Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. C,lani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Hokopisi se ne Gena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni $ m vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. V večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. maja 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Sadjarstvo. Kako pokončevati krvavo uš? (Ob enem odgovor na to vprašanje.) Tega mrčesa pač vsakdo pozna, zato ga ne bodemo natančno opisali, marveč se hočemo omejiti na glavne znake ter na pokončevanje istega. Krvava uš napada le jabolka ter napravlja na starih vejah iz-dolbine, na novih pa rdečkasto-rujave izbuhnine. Posebno se kaj rada naseli na vže ranjenih delili ter izsesava drevesni sok. Ker je krvava uš belo kosmata in ker se jih naseli na stotine skupaj, izgleda napadeni del kot bi bil z bombažem ali belo moko posut, in če se tako naselbino stisne, postane vse krvavo, odtod tudi ime. Stari les izgleda, kot bi bil rakast, mladi pa je poln oteklin. Ako se proti temu mrčesu nič ne ukrene, napravi vsako leto prav veliko škodo, ker se širi jako naglo. Močno napadeno drevo prične hirati, les, listje in sad se slabo razvijajo in drevo naposled tudi vsahne. Ako se hoče drevo vkljub krvavi uši dalje časa rodovitno ohraniti, se mu mora večkrat in močno gnojiti. Vsekakor pa je treba vpo-rabiti nekatera sredstva, ki uš, če že ne popolnoma uničijo in zatrejo, pa vsaj v daljnjem razvoju kolikor toliko zadržujejo. Naj priproste j še sredstvo je, napadena mesta večkrat zmastiti ter napadene majhne vejice odstraniti in sežgati. S tem pa tudi ni vedno veliko pomagano, kajti kmalu prilezejo uši iz spodnjih delov na zgornje, in isto delo bi se moralo zopet ponoviti. Zatorej treba skrbeti, da se uši zatro na celem drevesu. To se doseže na več načinov : 1. Drevo treba držati vedno kolikor mogoče snažno. Skrbeti treba, da se vsako leto odstrani stara skorja, kar se vrši s tem, da se skorjo odstrga ter potem z beležem namaže. Belež (tekoče apno) se zaje v vse špranje ter pomori tako ne samo uši, marveč tudi druge golazni. Se goto vej še je, če se med belež vlije nekoliko petroleja. To delo se opravlja navadno jeseni ali po zimi, toda v potrebi se izvrši lahko tudi po letu. Ob enem pa je zamazati večje rane s smolo ali enakimi rečmi. Tudi poletno škropljenje z modro galico ima nekaj uspeha. Kot precej rabljivo sredstvo nam podaje zmes 2 kg mazalnega mila (Schmicrseife) in 3 litrov petroleja na 100 litrov vode. Popred se milo v malo vode raztopi, potem zmeša z ostalo množino vode in petroleja. S tem se namažejo vsi lesni deli, ali pa se tudi lahko samo poškrope in sicer spomladi preden poženejo popki, jeseni pa, ko listje odpade ; liste škropiti ni priporočljivo, ker je premočno; pač pa se samo les lahko tudi po leti namaže. Glede opazke, kako zatreti mravlje pripomnimo le, da teh ne kaže zatreti, ker iste navadno iščejo in pobirajo uši, torej gredo mravlje le tja, kjer se uši že nahajajo. Sicer pa mravlje kolikor-toliko tudi škodujejo, pa indirektno, ker jedo sladke ekskremente krvnih uši in poslednje so primorane sadni sok še bolj srkati. Mravlje se pa zadrži, ako se ovije okolo debla z limom namazan kos papirja. X. Zmrzlina na sadnem e vetji. Navadno se misli, da je ostala slana brez vsake škode, ako je ostalo cvetje še sveže in ni po-rujavelo, oziroma počrnelo. Tako se je zgodilo tudi letos marsikje po veliki noči pri nas. Cvetni listki so ostali popolnoma ohranjeni, marsikje pri vže razcvelem drevji, toliko bolj če se popje še ni odprlo. Ali, ko sem odtrgal nerazvit hruškin cvet in se veselil njegove svežosti, me je vendar-le - 130 — osupnil pogled na prašnike in pestič. Temu se je jasno poznala prizadeta škoda. Vsled zmrzline postane pestič na mestu, kjer se drži plodišča plavkastorjav in kadar se razvije cvetje, odmrje popolnoma. Ako pa prerežemo nepoškodovan evet, spoznamo, da je zdrav pestič jasno zelen. Čašni listki so pri jablani in hruški volnati, dočim so pri čreš-nji gladki, nagi; zato ima prvo drevje več varstva proti mrazu in ni tako občutljivo, kakor črešnja. Zato ne smemo iz množine cvetja že kar za gotovo sklepati na dobro sadno letino, ampak se je treba pred vsem prepričati, je-li so ostali plodovni organi, ki so najbolj nežno ustvarjeni, brez škode in zdravi. Ravno črešnje so v tem oziru vsled gole čaše zelo občutljive. Pri sajenji črešnje se vse premalo ozira na višino kraja nad ostalo okolico. Celo majhne višinske razlike imajo velik vpliv. Vzrok te prikazni je razlika v zračni in talni vlagi. Na globljih mestih zmrzuje veliko rajše. Slana se vleče skozi doline in nižave, zlasti ako se potok pretaka po njih. Torej tudi majhne višinske razlike v nasadih provzročijo velike razlike v škodah po mrazu in zato naj bi se sadilo v nizkih legah le koščičasto ali češpljevo drevje, ki pozno cvete. Fr. P. Gozdarstvo. Letni obročki in lesni prirastek. Starost kakega drevesa zamo-remo z nekolikšno natančnostjo še-le tedaj določiti, ko je drevo že posekano in ko moremo na prerezu spodnjega konca debla šteti letne obroče. Les ne raste brez prestanka. Drevo se debeli samo v lepem letnem času, na ta način, da se tvori neposredno pod ličjem lesna plast, ki obda kot nožnica les poprejšnjih let. Spomladi se prične, jeseni preneha rast lesa, tako gre naprej z večjo ali manjšo silo do pogina drevesa. Deblo tedaj tvori cela vrsta lesnatih, drug v drugega vloženili nožnic ali obodkov, od kojih nam vsaki predstavlja les od enega leta: plast, neposredno pod kožo, je najnovejša ali najmlajša, ona pa, ki obdaja stržen, je najstarejša. Na ta način moremo določiti ne samo starost kakega drevesa, ampak tudi, ako vemo za čas, kedaj je bilo drevo posekano, lahko zračunamo, za koliko je drevo v tem ali onem letu zraslo. Spomladi in v začetku poletja, ko so tedaj podnebne razmere za rast najugodnejše, se tvori notranji rob vsakoletnega obročka, ki je obrnjen proti strženu. Vsled hitre rasti v tem času obstoji ta les iz velikih lesnih stanic, ki tvorijo rahlo staničje. Nasprotno pa raste ona plast, ki se tvori jeseni na vnanjem robu za časa, ko drevo sok vedno bolj izgublja, mnogo počasneje ; te stanice so zelo stisnjene in majhne in narejajo v svoji skupnosti trši in kompaktnejši les. Na ta način imamo v vsakem letnem obročku dva različna dela: notranji spomladanski del z mehkim, rahlim lesom in vnanji jesenski del s trdim, krepkim lesom. In ker sledi pomladanski les vsacega leta neposredno za jesenskim lesom prejšnjega leta; zato tudi nevajeno in prosto oko prav lahko in dobro razloči razlike v stiku in barvah in lahko šteje letne obroče. Suho in mrzlo vreme gozdovom ravno tako škoduje, kakor poljskim rastlinam in škoda, ki nastane na ta način je, četudi ne tako očividna, ker se v gozdu ne žanje vsako leto, kakor na polji, vendar pa ravno tako gotova. Da se o tem prepričamo, oglejmo si le na posekanem deblu obročke kakega suhega ali mrzlega leta. Precej uvidimo, da niso tako deji beli, kot drugi; drevo je v takem slabem času slabeje rastlo in v celem gozdu znaša to veliko številko. Gozdar. Splošno. Zelenjud v domačem vrtu. Razlika mika — to velja tudi za kmečko kuhinjo, v kateri je vsled nevednosti gospodinje marsikje skoro vedno na vrsti sam krompir v oblicah, potem kaka kaša, močnik in jedilni list je kmalu pri koncu. In vendar ni treba niti posebne umetnosti, ne stroškov, ne truda, da se pridela najrazličnejša prikuha, ki vse drugače tekne trudnim domačinom nego večni krompir. Kakor v ostalem poljedelstvu, tako tudi v zelenjadnem vrtu ne smemo na istem prostoru več let zaporedoma saditi iste rastline. Treba je menjavati, treba kolobariti. Imamo sicer par rastlin, ki se lahko več let zaporedoma sade na isti prostor brez znatne škode, a te rastline so zelo redke n. pr. krompir in fižol. Zelje in zelena navadno prav slabo naredita, ako ju sadimo dvakrat za vrstjo. Kakor na njivi, tako vpeljimo tudi na zelenjadne gredice pravilno kolobarjenje, če tudi je to pri mnogovrstnosti zelenjadi nekoliko težje. Priprosto in zlasti za začetnika dovolj pregledno je sledeče ravnanje: Zelenjavo si razdelimo v tako, ki zahteva bogato gnojeno zemljo in prenese sveži gnoj in pa v tako, ki potrebuje menj redilnih snovij in ne prenaša svežega gnoja. K prvi vrsti prištevamo: vse vrste zelja, solato, endivijo, kumare, melone, buče, zeleno, špinačo, redkvico. K drugi vrsti pa: razno ko-renjstvo, kot korenjček, črni koren ali skorzonero, razne čebule in stročnice, kakor grah, fižol, lečo itd. Iz te razdelitve se razvidi že — 131 - sama od sebe razdelitev zelenjad-nega vrta. Razdelimo si ga torej v 2 dela; prvi del jeseni prav močno zagnojimo s hlevskim gnojem, druge polovice ne gnojimo, k večjemu ako je že zelo pusta, z dobro preležanim kompostom. Na prvo polovico posadimo zelenjad, ki potrebuje veliko gnoja, na drugo bolj skromno zelenjad. Naslednje leto zagnojimo drugo polovico na frišno, prvo pa tako pustimo in temu dosledno pride tudi zelenjad na nasprotne gredice. Pri razdelitvi gredic gledamo tudi na to, da si ne slede enake in zelo podobne vrste zelenjadi. Ako hočemo zemljo popolnoma izkoristiti, ne smemo biti zadovoljni z enim samim pridelkom na leto, ampak moramo žeti večkrat, dva tudi trikrat. Kakor hitro odstranimo iz gredic en sadež, moramo takoj zemljo zrahljati in zasaditi drugo rastlino. Zato govorimo o predsadežu, glavnem sadežu in zadnjem sadežu. Poleg tega imamo večkrat še vmesni sadež, kot tak pa moramo rabiti le rastline, ki se prav hitro razvijejo in v kratkem končajo svojo rast, ki jih tedaj moremo rabiti, predno se važnejša glavna zelenjad razvije. Kot tak vmesni sadež lahko navedemo salato, ki se sadi med kolorabe, saditev redkvice mej korenjček, ohrovta mej kumare, zelene mej karfijol itd. Zelenjad, ki se da prav zgodaj rabiti, je špinača, zgodnji korenjček, grah, zgodnji krompir, zgodnje kolerabce, solata, redkvica. Zelenjadi, ki se dajo primeroma še pozno na gredice, izpraznjene v juniju in juliju sejati, ali saditi so: ohrovt, cvetno zelje, pozne kolerabe, vrline kolerabce, motovilec, zimska endivija, solata, korenje itd. Zelo dobro je, ako se zemlja pred sajenjem drugega sadeža nekoliko pognoji, bodisi z gnojnico, bodisi z dobrim kompostom. Brunšv. kmet. list. Poljedelski teden na Dunaju. C. kr. kmetijska družba na Dunaju priredi od 17. do 23. maja 1903. — poljedelski teden, ki je namenjen za to, da se poljedelci cele Avstrije skupno pomenijo o sedanjih gospodarskih vprašanjih. C. kr. kmetijska družba na Dunaju vpošteva zelo važnost zadružništva, zato je določila v sporedu, da sta prva dva dneva — 17. in 18. maj — namenjena zadružništvu. C. kr. kmetijska družba na Dunaju nam je seveda poslala vabilo na ta poljedelski teden in se bo „Gospodarska zveza11 temu vabilu odzvala. Ker je vabilo namenjeno tudi vsem našim članicam, bi bilo lepo, če bi se katera udeležila, kar se naj nam takoj naznani, da preskrbimo vstopnico. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 28: (A. J. v Istri). Imam več vrst jabolk, ki so bile prošlo leto tako napadene od mravelj in uši, osobito od poslednjih, da so se napravile bule in da so se nekateri deli kar sušili. Poskusil sem štupati s pepelom, ter škropili z modro galico in apnom kakor proti peronospori, toda vse to je malo pomagalo. Prosim navodila, kako naj ta mrčes odstranim. Kako se ta sredstva uporabljajo? Odgovor 28: Odgovor na to vprašanje dobite med glavnimi članki današnjega lista pod naslovom: Kako pokončevati krvavo uš. Vprašanje 29: (R. P. v Št.) Pretekle dni so nam trte nekoliko pozeble. Ali bodo novi poganjki še dobri za zeleno cepljenje? Odgovor 29: V bolj gorkih krajih nima to nič v sebi, kajti ameriška trta bo zopet kmalu nove in tudi dovolj močne poganjke napravila, da jih morete v poljubnem času na zeleno počepih. Deloma bodo pozneje nastali poganjki še boljši, ker bodo do takrat tudi cepiči krepkejši, dočim so sedaj tudi ti v rašči zaostali. Vprašanje 30: (G. D. v J.) Ali je sedaj že čas za žvepljanje in škropljenje? Trte so pri nas še prav malo odgnale. Odgovor 30: Če so trte prav malo odgnale in če bo vreme še kaj časa tako hladno kot sedaj, potem se ravno z žveplanjem in škropljenjem tako ne mudi. Ce so pa trte že razvile že več kot 8—10 cm dolge poganjke, potem pa jih le požveplajte in poškropite. Sejmi. Na Kranjskem: 11. maja v Senožečah. 12. v Zagorju (za Savo), Koprivniku, Veliki Loki pri Teminici. 14. v Sodražici. 16. v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Kočevski Reki, Srednji vasi in Vidmu poleg Reke, Nemški Loki na Ko- čevskem. 18. n na Vrhniki, Vinici, Tržiši. 20. v Mozelju. 22. n v Št. Lambertu, Žužemberku, Gor. Logatcu. 23. n v Tržiču. 25. n v Št. Gothardu, Mali Gori, Mengšu, Podvelbu, Svibni, Postojni, Zatični. 26. n v Moravčah pri sv. Križu. 27. n v Žerovnici. 28. D v Lašičah. 31. n v Mirni peči iv Kostrivnici. 1. junija v Ribnici in Slapu pri Vipavi. 2. „ v Svirci in Motniku. 6. n v Vinici. 7. n v Loškem potoku. 8. n v Rakitni, Tržiši (pri sveti Trojici), na Vrhniki. 9. TJ v Črnomlju, Vrhpolju pri Vipavi, Kamniku, Tirni in Žužemberku. Na Štajerskem: 12. maja v Lembergu, Planini. Slov. Gradcu, Teharjih. 16. „ v Gornji Sušici, Mureki, Soseski, Vojniku, Pilštanju, Rogatcu in Vitanju v Slivnici (okraj Maribor). 20. , pri sv. Lovrencu (v Sloven- skih Goricah). 22. „ v Loki. 24. „ pri sv. Filipu v Veračah v Rajhenburgu, Olimju, Velenju in Poličah. pri sv. Trojici (v Gorici), 30. „ Artičah. 31. , v Podsredi. 2. junija na Rečici in Cirkovcah. 28. „ v Ljutomeru, Središču, sv. Emi, Radgoni, Loči (Leu-tschach) Marenbergu in Laškem. -- 132-- 4. maja pri sv. Urbanu, pri Slivnici pri Celju, v Slov. Bistrici (za živino). 6. „ v Gornji Ponkvi. 7. „ v Kopeli pri Brežicah. 8. „ pri sv. Jurju (pod Riku). 9. „ pri Sv. Primožu (pri Bla- govici.) Na Koroškem: 30 000 enolcln>h dobro vkoreninjenih v.uuv Hiparija portalis 2 kroni sto — 10.000 Vitis rupestris 3 krone sto 300 visokih orehovih dreves po 20—70 v. komad. 300 češpljevih drevesc po 20 v. vse fine vrste vrtnic, amerikanski špargelj, sadeže od vrtnih jagod (Lasotans Noble). 50 centov rudečkaste kozje repice za kenje 20 kg 3 krone — 100 kg 10 kron ima na prodaj J. N. Koprivc v Artičah pri Brežicah, Štajersko. 13. maja pri sv. Heleni, St, Lenardu in Št. Mohorju. 18. „ v Šmihelu pri Pliberku. 19. „ v Celovcu (14 dni). 26. „ v Ospergu (14 dni). 2. junija v Podgorjah. 9. „ v Paterjanu. Na Primorskem: 16. maja v Volovskem in Dolini. 22. „ v Kastvi. 25. „ na Kočiču (Sežan. kant.) 31. „ v Vidmu. 7. junija v Grabniku. POZOr 1 Pristnega belega, rudečega in čr-U4.UI . nega istrijanca ima naprodaj Josip Križmanić v Tinjanu pri Pazinu. Oglas iz Istre! kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika r> » 400'— Smlednik „ „ * # J! 642-— Št. Ilj „ „ „ (1.5.) n 1000-— Št. Jurij pri Kranju hran. in posojilnica (1. 5.) 1700.— Vipava hr. in pos. „ » 4000— Struge „ „ b (2- 5.) D 1000— Ribnica „ „ n » n 8000-— Sorica „ „ v 453 53 Horjul „ „ » » M 1000— Tržič „ „ JI 1000— Zagradec „ „ „ 1000— Trebelno „ „ V 1) » 10001— Št. Ilj pri Turj. n » JI 1000— Izlake hr. in pos. (3. 5.) „ 3000— Zg. Tuhinj „ „ „ 1000— Zg. Besnica „ „ » » n 8001— Št. Jur p. K. „ „ » y) n 12001— Srednjavas „ „ * n » 519-24 Škofjal. ljud. „ „ » » n 1500— Rove „ „ „ (5. 5.) )) 2800-— Rečica „ „ n » „ 10000-— Sv. Kunigunda hr. in p. 5. 5. K 1000-— Met,ika , „ » „ „ 4000 - „ „ „ , „ 1000'-Nakl° » » » „ „ 300 - Mrija „ „ „ (6. 5.) „ 3000-— G°Jzd » „ , n n 2100'— Srednjavas „ „ „ „ „ 800 - Vrlinika „ „ , „ „ 2500'- Št. Jur ob j. ž. „ „ „ „ „ 4000'— Černiče „ „ „ „ „ 1500-— Smlednik „ „ „ (7. 5.) „ 800'- Cernice » » n , „ 800 - Srednjavas „ „ „ „ „ 2000’— Št. Jur ob j. ž. , „ „ „ , 3000'— Škofjaloka Ij. „ „ „ „ „ 200b— Idr'ja „ » „ „ 2000'- Horjul „ „ „ (8. 5.) „ 1800 — Št. Ilj v Sl. g. „ „ „ „ „ 2000 — Velike Lašče „ „ „ „ „ 4000 - Smarje » ,, „ „ „ 1500 — Višnjagora , „ „ „ „ 2500-— Hranilnica in posojilnica v Žužemberku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1902. člani: začetkom leta 117; v 1. 1902 odpadla 2, koncem leta 115. Deleži: v upravnem letu prirastlo K 117; stanje koncem leta 1902 K 117 odpovedano 2. Denarni promet; K 279.072'93. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila ... .... 54.297 92 Deleži 117 Naloženi denar 46.631 63 Hranilne vloge s kapitallzova- Inventar premični .... 14 — nimi obrestmi 106.292 16 Zaostale obresti posojil. . . 195 25 Predplačane obresti posojil . 279 52 Neplačani prehodni znesek 13 75 Neplačana nagrada .... 100 — Razno 327 78 Dolg na rentnem davku in ne- 33 79 Gotovina 31. decembra VJ02 . 5.678 43 posrednih pristojbinah . . Cisti dobiček 336 29 107.158 76 107.158 76 VABILO na Krščansko gospodarsko društvo v Idriji, II. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice za Izlake in okolico, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši na nedeljo dne 24. maja 1903 ob 4. uri popoludne v hiši Jak. Hribarja v Izlakah (Podšentjurju). Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za 1. 1902. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. V slučaju, da prvi občni zbor radi premale udeležbe ne bi bil sklepčen, vršil se bode pol ure kasneje drugi. i. s. na istem kraju in z istim vsporedom, koji pa bode sklepal brez ozira na število prisotnih članov. V Izlakah, dne 7. maja 1903. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor „Kmetijskega in konsumnega društva" v Št. Juriji ob juž. žel., ki bode v ponedeljek dne 1. junija 1903 ob 3. uri popoludne v prostorih tuk. deške šole. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za 1. 1902. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. registrovana zadruga z omejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: v letu 1902 pristopilo 97, izstopilo 6; koncem leta 1902 410 s vplačanimi deleži K 14.726, odpovedano: 0. Denarni promet: K 194.90003. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri druzih zavodih Obresti od tega . , . . . Vrednost blaga Vrednost inventarja . . . . Delež pri „Gospodarski zvezi" Gotovina konec leta 1902 . . 890 18 19.662 2.143 200 568 95 93 55 14 79 Deleži Izposojila Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . čisti dobiček 14.726 570 1.788 36 6.362 92 50 94 23.484 36 23.484 36 Kmetijsko društvo na Igu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: v I. 1902 pristopilo 4; koncem 1. 1902 351 s vplačanimi deleži K 421; odpovedano: 0. Denarni promet: K 54.402,31. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri druzih zavodih Vrednost blaga Terjatve na blagu pri neza- družnikih Vrednost inventarja .... „ hiše Delež pri „Ljudski posojilnici" Gotovina konec leta 1902 . . 200 9.151 1.781 821 3.989 4 2.662 12 43 27 73 Deleži Izposojila Dolg na blagu’ nezadružnikom Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . . čisli dobiček . . 421 5.430 11.911 665 29 152 38 17 01 92 07 18 609 55 18.609 55 139 — Kmetijsko društvo v Loškem potoku, VABILO registrovana zadruga z omejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 13, izstopil 1; koncem leta 1902 262 s vplačanimi deleži K 4.376; odpovedano: 4. Denarni promet: K 169.473 14. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Delež pri „Gospodarski zvezi" Vrednost blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja .... Vred. zadr. hiše 1 . , .11 Prehodni Predplačane obr. od izposojil Gotovina 31. decembra 1902 . 200 18.829 10143 669 3 724 2.809 1.563 175 335 35 98 60 05 80 68 Deleži Neizplačane obresti deležev . Dolg na blagu nezadružnikom Izposojila Dolg na obresti od izposojil . Dolg na zadružni hiši I. . . Rezervni zaklad čisti dobiček 4.376 284 519 28.207 458 2.243 1.715 675 73 35 45 84 10 99 38.480 46 38 480 46 na prvi občni zbor „Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji* registrovane zadruge z neomejeno zavezo, koji se bode vršil na Kristusovega Vnebohoda dan dne 21. maja 1903. ob 4. uri popoldan v prostorih Krščanskega gospodarskega društva v Idriji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev bilance za leto 1902. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnost. Načelstvo. Kmetijsko društvo v Ratečah, registrovana zadruda z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 16; koncem 1. 1902 92 s vplačanimi deleži K 3.661; odpovedano: 0. Denarni promet: K 72.037‘80. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri družili zavodih Vrednost blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja .... Gotovina konec leta 1902 . . 200 5.990 4.760 480 329 85 38 65 43 Deleži Neizplačane obresti deležev . Izposojila Dolg na blagu nezadružnikom Obresti od izposojil na dolgu Najemnina na dolgu .... Dolg na plači „ na tožb. stroških . . . Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . čisti dobiček 3661 152 2.060 3.817 13 100 60 403 1.182 * 59 252 50 82 03 49 12 35 11.761 31 11.761 31 VABILO na IX. občni zbor Hranilnice in posojilnice v Trnovem, registrov, zadruge z neomej. zavezo*, ki se bo vršil na Kristusovega Vnebohoda dan dne 21. maja leta 1903 ob 4. uri popoludne v prostorih nove hiše „Gospodar, društva". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za I. 1902. in še enkratno vseh iz prejšnjih let. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. V slučaju, da bi redni občni zbor radi premale udeležbe članov ne bil sklepčen, vršil se bo drugi dne 24. maja 1903 ob 4. uri popoludne na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo pa sklepal brez ozira na število prisotnih članov. Načelstvo. VABILO na OBČNI ZBOR „Hranilnice in posojilnice* v Marezigah registrovane zadruge z neomej. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 24. maja 1903 ob 4. uri popoludne. Dnevni red; 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice* v Naklem pri Kranju registr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil na Kristusovega Vnebohoda dan dne 21. maja 1903. ob pol 4. uri popoldne v uradni sobi hranilnice in posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. ■— 140 — ^ ^ E O- E XD poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesce mare 1903. Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila O > V § I m © vloženo vzdignjeno dano vrnjeno •S « 'Cfi >o K V K V K V K V K 1 V K 1 v K V Badema Beram ? 1838 20 1690 — 3528 20 100 — 1195 31 350 — 200 — 61 Blagovica 7306 79 7106 79 14413 58 7196 — 500 — 2743 70 — — 69 Bled za blejski kot . . 7101 22 6578 — 13679 22 3764 — 1758 — 4820 200 55 Bloke 14763 36 10536 69 25300 05 10820 — 5888 13 4470 — 3364 280 Borovnica Buzet ? Cerklje ? 27316 65 25212 67 52529 32 20173 54 1527 53 16141 2603 140 Cerknica Cerkno ? 27367 99 21208 34 48576 33 18277 — 10047 31 1100 — 3835 523 Češnjica 18146 81 17215 74 35362 55 6680 — 5506 24 11600 — 208 — 128 Črnivrh 7080 59 5755 95 12836 54 1991 84 3790 15 1910 — 850 — 161 Dobrepolje Dobrunje ? 54483 86 48130 76 102614 62 43278 — 34017 72 6304 — 2290 505 Domžale 10173 11 9699 73 19872 84 5475 22 3564 86 480 — 1792 — 160 Frankolovo 11051 02 9271 26 20322 28 4471 — 2127 — 2962 — 1387 23 126 Gojzd 711 60 925 54 1637 14 530 — — — 700 — 160 — 48 Gore Gorica cent. pos. . . ? 3553 14 2971 41 6524 55 575 — 300 — 2670 — 46 Gorje 10665 26 10102 44 20767 70 2322 11 6091 92 3856 30 2210 — 282 Florjul 6791 04 5840 89 12631 93 3283 33 2880 41 1480 — 860 40 293 Hrenovice Idrija ? 3993 11 3971 14 7964 25 523 50 2316 04 1620 — 200 175 Ig 14888 98 12172 66 27061 64 10276 — 3781 90 1350 — 1407 64 168 Izlake 5166 84 5920 22 11087 06 3330 — 2056 57 2850 — 1240 — 145 Jesenice Kamnik ? 15471 26 14098 94 29570 20 8661 — 2584 28 3000 — 65 — 169 Kanal (za januar). . . 9113 45 9591 58 18705 03 7241 — 3375 33 2100 — 535 80 ? „ (za februar) . . 8561 35 9847 26 18408 61 4844 29 4035 62 2240 — 3140 — ? n 12822 53 13049 46 25871 99 7047 — 4737 73 2200 — 2230 — ? Kandija Kazaze ? Košana ? 36266 05 39779 63 76045 68 26659 19 9047 09 13530 2694 95 883 Kranjska gora .... 6440 51 5093 45 11543 96 5288 — 3034 81 200 — 166 — 229 Križevci Laško ? 23180 47 21981 13 45161 60 14211 22 8449 70 9770 — 4145 154 Leskovec 1551 99 1345 59 2897 58 1094 760 — 546 17 443 79 177 Leskovica Livade ? 5344 12 4375 54 9719 66 3443 — 24 — 1840 — 710 — 87 Ljubljana — ljud. posoj. Ljubno ? Marenberg . . . . ? 1839376 89 1752707 04 3592083 93 248764 01 298588 47 281489 03 141534 63 1515 Marezige 985 79 896 59 1882 38 — — — — 730 — 704 — 186 Medulin 5871 43 3563 87 9435 30 4280 — 304 41 3253 30 1423 33 277 Mengeš 6171 17 10810 92 16982 09 5814 — 5620 94 2570 — 200 — 395 Metlika Mošnje ? 27720 98 29794 61 57515 59 14336 45 17603 94 11110 — 4580 485 Naklo Osap ? 1010 33 828 67 1839 — 810 — 740 — 70 — 44 Pišece 6487 03 11770 40 24982 — 103 — 3892 06 7856 — 5380 — ? Planina 2060 79 2563 37 4624 16 371 — 553 54 2003 — 141 — 76 Polhov-Gradec .... 6242 29 6113 97 12356 26 3075 — 1272 — 3200 — 60 — 135 Poljane 17100 35 19859 51 36959 86 13360 27 15673 67 3980 — 2520 — 405 Pulj 30958 04 33805 13 64763 17 21403 90 17609 51 10992 — 3304 82 1673 Radeče 9468 89 9676 82 19145 71 3760 — 1897 83 7309 30 4630 52 425 Rečica Renče ? 10239 78 9574 71 19814 49 3724 54 7026 83 2013 — 24 — ? Ribnica Rimanje ? 23094 56 25525 95 48620 51 — — — — 4860 — 4513 20 236 Rob Roč ? 4678 71 6344 18 11022 89 3040 — 2282 83 960 — 100 151 Rova Rovte ? 4876 19 6151 72 11027 91 1513 — 2040 — 3200 — 3270 — 212 Selce 10765 38 10518 69 21284 07 4111 13 2505 25 3000 — 860 — 292 Semič ....... 6331 63 5719 87 12051 50 5305 60 5197 37 420 1000 ? “— 141 —- Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K j v K 1 v K 1 v K V K V Senožeče 2340 50 1805 77 3611 54 300 100 1660 1180 269 Sevnica ? Sinčavas ? Skrilje ? Smlednik ? Sorica 1940 1940 3880 1940 400 10 Srednjavas 19652 44 19439 71 39092 15 13544 60 11501 57 4440 — 750 — 363 Staraloka 15816 60 16473 37 32289 97 8621 03 8286 68 3600 — 6500 — 214 Stari grad . . . . ? Stari trg ? Struge 2576 51 2415 85 4992 36 2350 170 67 740 32 Sv. Ema ? Sv. Jakob ob Savi 5828 76 4904 93 10733 69 1625 1113 78 3380 3160 126 Sv. Jurij ob j. ž. (za jan.) 9042 46 8581 51 17623 97 6557 20 3250 61 500 — 1046 — 154 n v n v Icbr.) 15565 11 15610 70 31175 81 14167 98 3746 26 740 — 90 — 155 Sv. Jurij pri Kranji . ? Sv. Križ pri Kostanjici . 14856 45 15897 88 30754 33 9076 3896 80 11890 4624 32 611 Sv. Kunigunda (za jan.) 3808 51 2899 77 6706 28 1096 50 1797 32 1000 — 98 55 64 „ „ (za febr.) 13448 37 7128 17 20576 54 7556 70 3836 36 1140 — — — 65 17091 98 8382 45 25474 43 2987 — 531 40 7850 — 5403 44 68 „ Lenart . ... ? Šebrelje 3511 69 4624 20 8135 89 796 1848 73 2590 76 804 74 Škocijan 9838 38 8163 53 18001 91 5926 18 1121 17 6990 — 680 — 447 Škofjaloka 5399 — 704 — 6103 — 5350 — — — — — — — 17 Šmarije 7048 89 7509 50 14558 39 6834 49 2906 72 600 — 200 — 187 Šmartno 8098 98 8428 83 16527 81 2338 — 5206 34 3200 — 600 138 Šturije 4676 70 5284 38 9961 08 780 54 1834 38 3450 — 104 — 165 Št. Ilj pod Tur. (za jan.) 10195 65 8031 41 18227 06 2788 60 3744 49 3240 — 14 08 ? „ ,, , * (za febr.) 9923 06 9858 42 19781 48 6544 40 6048 48 1598 — 1170 63 p ni. n n • • • 4135 16 6386 13 10521 29 2653 03 2748 61 1558 — 108 ? Št. Janž 3487 55 2978 81 6466 36 617 27 2260 — 707 — 260 — 137 Št. Jernej 12893 52 14990 93 27884 45 9720 58 5872 22 5950 — 2270 — 449 Št. Peter 26916 64 24976 69 51893 33 15412 47 14289 44 10680 — 2700 — 358 Št. Rupert (za jan.) . . 4241 19 3121 41 7362 60 1558 — 200 — 320 — 640 — 171 n n (za febr.) . 6611 15 5740 45 12352 — 3628 — 200 — 910 — 840 — 175 8869 40 7776 72 16646 12 4618 — 940 — 2110 — 1660 — 181 Št. Vid 18234 21 19696 89 37931 10 7506 22 11784 33 4660 — 2560 — 387 Tinjan ? Tomaj ? Tomišelj 6379 20 4810 66 11189 86 3575 1909 09 2860 2323 33 290 Trebelno 14438 55 13257 47 27696 02 11464 — 716 09 1477 — 1444 — 140 Trnovo 31645 70 31012 80 62658 50 9441 96 12108 67 18648 59 2119 13 643 Tržič 13624 81 12544 10 26168 91 8544 45 1644 — 1760 — 1425 12 103 Tržišče 760 58 980 60 1741 18 750 — 100 — 280 — — — 84 Tunice .... 2619 71 2155 — 4774 71 2270 — 2000 — 140 — — — 41 Velike Lašče .... 20420 59 19171 15 39591 74 — — — — — — — — ? Vipava 29365 28 32499 71 61865 04 10699 — 14193 37 14781 — 13523 — 1051 Višnjagora 16302 28 16340 60 32642 88 12543 — 2529 — 12616 — 98 22 265 Vojsko ? Vrhnika 21617 22 18861 42 40478 64 11924 36 3357 50 4270 1140 235 Zagradec 5076 08 4412 26 9488 34 3344 — 1206 55 1800 — 640 — 74 Zatičina ? Zg. Besnica 2401 97 2346 59 4748 56 1586 09 1401 64 604 60 44 Zg. Tuhinj 9047 03 9469 36 18516 39 2143 — 6963 44 200 — 1240 — 303 Žiri ? Župa Raščane .... 12161 26 73 Žužemberk 20530 77 16828 01 37358 78 11069 3092 36 13690 145 25 158 VABILO na Pregled denarnega prometa „Centralne blagajne" za mesec april 1903. izredni občni zbor V 1 d g e K r e d i t Denarni „Konsumnega društva" pri D. M. v Polju, registrovane zadruge z omejenim po- P r e d met vloženo vzdignjeno izplačano povrnjeno promet K h K h K h K h K Stanje 31. marca 1903 1,059 512 59 2,532.870 53 rošlvom, koji se vrši v nedeljo dne 24. maja ob 4. uri popoldan v društ. hiši št. 49. V mes. aprilu 1903 . . 140.404 07 109.482 98 151.835 52 51 201 52 Dnevni red: Skupaj . . . 1,805 910 00 — 2,084.712 05 — — 5,840.032 99 1. Nagovor načelnika. Po odbitku 109.482 98 51.201 5 Si 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. Načelstvo. Stanje 30. aprila 1903 1,090.433 08 — — 2,633.450 53 — — Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockerau. Trijerji (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“. Trijerji za laneno seme, £-deteli0'brob.Ieč°i° Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev. Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena ! Nad šestdeset prvili odlikovanj 1 17ti liž—3 prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne blagajne je dobro znana t< M. Adleistliigcl založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št 13. (170)24-8 ^3333333333Q3333333333333>333333>3bb^ Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko 4<- * Cement, roman in portland glinaste peči in štedilnike plOŠČe Za tlak, Samotne in cementne kot vse drugo sta^vbinsko tolago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah (184) 10-1 3. ?. Vidic & Comp. Ljubljana. Patentovane sprave za iveplanje trt jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JOEILERmMM H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 171 12—ti *r Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »6osp. Zveza« po orig. cenah. '"Vti ijut^ Nj. svetost papež Leon XIII, sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za bvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec in imenovali „Dvor. založnikom Nj. svetosti”. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo violodono katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebavili. 17G 24—3 1 ja nje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Pi c col i, lekarnar „pri angelju” v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničit. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. Denar si prihranite, če vsakovrstne poljedelske stroje, orodja, šivalne stroje, trombe, cevi, kakor tudi mašinsko olje in motore, splošno za najboljše, priznane, kupite v zalogi; 'i gB 3ranc;Zcmana, Poua^^t 27 NB. Kedor mi preskrbi naročila, odškodujem ga za njegov trud dobro!!! is2 7—1 Spomlad je tukaj treba je torej kmetiji raznih strojev, to so v prvi vrsti: jekleni univerzalni plug pE, tkor'TudfVufje čisto iz železa in jekla, torej trpežen in tako zboljšan, da živina pri istem manj trpi in lepše orje, kakor naši navadni plugi, — sploh najboljši, kar se jih dobi. Vsakdo naj poskusi in potem naj sodi; če bi kateremu ne ugajal ni primoran ga obdržati. V drugi vrsti so: železne brane za mah. ži vinorej-stvo naj-plodonos-ueje, treba je torej v prvi vrsti dobrih travnikov, a to je le mogoče, če se travniki vsako spomlad z tako brano prevlečejo. Dobra brana se splača sama v prav kratkem času. Te kakor tudi vse druge stroje za poljedeljstvo, potem traverze železniške šine, cement itd. priporočata po najnižji ceni Karol Kavšeka naši. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedeljskih strojev 169 x—9 Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno. fl8F* Ivan TJcbcl^ stavbeni in umetni ključavničar tt“ CeljI, Poljske ulice štev. 14. se priporoča za izvršitev v njegovo stroko spadajočih del, osobito pa priporoča svoje najnovejše patentovane strelne priprave == --------------proti toči moji strelni možnarji so iz kovanega železa, ne pa, kakor pri drugih konkurenčnih tvrdkah, Vliti - (178) 10—3 varni so toraj proti -— razstrelbi. - Brezplačni ceniki na razpolago. Kadilci pozor I Najboljše s veto v no z na n e „Kelske pipe" v izvirnih oblikah zelo okusno izdelane, znotraj vzorno, na poseben, umetniški način izkovane, tako da je zametanje nemogoče. Kadivec izkusi na svetu vse možne „patente" pip, toda nazadnje se vendar vrne k pravi kelskl pipi, ki mu edino more osladiti življenje. 181 x—2 Nizke cene! Elegantna uprava! Zahtevajte cenik! Društvo „5c$pceiar“ v Hustopečich-Hranic, Moravsko. „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1 naznanja, svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthel-ovo klajno vapno. Naročila se točno izvršujejo! UT* Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah, Spretni za5topniKi 5® pcu5od iščejo! B P—< ori C19 a cd Bl, ori a ori G <3J> a CZD o Z2 o CZ2 o Gh Svetovnoznana !!! Nad 350.000 v rabi. Nad 000 prvih odlik.!!! ALFA-LAVAL-Separator-ji ao najboljši posnemavci smetane je dobiti v 14 različnih velikostih, posnamejo od 40—‘2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za mlekarne na roko in s silo, kakor tudi vse mlekarske stroje (172) 12-5 in posode. Popolne naprave za led in ohladitev . za mlekarne, pivovarne, klavnice, mesarje^*''* od 450 do 300.000 toplin (kalorij). Najcenejša in najboljše delujoča oblačilna naprava. MciMa đraii M-FA-Separator, Diai. Zaloga za južne dežele MT" v Gradcu, Annenstrasse 26. ES „ALFA. Mitteilungen“ brezplačno, se Spretni zastopnici 50 povsod iščejo! •-d o CZ! er 53 O CZ "■a <=> czn <=3 f=k. Ct> fc ct> ; E v' IVa j iz vrstne j si in priznano najboljši plugi iz jekla, brane, poljski valarji, stroji za sejanje ,Agricola‘, amerikanski stroji za košnjo in žetev, za mrvo, deteljo in žito, za obračanje mrve, grablje za seno in žetev. Preše za seno, slamo, vino, sadje in hidraulične preše. Mlini za grozdje, stroji za obiranje grozdja, mlini za sadje, brizgalnice za trte in rastline, priprave za sušenje sadja in prikuhe. Stroji za mlatiti s patentova-nimi okroglimi in rnazljivimi tečaji, na roko in na vitdl ali z motorjem, t vitelji (kupje) za naprego, mlini za čiščenje žita, trijerji, L,_u--.j... 9$ 1 za roškanje turšice, stroji za rezanico s patentov:jjii"i< ,,li in maz' reznice za repo, mlini za Šrot, parniki za krmo, Mine peči, obračljive sesalke za gnojnico in vse druge poljedelske stroje 185 8—1 izdeluje po najnovejši In poznano najboljši napravi Pii. Mavfartl i & Co. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in zavodi za napravo plugov. Ustanovljene 1872. DUNAJ, II./l. Taborstrasse Št. 71. OOO delavcev. Odlikovane 8 eren 500 zlatimi in srebrnimi Svetinami itd. Obzirni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmd. '"'"»..V.-:'- ■ •' E:1''',, v' -■ 1 ‘ . , ......--'.'.V,..'. ■' 1 . ;i. . Izdajatelj: Gospodarska Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem Schweltzer, odbornik Gospodarske Zveze v Ljubljani. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.