikor mogoče natančen in zadovoljiv pregled o delovanju šolskih odrov, naj prireditelji vselej točno in kratko poročajo. Koncem leta pa naj »Učit. Tov-« priobči štatistiko. Na ta način bi se dalo ugotoviti, v koliko smo od prejšnjih let napredovali ali pa — nazadovali. Zajedno bi se pa tudi marsikatera večrazrednica zganila, ker bi se le ustrašila — statistike.
Vzgojn pomen šolskih odrov, V dokaz velikega vzgojnega pomena, ki jih imajo mladinske igre, navedem tale resnični slučaj: Na naši šoli smo imeli tatica Francka, pred katerim ni bila varna nobena stvafica- Vse se ga je prijelo. Ker je pa bil sicer brihtne glave, sem ga vsprejel v šolski ansambl. Imamo prvo vajo ■.. Glavnemu junaku v igri slabo prede. Ukradel je bil srebrno uro. zasačili so ga govori se o orožnikih in po-boljševalnici. Nehote se ozrern na Francka — in kaj vidim? Fant ves v solzah! In resnično, resnično vam povem, od tistega časa ni bilo več pritožb, da bi bil kaj izmakni!. — S tem delom pa tudi vzgojujemo narodno prosvetne delavce, ki bodo dovzetni za nadaljno izobraževanje in se ob izstopu iz šole ne bodo odtujili njej, temveč bodo iskali v njej pomoči za stremljenje po nadaljnem delovanju in duševnem razvedrilu- — Seveda pripada tej dobi drugo delo in višje zahteve, kar spada pod poseben naslov.
Slaba izbira iger. Velike težave in preglavice nastanejo pri izberi iger, ker mora človek računati z razpoložljivo garderobo. odrom in tudi z — občinstvom. Kakor se je že v tem listu po pravici po-vdarjalo, imamo vse preveč palčkov, sneguljčic itd-, dobrih iger iz realnega življenja pa primanjkuje.
Nagrade za spisovanje iger. Posebna knjižnica »Šolski oder«. Kaj ko bi naša organizacija razpisala nagrade za najboljše mladinske igre? Knjige bi šle hitro v denar, ker bi za vsako šolo moralo biti obvezno, da v slučaju uprizoritve naroči toliko izvodov, kolikor je vlog-Iz doneskov predstav se stroški brez težav pokrijejo. Izide naj tudi imenik primernih iger in navedba, kje jih dobiti.
Telovadnice in stalni šolski odri. Glavni vzrok, da v mnogih krajih ne uprizarjajo iger je ta da nimajo stalnega odra- Ako bi bila pri vsaki šoli telovadnica. potem bi bila stvar lahka, ker bi se
dala uporabljati kot »gledališče« s stalnim odrom. Ta razlog naj merodajni faktorji uvažujejo ,ori načrtih novih šolskih stavb!
Šolski oder le v šol.! Radi »visoke col.tike«, ki na kmetih še vse intenzivnejše razburja in loči duhove nego v mestih, je potrebno, da postavimo svoj oder na nevtralna tla. ako hočemo doseči vsestransko svoj smoter In tu pride ravno in edino le šola v poštev. Uveljavimo šolo kot splošen, javen in brez predsodkov vsem dostopen prosvetni faktor.
Provizorični in prenosljivi šolski odri. Kjer ni stalnih šolskih odrov, si moramo pač pomagati na ta način, da ga od slučaja do slučaja postavimo v šolski sobi. Veliko zaslug bi si .pridobil tovariš, ki bi nam sestavil načrt praktičnega pre-nesnega odra, ki bi se dal z lahkoto postaviti in razdreti in s katerim bi šli v poletni vročini tudi lahko pod kak kozolec.
—an.
Šolski odri in pevski zbori.
po Prevalje. (Za obmejno mladino). V počastitev rojstnega dne Nj. Veličanstva, naše kraje naročeno blago prepozno dospelo, se obdaritev ni mogla vršiti, kakor je bilo to nameravano, že
9.	januarja. Obdarovanih je bilo 22 otrok z obutvijo, 28 otrok pa s celo obleko. Navzočim rediteljem obdarovancev je šolski voditelj pojasnil, da gre glavna zasluga, da je bilo toli lepo število otrok obdarovanih z obleko, g. okr. glavarju dr. K o r o p č u, ki je dal odboru potrebna sredstva na razpolago, v drugi vrsti pa gre hvala tudi prevaljski podružnici Kola jugosl. sester, čigar članice so nele brezplačno šivale obleke za dekleta, ampak pobirale tudi prispevke za obdaritev. Če se vpošteva, da so Kolašics v enake namene že nabirale za Miklavža ter nabrale 1215 Din, smejo biti tudi na uspeh druge zbirke, ki je vrgla 1003 Din, ponosne — kar sve-di.J, da ima prebivalstvo zmisel in umevanje za dobro, stvar. Starši ozir. reditelji obdarovancev so vzradoščeni nad lepim darilom ter ne morejo prelival i ti dobrega blaga. V imenu obdarovancev se je šolski voditelj v primernih besedah okrajnemu glavarju in Kolu jug. sester zahvalil za lepe darove ter reditelje pozval, da v znak hvaležnosti pomagajo tudi doma pri vzgoji mladih junakov ter v mladini vzbujajo in utrjujejo ljubezen do dela, ki nam edino jamči za | srečno bodočnost. — Za Miklavža ozir. za proslavo 9. januarja (podporna akcija za revno deco) so darovali): Acliatz 60 Din, veterinar Arko 30, bezjak 40, Braz 10, Brus 20, Bučič 20, Čeme 5, Čepin 25, Čibron 5, dr. Doljan 40, Dobnik 10, Dilipol 10, Endkicher 10, osobje fin. kontrole
3.50, T. Filipovsky 50, Grafenauer 5, Jansekovič st. 40, Jansekovič ml. 4, Jurca 12, Hometer 15, Hribcrnik (sedlar) 40, Hovnik 5, Kienzl 30, Knez
10,	Koko! st. 10, Kokol ml. 5, dr. Koropec 20, »Korotan« 200, Konzum (za Slovenijo) 100, Kon-sum (1. delavski) 10, Konečnik 10, Kolenc 10, Koritnik 10, Košir 10. Križnik 30, Kiigler 5, Ku-govnik 10, Kusterle 2, Lahovnik 50, Fric Lahov-nik 20. Langeršek 5, Mačie 20, Mati 10, Mazele 20, Mencin 20. Miiiler 3, Močnik 5, Mikeln 13, Obreza 20, Pavše 20, Pavlovič 40, Petscharnik 55, Petrič Al. 30, Petrič Anton 10, Petek 20, Pe-rovic 60, Perdih 20, Plešivčnik 10, Ponikvar 10, nadzorništvo premogovnika 100, Pristov 25, Put-niit 5. dr. Reichman 20, Rebernik 30, Rifl 5, Ro-bar 10, Robin 30, Rozman 30, dr. Senčar 130, Slatnar 5, Šrems 20, Stampach 40, Štefan 30, Stekar 20, ftergar S, Stopar 2.50, Stangl 5, »Svoboda« 50, Topolovec 20. Tratnik 2, Terček 5, »Tersla« 5, Ulbing 5, Vavkan 20, Verhovnik 10, Vivod 20, Vida!i 5, Wicher 5, Wutte 10, Zadruga (Fleimiš) 60, Zeichen 30, Zimerl 20. — V blagu so darovali: Zadruga, Wicher, Konsum za Slovenijo, I. delavski konsum, Fric Filipovsky, Lahovnik (otroško obleko). — Vsem blagim srcem, ki so s kakim darom priskočili naši revni deci na pomoč, izreka šolsko vodstvo tem potom najtoplejšo zahvalo. Živeli nasledniki! — Šolsko vodstvo Prevalje, 30, januarja 1923.
—po Zibika (Šolski oderK Kako zanimanje vlada pri nas za šolske predstave ue pokazala lanska prireditev šolske mladine. Letos smo stali glede prireditve pred neomagljivo oviro: kje vzeti za šolski oder potrebni materi;'al! Tuka šnjemu učiteljstvu ni preostarlalo drugega nego omisliti si nov šolski oder- Nekaj brun., jat in koz se ie dobilo ori dobrih sosedih, de-ioma so preskrbele vrli zibiški fantje, za vse drugo ie bilo treba seči globoko v žep. Tako smo dobili letos nov šolski oder S tem je bila izpolnjena želja zibiške od-rastle mladine ki bi se tudi rada tupatam pokazala r.a odru. Za svojo osebo sem mnenja, nai se tudi odrastla mladina pritegne narodnemu delu. Res, da ima uči-tel. dovoli dela v šolski sobi, toda zakaj ne bi žel, kar je seial in zakai naj bi od-eaniial mladino po dovršeni šolski obveznosti — v tuje roke! Sploh pa e po podeželskih župnijah, kjer ni drugih primernih poslopij vsaka prireditev izven šole nemogoča in e tedai edinole učiteli poklican premakniti narodno delo z mrtve točke. — Letos ie hotela prva nastopiti odrastla mladina. Pripravili smo za nastop več Devovih koroških narodnih pesmi (mešani in moški zbori) ter igro »Krivoprisež-nik«. Pa glei ga soaka! Okrajno glavarstvo dovoli predstavo odrastli mladini le pod pogoiem. ako io dovoli kra;ni šolski svet- Ha;di teda s ook> v roki prosjačit podpisov! Sicer je šilo vse oo sreči, a da mi krajni šolski svet lahko prepreči predstavo. ki je namenjena edinole v korist in napredek šole. mi pa le ne gre v glavo. Ne samo, da taka naredba vsako narodno delo v šoli ovira ali celo popolnoma
onemogoči, lahko tudi človeka, ki je vtaknil v oder svo> denar, pripravi v občutno škodo, kajti jasno je. da s samimi prireditvami šolarjev se oder v doglednem času ne more izplačati. Najprej veseličnl davek, potem pa kuratela krainega šolskega Sveta! Pa naj še kdo reče. da naša oblast ne gre šoli na roko! — Naša organizacija na; ukrene da se narodnim delavcem v bodoče ne bodo metala polena pod noge.
Iz nase stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v L ubljani.
+pov Blagajnikom okrajnih učiteljskih društev. Nekatera društva so še danes na dolgu članarino za 1- J 922. Prosim, naj že vendar enkrat poravnajo, da nam bo mogoče lanske račune urediti. Obenem opozarjam tovariše blagajnike, da ie 1. marca zapadel prvi obrok članarine za letošnje leto- Pošljite nam nabrano članarino, da poravnamo svoje obveznosti napram tiskarni.
Blagajništvo UJU.
-f-pov. Predsednike okrajnih učiteljskih društev vljudno prosim, da nam nemudoma poravnajo stroške za Radova-novičevo brošuro, ki so jo prejeli ob priliki seje širšega sosveta. Račun moramo izdajatelju poravnati. Doslej je samo 5 društev storilo svojo dolžnost. Prosimo, da se še ostala odzovejo tekom prihodnjega tedna. Neprodane izvode nam takoj vrnite.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ § Mariborsko učiteljsko društvo
zboruje v torek, dne 13. sušca popoldne ob 15. (3.) uri v risalnici deške meščanske šole. — Na dnevnem redu je poleg običajnih točk predavanje »Risanje kot jezik« (ravnat- Humek). Ker je predavanje L točka dnevnega reda, pridite vsi točno ob določeni uri. da ne boste predavatelja motili.
+§ Ljubljansko učiteljsko društvo bo zborovalo v sredo 14. marca 1923. ob 6. uri zvečer na št. iakobski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Ustanovitev okrajnega »Učiteljskega Ferijalnega Saveza« v Ljubljani. 2. Določitev članarine, za leto 1923. 3. Kako bi učiteljstvo prišlo do cenejših življenskih potrebščin. Referira ga. tov. Wasehtetova. 4. Zahteva po zboljšanju učiteljskih dohodkov- 5. Slučajnosti. Ker so na dnevnem redu zelo važne gospodarske zadeve, vabi k polnoštevilni udeležbi. — Odbor.
-f§ Kamniško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 15. marca 1923 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila funkcijonarjev. 2-, Ustanovitev učiteljske podružnice »Ferijalnega Saveza«. 3. Protestantovska doba in njeno šolstvo v Sloveniji, predava tov- Ciril Petrovec. 4. Slučajnosti. Zaradi kosila se je zglasiti vsaj dva dni pred zborovanjem tov. nadučitelju Krištofu v Radomljah.
+§ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ zboruje dne 22. marca 1923 ob 10. uri v Kozjem. Vzpo-red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Črtice o biv-
sin
.1+
iVul .nl i
lili
okraju. Poroča
delavcih v kozjanskem . F- Šetinc. 4, Poročilo tainika. 5. Poročilo blagajničarke. 6. Volitev delegatov za. pokrajinsko skupščino UJU pover- Ljubljana. 8. Določitev članarine za leto 1923. in pobiranje iste. 9. Slučajnosti. — Udeležba obvezna! Odsotnost je opravičiti. — Odbor.
+ OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA se je vršil v soboto, 10. februarja 1923 ob 6. uri v šolskih prostorih na št. iakobski šoli ob razmeroma številni udeležbi. V glavnem podajam kratek pregled poteka zborovanja. Po končanih formalnostih je predsednik na kratko podal smernice, katere si je začrtal novoizvoljeni odbor pred enim letom. Jasno in odločno je stopal odbor po poti, ki vodi do končnega cilja in do jasnega, samostojnega udejstvo-vanja na pedagoškem in stanovskem polju.
Tov. tajnik je nato na kratko podal pregled društvenega delovanja v preteklem letu. Gospodarski boj, ki je nastopil dedščino svetovne vojne, divja z največjo vehemenco po vsej kulturni Evropi. Ta boj se zrcali tudi v naši preljub-ljeni domovini in je našel odsev tudi v društvu samem. Tudi učitelj, ako ravno večen idealist, si skuša olajšati zadnje trenotke mukepolnega življenja, katerega je položil kot dar na žrtvenik domovine za dobrobit in procvit naroda. V tem pravcu se je tudi udejstvovalo društveno delovanje. Društvo šteje (195 članov) 180 članov, ki se popolnoma jasno zavedajo vseh obveznosti napram organizaciji ter vedo, da v tej dobi razrednih bojev poedinec ne igra skoro nikake važne vloge, ampak organizacija je oni faktor, ki odločuje. Med nami pa je tudi še nekoliko tovarišev in tovarišic, ki motre današnje razmere in boje, lepo ob strani stoječ ter čakajo, kaj bode prinesla prihodnjost in kje se jim bode nudilo več osebnih koristi. Društvo je zborovalo v preteklem letu 9krat in imelo 16 odborovih sej. Zborovanja so bila razmeroma slabo obiskana, kar priča jasno
o pojemanju stanovske zavednosti. Vzroki teg» so različni, a glavni vzrok tiči ravno v slabem gmotnem položaju, v katerem se nahaja vse državno uradništvo. Pa bodisi, da so vzroki subjektivni ali objektivni, gmotni ali psihološki, eno je gotovo: Z abstinenco ne pridemo nikamor, ostanemo na mrtvi točki, a duh časa bode hitel preko nas in naših misli. Končno bodemo prišli do bridkega spoznanja, da smo veliko', veliko zamudili. Zato mora učitelj tudi nekoliko prostega časa posvetiti stanovskethu delu in lastni samo-izobrazbi, da hiti z duhom časa naprej. Polet važnih stanovskih vprašanj, tikajočih se vsega drž. uradništva, je pretresalo učiteljstvo tudi različna gospodarska vprašanja, ki so postala pereča in aktualna: zadeva novega šolskega poslopja, stanarina in ogrev, organizacija F. S. itd. Z različnimi predavanji znanstvene, poučne in strokovne vsebine pa je skušalo društvo vsaj za nekoliko trenotkov učiteljstvo odvrniti od more-čih skrbi vsakdanjega življenja. V teh resnih časih, ko se zbirajo na obzorju zopet temni oblaki z izrednimi dogodki, nas mora nova doba najti pripravljene in strnjene v enotni falangi. Varno zatočišče proti vsem sovražnikom bomo našli samo v enotni organizaciji, katere naloga je, priboriti učiteljstvu ono materielno in družabno stališče, ki mu pripada z ozirom na važno misijo, katero vrši med narodom. Ramo ob rami stopaj-mo s stanovskimi tovarišicami v kulturno delovanje in udejstvovanje z razvitim praporom, na katerem stoje besede: Bratstvo, enakost, svoboda v enotni stanovski organizaciji.
Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da nekateri člani še niso poravnali vse članarine, a je društvo kljub temu poravnalo vse obveznosti napram UJU in izkazuje še znaten prebitek.
Vsi odseki so delovali razmeroma dobro, kot so to pripuščale razmere in delokrog posameznih odsekov. Vsi so v glavnem podpirali glavni odbor pri izvrševanju dolžnosti, nudeč smernice za prihodnjost.
Volitve so se izvršile z vzklikom. Funkcionarji posameznih odsekov so svoje funkcije obdržali, le glavni odbor se je konstituiral sledeče: Malnarič Ivan, predsednik; Waschte lika, podpredsednica; Lenarčič Janko, tajnik; Škrinjar Alojzij, blagajnik; odborniki: Horvat líudolf, Seme Anton, Plesničar Pavel, Legat Stanko in Li-kozar Anica.
Po končanih volitvah je predsednik zaključil dobro obiskani občni zbor želeč, da bi društvo procvitalo in se polagoma razvilo do popolnosti. — J. L.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu D. H—J.: Članek prihodnjič. Pozdravi
—lu R. K. v R.: Hvala za Vaša poročila ki jih objavimo sigurno v prihodnji številki. Za danes je žal prepozno došlo. ker je bil list že gotov.
Gdč- Marija Zalar: Pismo na Vas je bilo odposlano še na star službeni naslov, upamo pa, da ste v redu prejeli. »Učit. Tov.« se Vam pošilja že na novi naslov. Ce lista ne prejemate, reklamirajte ponovno pri upravi._
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Naročite!
Cena nizka!
Šolska vodstva in učiteljske zbore opozarjamo, da ima
EUSKE TIHE
V	LJUBLJANI
v zalogi velike slike (62X48) naših mož» ki so posebno priporočljive kot učilo za šole, okras za hodnike, čitalnice in sobe ljudskih knjižnic, a služijo kot okras tudi vsaki hiši, ker so umetniško delo akad.. slikarja A- Koželja.
PRAVKAR SO IZŠLE SLIKE: Josip Jurčič. Portretna slika 5 Din Anton Aškerc, Portretna slika 5 Din Primož Trubar. Portretna slika 5 Din DR. IVAN TAVČAR. Portr. slika 5 Din
V	zalogi so:
Josip Stritar, Portretna slika 5 Din Valentin Vodnk, Portr. slika 5 Din .4. M. Slomšek, Portr. slika 5 Din Simon Gregorčič. Portr- slika 5 Din Fran Prešeren, Pcrtr. slika 5 Din Fran Levstik, Portr. slika 5 Din
Ta zbirka je najlepši in najcenejši okras in učilo za vsako šolo, dvorano in stanovanje.
Naročila sprejema: KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani, Frančiškanska ulica fi-
Štev. 118/11.
RAZPIS SLUŽBE ŠOLSKEGA VODITELJA-
V zmislu odloka yišjega šolskega sveta z dne 16- novembra 1922, št. 15.140, se razpisuje na enorazrednici pri Sv. Antonu orij Pohorju služba šolskega voditelja v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože predpisanim službenim potom najkasneje do
dne 4. aprila 1923 pri podpisanem okrainem šolskem svetu
Okrajni šolski svet marenberški
v Slovenjgradcu, dne 1 marca 1923.