« 182. Stevilka. f ipijni, i uliti, U, iffista 191Z. XLV. Ielo. .Slovenski Narod* veija ▼ Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prcjcman: cek> Icto.....• . K 24— cek> teto. .••*•• K 22*— pol leta . li -tf-f -t-T- • 12*~~ po» leta .» ... ^. . 11 — četrt leta w^|.i*J-L . G— četrt leta .'.UC3* • . 5*50 na mesec ••••«• , 2*— na mesec . . 4 •<•. . , 1*90 Dopisi naj se f ranki rajo. Rokopisi se ne vrača ja, ni ■<■»<■■: luDni vitea *•.*(▼ pritličju levo), telefoa M. 14. Imerati vdjajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 via, za trikrat sli većkrat po 20 vin. Parte tn zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inserti jati po dogovoru. Upcavni&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. -------------- P—i»m MmrUtom v«lfa !• vinar) «v. -------------- Na pismena naroćila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-— ćelo leto....... K 30*— poi leta ..,.*.• . 13-— „ četrt ieta *...... 6*50 za Ajpenko in vse druge dezele: na mesec ..•••• \ 2*30 ćelo lc\o...... K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znatnka. Upravaistvo kron znašajoči vseučiliški zaklad. da obvarujejo z i lim svojo gospodarsko organizacijo pretečega ji poloma. žanje sploh več r^e eksistira slovensko vseučiliško vpraj&nje. Vrgli so ta prvi narodni postulat hladnokrvno pod mizo — in niti vredno se jim ne zdi, da bi ga spk>h Še omenjali. Slovensko vseučiliško vprašanie se bo resilo v parlamentu in ni-kjer dmgje. Od slovenskih klerikalcev pa morejo samo politični idealisti in naivnikt pričikovati, da bodo ti začeli resno politično akcijo za pri-debitev vseučilišča in K> resno in uspešno dognali. Lahko. da bodo. kakor že večkrat, ta narodni korak zopet zdaj zlorabili, da bi ž njim maskirali svoje vedno samo klerikalno strankarske cilje zasledujoče politike, a za stvar samo se ne bodo ni-koli zavzeli. V zadnjem času se v različnih publikacijah pojavljajo zopet spisi, ki kažejo, da je med slovensko napredno inteligenco zanimanje za slovensko vseučiliško vprašanje še vedno tako živo, kakor v onih bolj-ših časih, ko so se napredni poslanci v državnem zboru borili za naš prvi postulat. -»Soča« na r»r. rriiavlja daj prav zantmivi) spomenicu slovenski javnosti« o slovenskem vseučilišču, v kateri vnovič pledira za ustanovi-tev slovenskega vseučilišča v Trstu. To so vsekako veseli pojavi in tola-žilna znamenja, da še ni vsahnilo zanimanje in vnema za najvažnejšo in najpotrebneišo kulturno institucijo vsega slovenskega naroda, to je tuđi koristno delo, kajti s takimi razpra-vami se vzdržuie in neti zanimanje naroda vobče za naso stvar ali — aktualno s tem ne postane to vprašanje. Klerikalci so si ustanovili tako organizacijo, da obdaja njihove vo-lilce nekak kitajski zid — nepristopni so zunanjim vplivom, nobena, tuđi še tako pametna beseda ne priđe do njih. Vsled tega se čutijo klerikalci popolnoma neodvisne od javnega ninenJL* in vsled tega si upajo delati politiko^ ki bije najsirŠim interesom naroda naravnost v obraz. Zaman je vse prizadevanje. prisiliti klerikalce potom podučevanja javnega mnenja. da bi se zavzeli za slovensko vseučilišče. katerega se v svojem srcu neizmerno boje, še dosti boli. kakor n^ši narodni nasprotniki. Slovensko vseočiliško vprašanie bo sele takrat zopet aktualno, kadar bodo klerikalci izgubili vsaj toliko svoje parlamentarne moči, da jiti ho mofjoče zopet prisiliti k vpošte-vanfu narodnega postulata, prej pa ne. _________ Trnjeva pot stavbe slsven- sbe sole v Đićji vaši na Koroskem. Da ustreže željam in od omore resničnim potre banu sklenila druž- ba sv. cinla in Metoda leta 1910. graditi v Dičji vaši na Koroskem šolsko poslopje za trirazredno ljudsko solo s slovenskim učnim jezikom in nemškim jezikom kot obligatnim predmetom. Ker je bilo vodstvo tedaj mnenja, da je v slučaju šolske stavbe oKrajno glavarstvo stavbna oblast, vložilo je dne 6. avgusta 1910. proš-nio za stavbno dovoljenje na c. kr. okrajno glavarstvcL v Beljaku. Na to prošnjo je razpisalo c. kr. okrajno glavarstvo v Beljaku s raz-pisom z dne x. septembra 1910 '. ,}061 okr. š. s. komisijonalen ogled na dan 15. septembra 1910, h ka-teremu je povabilo vse merodajne faktorje. Ker ni bilo v stavbnem zakonu vtemeljenih ugovorov zoper to stav-bo, dalo je naposled družbi sy. Cirila in Metoda stavbno dovoljenje z od-lokom z dne 10. oktobra 1910 štev. i^.44il 4. Poslej je tekla, kakor se vidi, vsa zadeva i%rav gladko, a se-daj se prične trnjeva pot te šolske stavbe. Družba je smatrala, ker ni bila obveščena. da se je vložila kaka pri-tožba zoper to nameravano stavbo, da je sK'ar popolnoma v redu. ter začela skrbeti, da čim preie odda stavbna dela in čim preje postavi pod streho šolsko poslopje- Z razpisom i^ega okrajnega jrlavarstva z dne đ. fehruarja 1911 štev. 1959 4 je bilo društveno vodstvo obveščeno, da je deželna vlada v Celovcu vsled rekurza, katerega sta vložila zoper stavbno dovoljenje občinsko predstojništvo v Bekštajnu in krajni šolski svet v Dičji vaši, raz-veljavila uradnim potom stavbno dovoljenje, katero ie izdalo okrajno glavarstvo v Bcljaku in sicer zatega-delj. ker ni bilo v tem slučaju, to se gre za privatno šolsko stavbo. kompetentno okrajno glavarstvo. za izdanje stavbnega dovoljenja. pač pa v zmislu § \,\ stavbnega reda za knrosko občinsko predstojništvo v Beljaku. kateremu je bilo nastopati v tej stavbni zadevi kot stavbna oblast ter izdati stavbno dovoljenje. Polžnost okr. glavar-s t v a je bila, nbvestiti d r u ž. sv. Cirila in Metoda, da so se vložile zoper to stavbno dovoljenje pritožbe. Kakor smo se informirali, pa družba o tem niti obveščena ni bila. lia je v tem oziru vrsno okrajno glavarstvo svojo Uolžnost, bi družba gotovo se v tem stadiju ne brigala za oddajo stavbe! Pritožba, katero je družba vložila zoper to odločbo deželne vlade v Celovcu na ministrstvo za javna de!a, ostala je brezuspešna. Končno se je obrnila Še na upravno sodišče. Taisto je s razsodbo z dne 15. marca 1912 štev. 3389 ex 1912 kasiralo izpodbijano odločbo deželne vlade v Celovcu, v kolikor je ista izrekla, da je okrajno glavar-•.< :.i!i-v.o i/reui su o prikladnosti stavbišča in nameravane stavbe za šolske namene, v drugo pa pri-tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Upravno sodišče se je tedaj na-čeloma izreklo, da ima stavbno do voljenje dati v tem slučaju, to se gre za privatno šolsko stavbo (katero je tedaj smatrati kot privatno stavbo) občinsko predstojništvo kot po koroskem stavbnem redu pristojna stavbna oblast prve stopnje, da je pa okrajno glavarstvo, odnosno okr. šolski svet kompetenten izreci se o tem. ali je stav-bišče in nameravano poslopje prikladno za šolske namene ali ne. Kakor rečeno, se je okrajno glavarstvo o prikladnosti stavbišča in poslopja za šolske namene že izreklo v svojem odloku z dne 10. oktobra 1910 štev. 28.443 4, treba je bilo tedaj v zmislu navedene razsod-be upravnega sodišča naprositi le še občinsko predstojništvo v Bekštajnu za stavbno dovoljenje, Pribijemo že tu, da je bila pristojnost občinskega predstojništva za stavbno dovoljenje izrečena v razsodbi najv išjega sodišča za upravne zadeve. Pru/ha je nato vložila dne 29. marca 1912 pri občinskem uradu v Bekštajnu prošnjo za stavbno dovoljenje. opremljeno z vsemi potrebni-mi prilogami. Občinski predstojnik na to prošnjo sploh ni reagiral. Ker ni bilo nobene rešitve, prito-žila se je družba dne 11. junija t. 1. naravnost na deželno vlado v Celovcu ter prosila, da naj vlada ukrene potrebno, da se bode vendar enkrat ta stavbna zadeva resila. Deželna vlada je resila to pritož-bo z razpisom z dne S. julija 1912 štev. 2810, izjavljajoč, da je potrebne ukrenila. Imela pa je ta pritožba uspeh, kajti občinski predstojnik bek-štanjski, prisiljen po deželni vladi, je končno razpisal z razglasom z dne 16. julija 1912 štev. 585 komisijonelne poizvedbe in obravnavo na dan 30 julija 1912 popoldne ob 2. na licu mesta, izjavljajoč, da je uvedel v tej stavbni zadevi v zmislu § 13. koroš-kega stavbnega reda skrajšano po-stopanje (das abgekiirzte Veriahren), Kaj pomeni pri bekštanjskem občinskem predstojniku skrajšano posto-panje, borno kmalu izvedeli. To je razglasil občinski predstoj-nik s pripombo, da more dotične na* crte vsakdo vpogledati pri občin' skem uradu, in da se morejo eventualni ugovori zoper nameravano stav* bo najpoznejše pri tej komisiji podati ker bi se sicer smatralo, da tej stav-bi pritrjujejo, in bi se dalo stavbno dovoljenje, če nišo zoper isto uradni pomisleki. O tem razglasu bila je tuđi družba sv. Cirila in Metoda obveščena. in se je družbeno vodstvo, kar je samo ob sebi umevno, tega ogleda ude-ležilo. Pri ogledu ni bilo nobenega ugovora, nakar je občinski predstojnik odredil, da se bo zapisal dotični zapisnik v neki gostilni. Pripomnimo tu, da le k temu ogledu zbobnal občinski predstojnik velik aparat, udeležil se ga je di-striktni zdravnik dr. Miksche, nek tehnični uradnik in dr. Mischitz iz Beljaka (to ime kaže, da je mož pristnega germanskega pokolenja) in še neke druge osebe, katerih imen nismo mogli poizvediti. Ko se je sestavljal zapisnik o tem uradnem poslovanju, oddal je pred vsem dr. Ališič kot zastopnik krajnega šolske-ga sveta izjavo, da se gre v predle-žecem slučaju za šolsko stavbo, kakor je to razvidno iz stavbne prošnje in razglasa občinskega predstoj-ništva, da je pa občinski predstojnik le tedaj pristoien za komisijo, kadar se gre za dovoljenje stavbe, ki ni do-ločena za Šolske namene, — nadalje, da stavbena komisija ni pravilno se-stavljena, ker se k današnji komisiji ni pritegnila pristojna šolska oblast. Predlagat je konečno, da se naj ob-čina izreče v tej stavbeni zadevi za nepristojno, ker je namen stavbe na-tančno označen. Na to je dal na zapisnik zastopnik družbe sv. Cirila in Metoda, da LISTEK. Eosp. Buceh kot predsednih. Spisal Luigi Calca Ker vem, da poznate vsi gospoda F>ucka, ki je bil tuđi prizadet pri zadnji *> nesreći na kamniški železnici, zato vam bodem povedal, kako je Ipostal ustano\itelj in predsednik slavnega pevskega društva »Ljubljanski Golovec«. Stvar se je pa zgodila tako-le: Pred kakimi dvetni leti, ko je gospa Buca s vojim zar odom odjad-rala za štiri tedne na oddih v nebesko Žirovnico, kjer se zbira cvet ljubljanskih letoviščarjev, smo sedeli gospod Bucek in njegovi prijatelji zopet enkrat zvečer na senčnatem vrtu radi pristnega cvička in velikih porcij renomirane ljubljanske gostilne »Pri ćrnem krokodilu*. Prvo besedo je ime!, kakor se spodobi za takega ve-Ijaka, gospod Bucek^ ki nam je brid-ko tožiU kako mu je dolčas, ko ni doma gospe Buce hi da iz same žalosti I svoji boljši polovici do tren in tuđi I uu štirih zjutraj ne more zaspati. Pri-I trjevali smo mu vsi, da je sedaj, ko I ni v Ljubljani ne dijakov, ne vojakov, I res pravi ljubljanski dolgčas, in bili I •) Ne verjaraem. Opomba stav- .-va. mnenja. da se mora priti temu v okom Toda kako? Ko smo to za mili naš slovenski narod velevažno vprašanie na vse strani prerešetavali, pokazalo se je, da ima vsakdo izmed nas drugo sredstvo za odpomoč proti dolgčasu — le gospod Bucek je strmei zamišljeno pred se in ni rekel ne bev ne mev. Oživil se je še le, ko je Zdravko Hitropis, ravnatelj v justičnem pod-jetju združenih doktorjev Paragra-foviča in Kkspen žaro vica, izrekel krilaste besede ^Osnujmo si pevsko društvo za naš okraj!« Gospod Bucek je pograbil takoj za to veleaktu-alno misel in pritrdil Hitropisu, da je ustanovitev pevskega društva za naš okraj res živa potreba, ker je znano, da ie v Ljubljani itak premalo društev, da radodarni Ljubljančani komaj čakajo, da bi se ustanovilo zopet kako novo društvo, da bi mogli zanj prispevati in da storimo le svojo rodoljubno dolžnost, če odpomoremo ti živi potrebi. Gospod Bucek se je ob svojih lastnih in vznešenih besedah tako razvnel in navdušil, da je zaklical plačilni natakarici Ani: »Štefan vina na mizo! — nam pa »In medias res!« Navdušeni vsled naročenega štefana in njemu skoro sledečih tovarisev, začeli smo pod spretnim vodstvom gospoda Bucka nemudoma snovati za naš okraj prepotrebno pevsko društvo. V ustanovni seji, ki je trajala zdržema do treh zjutraj, smo se združili na sledeče kardinalne točke: ' 1. Naše društvo se imenuj po slovi-tem našem nebotičniku »Ljubljanski Golovec-. (Predlog Zdravka Hitro-pisa.) 2. Prvi predsednik društvu je gospod Bucek. (Z navdušenim trka-njem kozarcev soglasno sprejeti predlog istega predlagatelja.) 3. Današnje omizje se kot osnovalni odbor izreče permanentnim in ima vsak večer svojo sejo »Pri črnem krokodilu . (P^edlog zavarovalnega urad-nika Cvičkoslava ^ejnega.) 4. V naj-krajšem času priredi »Ljubljanski Golovec«r veliko narodne slavnost za slučaj lepega vremena na ljubljan-skem gradu, za slučaj grđega vremena pa v vseh prostorih Narodnega doma. in naj pripade čisti dobiček zakladu za nabavo prepotrebne društvene zastave. (Predlog gospoda Bucka.) 5. Za kumico zastavi se na-prosi gospo Buco po posebni deputaciji, ki se takoj izvoli. (Dodatni predlog Zdravka Hitropisa.) 6. Pravila naj se takoj sestavi in druge formalne sitnosti opravi Zdravko liitropis kot sočasno izvoljen pravni konzulent novega društva. (Predlog Cvičkoslava Žejnega-) Od tega zgodovinskega dne (prav noči) dalje vršile so se vsak večer »Pri črnem krokodilu« društvene seje pod predsedstvom gospoda Bucka. Obravnavalo se je pri teh sejah najnujnejše društvene stvari. Kakor nameravana ^ narodna slavnost in nabava društvene zastave. Pri tem se je tuđi pilo dolgo in mnogo — vse seveda, kakor se to spodo- bi, na račun predsednika, gospoda Bucka, da je lažje prenašal svoje hre-penenje po svoji boljši polovici. Spre-jela so se tuđi mimogrede en bloc pravila, katera si je kar tiskana izpo-sodil Zdravko liitropis od enega iz-rned ostalih sedemnaistih ljubljanskih pevskih društev, in določil dan, kdaj naj se vrši velika narodna slavnost. Po povratku gospe Buce se je pa predstavila triperesna deputacija (gospod Bucek, Hitropis in 2ejni) iz-voljeni kumici, ki se je nekaj časa branila nezaslužene časti, a se končno le vdala, pregovorjena po prepri-čevalnih besedah za take posle nalašč roienega Zdravka Hitropisa. Skoro so po vogalih ljubljanskih ulic in čest oznanjevali strmečemu prebivalstvu dva in pol metra dolgi plakati, da se vrši 2. otobra velika narodna slavnost »Ljub'janskega Go-lovca« na korist društvenoga pra-porja in da bode ta veselica nudila pesetnikom sicer brez petja najmno-govrstnejšo zabavo kakor produkcije »Vilharmonije«, koriandoli, Šaljivo pošto, srečolov, pečene jančke, menežarijo s slavnoznano brno itd. Navdušenje za to narodno slavnost je bilo nepopisno in splošno. 2e itak veliko navdušenje je pa prikipelo do vrhunca, ko so stopili odborniki »Ljubljanskega Golovca* pred ljubljanske odvetnike, notarje, trgovce, hišne posestnike in druge znane ljubljanske rodoljubne dobrotnike s polarni in prošnjo za prostovoljne pri-spevke v gotovini in boljših dobitkih za srečolov. Ljubljanski odvetniki in notarji so z navdušenjem polagali svitle cekine na oltar domovine, trgovci so pa izbirali iz svojih bogatih zalog najnovejše in najdražje stvari in jih darovali kot dobitke ter pri tem le obžalovali, da ne morejo s še boli finimi stvarmi povzdigniti rodoljubno slavlje novega, iz žive potrebe perojenega pevskega društva. Tako je napočil drugi zgodovin-ski dan (seveda tuđi noč, kakor se bode videlo pozneje) v društveni kroniki »Ljubljanskega Golovca«. Ker je znani bog Jupiter Pluvius imel 2. oktobra ravno nujno opravilo v prijaznem Kamniku, kjer se tuđi sicer skoro vsak dan oglasa, vršila se je velika narodna slavnost na Ijub-jjanskem gradu. Ker berete obširne in natančne popise naših velikih narodnih zabav, ki so si kolikor toliko slične druga drugi, itak vsak dan v naših slovensikh dnevnikih, vas s tem seveda ne bodem mučil. Le toliko pripomnim, da je bil moralnij efekt te do ranega jutra trajajoče na-; rodne slavnosti skoro brez primera v zgodovini slovenskih narodnih zabav v velikem slogu — še boljši pa gmotni uspeh, ker je znašal čisti dobiček skoro 3000 kron, kar je gotovo najsijajnejši dokaz o rodoljubni po-žrtvovalnosti zavednih Ljubljanca-nov in lepih Ljubljančank. Najkras-nejšega moralnega uspeha tuđi ni mogla izpodkopati infamna in lažnji-va pisava nekega ljubljanskega dnevnika, ki je iz same grde zavisti Stran 2._______________________________________, SLOVENSKI NAROD. 182 štev. krajni šolski svet v Dičji vaši ni opra-vičen zoper zaprošeno stavbo ugo-varjati. V predležečem slučaju gre za stavbno dovoljenje v zmislu § 13. koroškega stavbnega reda. To stavb-no dovoljenje mora dati občinski predstojnik, ali je pa zabraniti. Obči-na kot taka mora nastopiti kot stavb-na oblast prve stopnje. Njena stvar je tedaj, dovoliti stavbo, ne glede na to, v kak namen je določena. Stvar okrajnega glavarstva pa je, dati dovođenje, odnosno izjaviti se, ali je poslopje za šolske namene prikladno ali ne. V predležečem slučaju pa je okrajno glavarstvo že izreklo svoje mnenje o stavbnih načrtih, ter se je že izreklo o tej šolski stavbi. Pristojnost občinskega predstoj-rištva bekštanjskega je v zakonu utemeljena in se je tuđi c. kr. upravno sodišce glede te pristojnosti v istem zmislu izreklo. (Razsodba z dne 15. marca 1912 štev. 3389 e\ 1912.) Prediagal je konečno, da se naj ugovori krajnega šolskega sveta v Dičji vaši zoper to stavbo odbijejo, ker nišo ne opravičeni, ne utemeljeni, ter prosil, da se naj tej prošnji ugodi. Nato se je oglasil zopet dr. Mi-šič, pravil jef da ima tuđi pooblastilo od občinskega predstojništva, se opi ral na neko listino, katero je imel v rokah, ter rekel, da občinski predstojnik ni pristojen. Občinski.predstojnik se je izjavil potem nepristojnega in sicer vsleđ izjave zastopnika krajnega šolskega sveta. »Der Gemeindevorsteher als Vertreter đer Gemeinde erklart sich latrt vorliegender Aussagung (pravilno nemški bi se moralo glasiti: Mit Rucksicht au! die verstebende ^e^eruncl do^ \"crtretors de^ «Vt-schulrates Godersdort als nicht kom-petent von Amtswegen, und zwar aus den vom Vertreter des Orts-schulrates in Godersdort angegebe-uea Griinden«. Nato je občinski predstojnik zaključi! uradno poslovanje, izjavlja-joč, da bode izda! pismeno rešitev o izjavi inkompetence. ko je še zahte-val družben zastopnik, da se dostavi družbi prepis tega zapisnika v osmih dneh. in da se prečita ta zapisnik. Sedaj pa postavimo to postopa-nje občinskega predstojnika bekštanjskega pod kritično rešeto. Ako se je v tej stavbni zadevi smatral občinski predstojnik bek-štanjski nepristojnim, potem je to gotovo vedel že koncem marca tega leta, ko je sprejel prošnjo za stavbno dovoljenje. in ni še le na to prišel dne 30. juli ja 1912. Ako se je pa smatral nepristojnim, potem bi moral to prošnjo zaradi svoje nepristojnosti takoj odbiti, ne se pa še le pri lokal-nem ogledu izreci o tem. Vprasamo pa. zakaj je razpisal lokalni ogled v zmislu >i 13. koroškega stavbnega reda, katerega navaja v svojem raz-glasu, ako se je smatral nepristojnim? Š 13. koroškega stavbnega reda pravi, da pristojaio vsa uradna posla pri privatnih stavbah občinskemu predstojništvu. Ce se je osmelil občinski predstojnik opirati se na določbo tega paragrafa, potem je dobro vedel, da gre za zasebno stavbo, vedel je tuđi dobro, da je pristojen v tej stavbni zadevi. To postopanje bije pa pravici tem bolj v obraz, ako se uvažuje. da se je leta 1910. ravno isti občinski predstojnik pritoci zoper odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Beljaku z dne !O. oktobra 1910 št. 28.443 4. s katerim je dovolilo navedeno stavbo, in da je deželna vlada razvelja-vila ta sklep zaradi nepristojnosti okrajnega glavarstva. Ako se |e občtakl predstojnik teta 1910 smatra) za kompetentne?* v tej zadevi, ako je z uspefcom izpod-bijal leta 1910 pristojnost c. kr. okr. glavarstva v Beljaku v te] stav bol zadevi, kako je ntogoče, da se je ravno isti občinski predstojnik v ravno isti stavbni zadevi smatral leta 1912. za nepristojnega? Ker se je občinsko predstojnikvo leta 1910. smatralo za pristojno stavbno oblast, za to se vendar leta 1912. ne more izjaviti za nepristojno. Vsled tega postopanja občinskega predstojništva se je vsa stavbna zadeva slovenske sole v Dičji vaši zavlekla — pa samo zavlekla. Goto-vo se bode družba zoper tako po-stopanie pritožila. Med tem časom, ko se bije boj za slovensko solo v Dičji vaši, pa je ie brez vseh težkoč zgradil v Dičji vaši nemški šuherajn svojo solo. Nemški šulverajn tedaj srne graditi v popolnotna slovenskem kraju svojo solo, s katero bode skušal na-daljevati svoje ponemče valno delo, družbi sv. Cirila in Metoda pa se hoće z vsemi mogočimi sredstvi one-mogočiti stavbo slovenske sole, ka-tera bi bila vitalnega pomena za slovenske prebivalce tega kraja, katere hoće ugrabiti nemški moloh. Poizvedeli snio se sledeee zani-mive okolnosti: Iz zapisnika o zgoraj navedenem lokainem ogledu, katerega je v pre-pisu poslalo občinsko predstojni-štvo bekštainsko družbi sv. Cirila in Metoda, je posnemati, da je k lokat-nemu ogledu povabilo tuđi dr. Mi-schitza kot zastopnika nemškega šulierajna. Zvedeli smo pa, da se družbenim zastopnikom o priliki, ko se je se-stavljal zapisnik o tem ogledu, ni povedalo, da se je k temu uradnemu poslu pritegnil zastopnik nemškega Milferajna. ker bi zoper to gotovo protestirali. Po doiočilih § 9. koroškega stavbnega reda razpisati je občinskemu predstojniku, predno izda stavbno dovoljenje, lokalni ogled, k temu je povabiti mejaše in druge interesente. Nemški šulferain je pa pri tej stavbi ravno tako malo smatrati interesenta, kakor krajni šolski svet. Ako pa je občinski predstojnik smatral nemški šulferajn za interesenta, potem bi moral tedaj. ko je šio za stavbo šoie nemškega šulfe-rajna, povabiti k določenemu lokal-nemu ogledu tuđi družbo sv. Cirila in Metoda kot interesenta, ko je vendar družba sv. Cirila in Metoda prosila preje za stavbno dovoljenje, kakor nemški šulferajn. Seveda tega občinsko predstoj-ništvo ni storilo! To je tedaj trnieva pot šolske stavbe v Dičji vaši! Pričakujemo o družbi sv. Cirila in Metoda, katera je že toliko storiia za ohranitev slovenskega naroda, da v tem boju za slovensko solo ne odneha, ter stori vse potrebne korake in se posluži vseh zakonita do-puščenih sredstev, da nam konečno izvojuje prepotrebno slovenska solo v Dičji vaši. In tako se bode ;reje ali pozneje gradila ta slovenska šola kliub vsem zaprekam. katere i sta-viio nasprotniki Slovenstva! Družba je pa za svoje delovanje potrebna vsestranske podpore, na kar narodno čuteče občinstvo opetovano opozarjamo. (.iste, ki se zanimajo za to, kako se moramo koroški Slovenci boriti za svoj narodni obstanek, pa prosimo, da ponatisnejo ta Članek. Ka laslov maribopsbega šhofa. V kratki dobi zadnjih 4 let je po-begnila iz lavantinske škofije v Ame-riko 5 duhovnikov. Razun ene izje-me so pobegnili vsi ostali Iz strahu pred kajho, katero so zaslužili vsled nravnostnih ali drugih zločinov. Mislimo, da je v tem oziru lavantinska škofija dosegla zadnja leta med vsemi svojimi tovarišicami v solnogra-škem okrožju rekord. Ker se dokazi globoke moralne pokvarjenosti osobit;) med mlajšt) duhovščino vedno boij množe, ne moremo več sklepati na posamezne slučaje temveč na gotov sistem, ki vse to zakrivlja. In istinito —- ako pogledamo zadnja leta nazaj, vidimo, da se je baš v tej dobi velik del duhovščine pod vpli-vnm krščanskosocijalnih, škofu dr. Napotniku samemu do skrajnosti so-vražnih krogov okoli dr. Korošča in dr. Hohnjeca v Mariboru popolnoma odtujil svojemu pokliču in pozabil na vse obzire, ki jih je dolžan svojemu stanu. Ne vemo sicer, ali veljajo do-ločila. ki jih je izdal kardinal Katsch-thaler za javni aastop duhovnikov, tuđi za našo škofijo ali samo za Tirolsko — toliko pa je gotovo, da bo mera tuđi pri nas v krntkem več kot polna. Duhovnika vidiš danes kot nolitičnega hujskača, kot grabitelja časti svojega bližnjega, kot denuncijanta, kot agitatorja za gotove go-stilne in trgovine; duhovnika vidiš do po*noči in še dalje prepevati in razsajati s fantalini in ničvrednimi deklicami po ^ostilnah: duhovnika vidiš na veselieah, godbah, plesih, pri gledaliških predstavah dvomlji-ve umetniške in moralne vrednosti, kjer urejuje ćelo žensko garderobo; duhovnika vidiš pri vsaki volitvi, grozečega s pestmi, psujočega, na-govarjajočega k pretepu in bojkotu. To ne more vzeti v doslej se konfe-sijonalno enotni in mirni vladikovini dobrega konca, to mora voditi do verskih bojev in prepirov, pod kate-rimi bo ljudstvo silno trpelo. Kaiti taki nastnpi duhovništva mu morajo vzeti vero in zaupanje do vsake av-toritete, vzeti mu morajo vse ideale in vso oporo v tišti konfesiji, katere narodu tuđi mi nočemo jemati in se je ne dotikati. Pozivamo torej kne-zoskofa, ekscelenca dr. Mihaela Na-potnika, da vse te stvarne razloge vpošteva in napravi z železno roko med svojo podrejeno duhovščino v najkrajšem času potrebni red. H učiteljskim dnevom v Celju. V Celju, 9. avgusta. Dragi gostje. narodno-napredni tičitciji iz vseh slovenskih zemeli. nas posetijo jutri in pojutrišnjem v Celju. Veseli nas, da se vrši letošnja glavna skupsčina Zveze avstrijskih jugoslo-vanskih učiteljskih društev baš v Ce-I liu. Kaiti ta beseda je na Spodnjem stajerskem in izven njegovih mej pravi bojni klic, je v naših narodnost-nih in kulturnih bojih program sam za se. Program, ki se krije z mislimi, željami in dejanfi naših gostov, osobito pa spodnještajerskega učitelj-stva. EkKlite nam zato tem i skrene jše pozdravljeni, bratje in sobojevniki! Klerikajci bodo rekli: Liberalno učitelistvo je zbrano tam v liberal-nem Celju. Ne ozirajte se na nizkotna podtikanja klerikalcev in njihovih kolovodij! Mi pravimo, da smo libe-ralci in smo ponosni na to. Kajti Hbe-ralizem je ona politična struja, katera je poskrbela prav tako v naši državi kakor v ćeli Evropi za zdravo telesno in duševno odgojo otrok na temelju šolskih in zdravstvenih zako-nov. Doba, v kateri so nastali ti zakoni v Avstriji, je bila liberalna in razvijala >e v zmislu načel liberalne politične struje, toli plodovito posta-vodajstvo na šolske m polju, kakor nobena druga za njo. Klerikal-ci so si postavili edino nalogo, da glodajo že desetletja na liberalnem ljudskošolskem zakonu in stremijo v zvezi s svetim Birokracijem in nem-škimi nacijonalci, kateri so na politična načela svojih očetov popolnoma pozabili, edinole za tem, kako bi naš ljudskošolski zakon pokvarili in njegove določbe preprečili. Saj je znano, kako se izpolnjujejo njegova do-ločila glede učiteljskih plač! Klerikalci še sanjarijo vedno o ugledu, razmerah in moči, katero je imela cerkev v prelepih feudalnih ča-siii. Takrat je še bila človeška družba strogo ločena v stanove in razrede, vsa posvetna in cerkvena dosto-ian^t\ ;i so zavzemaln le sinovi visokih stanov. In bil je hberalizem, ki je to idilo kruto razdrl, bil je liberali-zem, ki je prvi zastopal zahtevo po socijalni enakosti in po predpogoju iste; splošne, posvetne, obvezne in brezplačne šolske omike. Liberalno načelo je: Bistri glavi mora biti od-prta vsaka pot, brez ozira na to, je-li moška, je-li ženska, je-li delav-ska, kmečka ali plemenitaška. V tem zmislu in po teh načelih se je bojeval liberalizem za šolstvo tuđi v Avstri-ji. Tega boja ni utegni! izvojevati, ker je prišel poprej ob odločilni politični vpliv. Ali da njegove zasluge še učiteljstvo spoštuje in da je pripravljeno se samo za ista načela vojsko-vati. je zanj gotovo le častno. Kajti treba je še marsikatere izpopolnitve. Ako ima namreč država pravico nalagati staršem bremena šolske omike in zahtevati ob vezen šolski obisk, potem bi morala po načelu osebne svobode (baš to liberalno načelo je klerikaleem neka) strašnega!) prepustiti staršem pravico, da po svoji volji določajo. v kaki smeri in po kakih svetovnih načelih naj se to šolanje vrši. V tem oziru postopajo različne države različno: na Franco-skem je ljudska šola brez veroizpo-vedanja. Francoz je mnenja. da mora imeti vsakdo, kdor hoće s svojo glavo misliti, gojiti svoje (in ne slepo priučene) verske čute, imeti svoje prepričanje. V Belgiji je zopet ljudska šola docela podvržena cerkvenemu vplivu. Pri nas imamo danes še prosto solo — kako bo v bodoče, ne vemo. Vendar pa mora tuđi slovensko učiteljstvo v zvezi z vsemi ostalimj drugonarodnimi avstrijskimi tovariši ta visok zaklad varovati in braniti. Ali »Celje« je tuđi danes kakor pred đesetletji, bojni klic. ne le šta-jerskega, temveč vsega avstrijskega Nemštva. Učiteljstvo nima le visoke naloge, braniti svobodo naše sole, ono mora braniti tuđi njeno Slavenstvo. In to je v obmejnih pokrajinah, koder ima vso moč v rokah Nemec ali Italijan, težka in z največjo požrt-vovalnostjo zvezana naloga, katera zahteva voliko, veliko idealizma, že-lezne volje in vstrajnosti. V očigled moči, katero si je že dobil črno-ru-meno-zlato pobarvani Birokracij nad solo, se je težko ustavljati koncentričnim napadom krajevnih, okrajnih in deželnih civilnih in c. kr. renega-tov na slovenski poučni jezik. O drugih šikanah niti ne govorimo. In za ves ta trud in napor ima učitelj v zahvalo največkrat surove napade, recimo v »Slovenskem Gospodarju«, »Domoljubu«, »Miru« ali kakor se že vsi ti intemacijonalni, v slovenskem jeziku pisani časopisi imenujejo. Potreba zares, da priđe učitelj na Za-vezino skupščioo med istomisleče to-variše in tovarišice, da se duševno okrepča in oživi. Ker je moč organizacije večja ko moč poedinca, mora biti nepri-merno večja tuđi nje odgovornost. I to je liberalno načelo — treba ga je upoštevati in si dati vesten račun od vsega dejanja in nehanja. Dobro je treba pomisliti, kaki morajo biti mož-je, ki imajo voditi tako organizacijo, da ne postane z neodločnostjo, lenob-nostjo ali vsled sebičnosti voditeljev članstvu v prokletstvo. Bojevati se ima dandanes vsak posameznik in vsak stan — boj ni.za Zvezo nobena nesreća. Dokler se bode borila kakor doslej za pravično stvar, bode tuđi zmagovala. Te in podobne misli mi silijo v pero, ko prišem pozdrav narodno-naprednemu učiteljstvu, hitečemu na celjsko zborovanje. Ne čakajo ga tu bučne slavnosti, niti šumni sprejem, temveč samo delo in priprave za bo-dočnost. Ali v delu je rešitev! Đoločilo mojstEPSliih preishušenj stopi dne 17. avgusta 1912 v veljavo. § 114 a obrtnega reda z dne 17. avgusta 1907 določa glede mojster-skih preizkušenj sledeče: Trgovski minister lahko tištim zadrugam za posamezne kategorije ali za sorodne kategorije rokodelskih obrtov, ki na polju vzgajanja obrtni-škega naraščaja po § 114. lit. e in § 104. b z uspehom izvršujejo svoje dolžnosti. po zaslisanju trgovske-,in obrtne zbornice in zadružne -zvei&e, kjer obstoji, prizna pravico, da sprej-mo v pravila določila o opravljanju preizkušenj za mojstre svojih članov. Zadruge morajo v tem slučaju skle-niti posebne preizkušne rede, katere ie predložiti v odobrenje deželni politični oblasti. Pri preizkušnji za mojstre je treba dokazati sposobnost za samostoj-no izvrševanje obrta na ta način, da napravi preizkušnjo v sestavi prora-čunov, o znanju knjigovodstva, kore-spondence in pravilnega računanja. Preizkušni red mora natanko do-ločati, pod kakšnirrii pogoji se prosil-ci dopuščajo k preizkušnji vobče in posebej tišti, ki ne pripadajo zadrugi: nadalje, kako naj bode sestavljena preizkuševalna komisija, koliko in kakšno gradivo naj se izprašuje, kako naj se pri preizkušnji postopa. kako izpričevalo se naj izda o uspe-hu, ali če se srne preizkuŠnja ponoviti skušal oblatiti velepomembno narodno slavje. a je za svoje nesramno pisanje prejel od razsodnega občinstva kot plačilo le brezmejno zaničevanje. Naše pevsko društvo »Ljubljanski Golovec« je imelo sedai v svoji blagajnici kupe denarja in le naravno je bilo. da ie skušalo sedaj s svojo jirisotTiOStjo poveličevati razne naredne prireditve drugih bratskih dru-štev v Izubijani in posebno še izven Ljubljane, kakor tuđi veselice vseh ostalih narodnih društev, katerih Tavno ni malo po naši šimi slovenski zemlji. Sledili so torej društveni izleti, ki so naši slovenski javnosti do-kazovali. da se naše društvo krepko razvija in deluje in da je vedno pozorno na braniku za naša sveta prava. Seveda se je gospod Bocek kot neumoren predsednik zvesto udele-ževal vseh teh izletov in sicer največkrat brez gospe Buce. Med tem se je pa že izdelavala v netnškem Gradcu prekrasna društvena zastava, za katero je društvo v svoji breiinulMi požrtvovalnosti cdločilo svoto 25OT K, ki se je imela pokriti iz blaRafniškega preostanka, od velike narodne slavnosti in pa iz dohodkov velike veselice, ki se bode napravila povodom slavnostnega razvitja društvenega praporja. Ko je bila pa društvena zastava gotova in dospela v Liubljano. skie-nil io je odbor razstaviti v iztažbi narodne tvrdke Oričar in Mejač. ter prirediti veliko slavnost, pri kateri oaj na čelu našega društva prvikrat ponosno zaplopala društvena zastava. In zop^t so — kakor sem že zgo- raj popisal — dičili vogale ljubljanskih ulic in čest velikanski plakati društva ^Ljubljanski Oolovec«. ozna-niajoc rrKloljubnemu Očinstvu Ijub-Ijanskemu, da priredi ^Ljubljanski Ciolovec veliko narodno veselico, pri kateri se bode razvila društvena zastava, ki ji bode kumovala prebla-gorodna gospa Agneza Huca. In zopet so stopili neumorni odborniki okrog naših odvetnikov. notarjev. trgovcev in drugih radodarnih dus, ter pobrali z navduseniem na žrvenik mile domovine darovani narodni da-vek v obliki gotovega denarja in krasnih dobitkov. Med tem sta vladala v hiši pred-sednika gospoda Bucka največje vznemirjenje in nepokoj. Vsaj tuđi ni čuda. C)na je imela kot kumica čez glavo p^)sla in skrbi z napravo sijaj-ne toalete, v kateri je imela kumovati pri razvitju društvenega praporja — on pa čez glavi posla in skrbi s pri-nčenjem slavnostnega govora, katerega je seMavil s priznano temelfi-tostjo Zdravko Hitropis. ne da bi iz-pustil le najmaniši dogodljaj iz slavne društvene zgodovine. Ne morda iz galantnosti, temveč kot strogo resnicoljuben človek moram pa na čast gospe Buce priznati, da je imela ona svojo sijajno toaleto že gotovo, ko ie gospod Bucek še stokal in se potil v sredi svojega slavnostnega govora, katerega so pa takrat že vsi štirje Buckovi otroci znali do dobra na pamet. No, železna vstrajnost in neupoiiliiva neumornost gospoda Bucka je premagaia končno le vse ovire tako, da ie na predvečer velike slavnosti znal na izust svoj slav-nostni govor. Tako je napočil tretji in največji zgodovinski dan našega slavnega društva, ko se je razvila ob vclikan-ski udeležbi — časnikarska poročila so govorila o pet do petnajstih tisočih zavednega občinstva — naša prekrasna društvena zastava. Gospa Buca kot kumica je bila nepopisno lepa. njena toaleta nebeska in natanko drugi dan popisana v ^Slovenskem Narodu . Nastop gospoda Bucka kot slavnostnega govornika je bil impozanten in veličasten in niti to ni motilo slavnostno razpoloženega občinstva. da ie Zdravko Hitropis naj-markantnejše točke slavnostnega govora s šepetajočim glasom avizi-ral očaranim poslušalcem že poprej, predno jih je izgovoril gospod Bucek s svojim grmečim glasom. Z eno be-sedo: slavnost je uspela velikansko in se takoj z zlatimi črkami zapisala v slavno zgodovino »Ljubljanskega Golovca". Cisto naravno je, da »e bila sedai narodna dolžnost »Ljubljanskega Gotovca^, da svoje prelepe društvene zastave ni skrival v kaki omari, temveč da je s svojo ponosno zastavo poveličeval in povzdigoval vse narodne veselice in prireditve. ^Ljubljanski Golovec« je tuđi v polni meri izpolnil to svojo narodno dolžnost. Ni bilo več nohene narodne slavnosti na naši slovenski zemlji, katere se ne bi naše slavno društvo »Ljubljanski Golovec« udeležilo s svojim društvenim praporom, čeprav ie v svoji vsega občudovanja in posne- manja vredni skromnosti prepuščalo drage volje drugim bratskim pevskim društvom in ad hoc ustanovljenim divjim pevskim zborom izvajanje pevskih točk. Društvo se ni ustra-šilo nobenib gmotnih žrtev in v tem svojem stremljenju našlo vedno naj-krepkejso oporo v svojem dičnem predsedniku gospodu Bucku. ki je potem, ko je bila društvena blagajnica do dna izčrpana, posegel v svoje, bogato založene žepe m tako omo-gočil, da je bilo naše slavno društvo zastopano povsod pri narodnih prire-ditvah s svojo zastavo. Tako bi bilo morda še danes, Če ne bi bilo naše društvo izredilo na svojih prsih strupenega gada. Ko smo imeli zopet sejo radi izleta v prijazni Kamnik. kjer je »Kamniška Lira« hotela prirediti ljudsko slavnost. je na splošno ogorčenje prišel Cvičkoslav Zejnv naenkrat s predlo-gom, da mora naše društvo kot pevsko društvo začeti gojiti petje, da se morajo vršiti redne pevske vaje itd. Kar groza je spreletela vse odbornike, ko so čuli ta revolucionarni predlog Cvičkoslava Zejnega, o ka-terem se je že poprej, kadar je bil slučajno odsoten, namigavalo, da ko-ketuje z našim najhujšim konkurentom pevskim društvom »Trnovski karp«. Ko je prišel na dan z gorenjim predlogom. nam je bilo vsem takoj jasno in odkrito, da smo redili na društvenih prsih ostudnega gada, ki je že prodal svojo Crno dušo našemu neizprosnemu tekmecu »Trnovske-mu karpu«. Iz dna duše nam je vsem izpregovoril predsednik gospod Bu- cek, ko je na ta predlog Cvičkoslava Žejnega zagrmel nad niim: »Izklju-čen iz društva! Dam ta svoj predlog na glasovanje.« Predlog gospoda Bucka je bil takoj in z navdušenjem in soglasno sprejet ter s številnimi štefani zamočen. Z milimi pogledi na štefane in z ogorčenimi besedami: »Se bova že še videla, prijatelj Bucek!« je moral nato zapustiti izklju-čeni Cvičkoslav Zejnv društveni lokal »Pri črnem krokodilu«, dočim smo pa mi za njim kadili s štefani. Kakor mi je gospod Bucek takoj drugi dan popoldne prišel pripovedo-vat v mojo prodajalno, ima doma upor, revolucijo in pekel. Ko sem ga vprašal, kaj se je zgodilo, mi je pa začel razkladati svojo nesrečo. Drugi dan po izključenju Cvičkoslava 2ej-nega je šla gospa Buca na trg s ku-harico, da nakupita vse potrebno in še kaj boljšega za kosilo. Na trgu se fi je pa JPrav prijazno približal Cvičkoslav Žejnyf jo pozdravit z globo-kim poklonom in povprašal po njenih občutkhi in po uri, kdaj je gospod Bucek prikolovratil domov. Ko mu je gospa Buca povedala, da ie bil gospod Bucek pri seji in da se je seja zavlekla skoro do 4. ure, ji je hinav-ski Cvikoslav Žejny začel odpirati oči, da se pri vseh teh sejah samo pije in kroka, da se na izletih zopet samo kroka in pije in da gre vse to na račun in za dober denar gospoda Bucka, ki bo skoro zapravil njeno lepo doto, ki jo je prinesla k hiši in spravil na beraško palico vso hiŠo. Tedaj je bil ogenj v strehi. Gospa Buca je pustila kar kuharico na trgu IB2 itev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. in določiti preizkusevalno takso, ki jo Je plaćati zadnigi v »jokritje stro-škov. Trgovinski min iste r lahko tuđi po zaslišanju trgovske m obrtne zbornice, zadružne zveze in prizadetih zadrug, prizna posameznim zavodom, ki po svoji uredbi jamčijo, da se pri njih opravi preizkušnja za moj-stre, kakor ustreza stroki, pravico do izvrševanja mojsterskih preizku-šeni za določene obrti, obenem se jim predpiše preizkuševalni red. Ako se ta pravica podeli stro- I kovnim šolam, se izda dotični ukaz sporazumno z ministrom za bogo-častje in nauk. Kdor uspešno napravi mojster-sko preizkušnjo in hoče samostojno opravljati obrt, srne nositi naslov iz-prašanega ali preizkušenega mojstra. Po dobi petih let, ko stopi ta zakon v veljavo. to je 17. avgusta leta 1912., se z ukazom trgovskega ministra, po zastišanju trgovske in obrtne zbornice, zadružne zveze in prizadetih zadrug predpiše v sploš-nem ali pa za določene kraje, da sme-io pri vseh ali pa le pri posameznih rokodelskih obrtih imeti vajence samo tišti obrtniki, ki so z dobrim uspe-hom prestali mojstersko preizkušnjo. Ta ukaz pa ne velja za že obsto-joče samostojne obrtnike, marveč le za tište, ki bodo svojo obrt proglasili po 17. avgustu t. 1. Trgovsko ministrstvo je že leta 4907. izdalo preizkuševalni red za mojsterske preizkušnje, vendar je pa se jako malo strokovno obrtnih zadrug, ki bi imele pravico za obdrža-vanje mojsterskih preizkušenj. Preizkušnja velja torej le za one rokodelce. ki bodo po 17. avgustu 1912 začeli samostojno izvrševati rokodelski obrt in tuđi za te ni prisilna. Kdor se neče tej skušnji podvreči, lahko tuđi brez te postane samostojni obrtnik, ne srne pa nositi naslov iz-prašanega mojstra in ne srne imeti nobenega vajenca.% Preizkušnja sama na sebi pa ne bo tako kaj hudega, kakor bi se eden ali drug lahko predstavljah Predsed-nike preizkuševalnih komisij bode imenovala obrtna oblast po zasliša-nju prizadetih zadrug. zadružne zveze in pa trgovske in obrtne zbornice. Pri zadružnih izpraševalnih komisi-jah izvoli zadruga dva prisednika za dobo treh let in enega tretiega. ki pa mora biti strokovni izvedenec za knjigovodstvo in računanje pa odpo-šlje, oziroma imenuje tuđi zadruga. Obrtna oblast lahko odpošlje k preizkušnji enega svojega zastopni-ka, ki pa ima le dolžnost. paziti na to, da se preizkuŠnja po odobrenem iz-praševalnem redu vrši. Zadruga lahko tuđi že v naprej sestavi listo onih del. ki naj služijo za praktično preizkašnjo dotičnega obrta. Praktična preizkušnja obstoji v tem, da izdela moistersko delo pri preizkuševalni komisiji, koder pa to ni mogoče, ima pa izdelati le vzorce risb in načrtov. Predmeti mojsterskih del ne smejo izprašancu povzročati posebno velikih stroškov in zamude časa, in se je omejiti bolj na risbe in nacrte. Teoretična preizkušnja obstoji pa v tem. da se izpraša o sestavi iz-vršenega dela, za dobavo surovin m potrebnega orodja, eventtial. tuđi o poznanju potrebnih strojev. Zadruga lahko tuđi sestavi posebno listo, iz katere se izprašanec ustmeno izpra-šuje. Preizkušnja v knjigovodstvu in računanju obstoji pa le v zmožnosti enostavnega knjigovodstva, menič- in kakor najhitrcjši aeroplan odfrčala proti svojemu domu. Ko se je gospod Bucek še zibal v polusnu na mehkih blazinah zakonske postelje in sanjal o prefriganih jetercah, s katerimi bo prepodil neprijtno kislino sinoči za-vžitega cvička iz svojega želodca, tedaj ga je iz teh prijetnih sanj vzbu-dil ogorčeni glas njegove Buce. ^Kake Ijubeznjivosti sem moral tedaj slišati, ti ne bodem pravil,« je nada-ljeval ves potrt gospod Bucek; »le toliko ti povem. da sem moral svoji ljubi Neži, ko mi je poldrugo uro zmi-vala glavo, svečano obljubiti in s pri-sego potrditi, da bodem še danes od-foži! svojo predsedniško čast in se za večno zbrisal iz krokarskega (njene besede) društva »Ljubljanski Golo vec« in nato sem našel sele pred svojo Nežo milost in na mizi prefrigana jeterca. katerih sem si tako po-žeiel. Sedaj pa nesem na pošto pripo-ročeno in petkrat zapečateno pismo na naslov pravnega konzulenta Zdravka Mitropisa in v tem pismu se zahvaljujem za predsedniško čast, želim društvu najleošo bodočnost in naznanjam sočasno svoi izstop.« Žalosten je odšel gospod Bacek vl prodajalne in nesel na pošto nsod-no pismo. Nekaj tednov na to se je pa pevsko društvo »Ljubljanski Go-lovce« prostovoljno razšlo, kakor je bik) brati v uradni »Ljubljančanki« v razglasu. ki ga ie podpisal dru-Stveni pravm konzuteat Zdravko fbttopts. nega prometa in oprave poštne hra-nilnice, kakor tuđi o navadni obrtni korespondenci. Izpraša se tuđi v potrebnih zade-vah zakonodajstva, zlasti predpisov, ki se tičejo njegovega obrta in delav-skega reda. Izpraševalna taksa ne srne pre-segati čez 40 kron. V interesu bodočega obrtništva • je, da izve o predpisih preizkuŠnje I mojstrov in se za iste pravočasno I pripravu I Fng. Franchetti. Štajersko. Iz Sevnice nam poročajo: V ne-deljo, dne 11. avgusta, hoče prirediti tukajšnja podružnica nemškegu šul-ferajna za šolarje nemške sole javno šolsko slavnost. Slavnostni prostor bi naj bil okrašen s frankfurtaricami, kar pomenja za malodane popolnoma slovenski trg Sevnico samo izzivanje in žaljenje narodnega čuta sloven-skega prebivalstva. Zupanstvo je torej ravnalo popolnoma pravilno, da je okrašenje slavnostnega prostora z veleizdajniškimi frankfurterica-mi prepovedalo, ker bi drugače ne moglo prevzeti jamstva za vzdrže-vanje reda in miru. I^oslej je faktično že večkrat došlo ravno zaradi nemsko-nacijonalnega izzivanja ob šolskih slavnostih do pretepov in nemirov. Ali Nemci so se proti tej odločbi sevnlškega županstva prito-žili na višje mesto in tam so njihovi pritožbi ugodili ter frankfertarice dovoiili. Radovedni smo, ali bi dovo-lile višje oblasti na pr. v Celju slovenske zastave? Doslej jih še nišo, dasi tvorijo Slovenci v Celju malo dane polovico prebivaistva. Meri se pač vedno z drugačno mero ko Nem-cem. Za eventualne posledice svojega sklepa bo pa moralo biti odgovorno brežiško okrajno glavarstvo, oziroma štajerska namestnija. Iz Mute v Dravski dolini nam pišejo: Pobalinsko šalo si je dovolil v nedeljo na Muti znani Auer s požarno branibo. Ker se ta dan ni imel s kom pretepati. je napojil doma trobentača požarne brambe. Po-poldne pa jim je postalo v Auerjevi krčmi, ki je vedno prazna — dolg-čas. Auer si je znal pomagati. Kot občinski in požarne brambe odbornik je ukazal trobentačema, da sta šla po trgu trobit, kakor da bi bil požar. Požarniki in tržani so leteli vkup vsi prestrašeni. Nazadnje se je pa zve-delo, da je poklical Auer požarno brambo, da bi mu gasila žejo. Seve-da je zavladalo potem skrajno raz-burjenje. katero je skusil Auer po-tlačiti z darovanim pivom. Gospod Hauptman, sosed Brinar, so bili grozno razburjeni. Tuđi mladi in stari Erber sta bila neki jako nepri-jetno vzradoščena nad novim činom proslulega Auerja. In v torek je imel odbor požarne brambe sejo ter je sklepal, kako bi menda nagradil vzornega odbornika Auerja. Župan Erber ga pa najbrže priporoči »Sud-marki za novo podporo. Iz Gornjesavinske dolina Na Gospojnico, dne 15. avgusta ob ,\ po-poldne, koncertira narodna godba iz Gornjega grada ob lepem vremu na trati pred Časlovo gostilno, ob sla-hem vremenu pa v zgornjih prosto-rih imenovane hiše. V glavnen pa se vrši ustanovni občni zbor Cml-Me-todove podružnice za K^iverij-Ljubno. Ker je Radmirje skoraj v sredini med gornjesavinskirni trgi. nadejamo se pri tej narodni pnredit-vi mnogobrojne udeležbe. Iz Št. Uja v Slovenskih goricah nam piše somišljenik: Redki smo tu naprednjaki in škoda, velika ško- Ida je, da se naprednega, odločno na-rodnostnega časopisja tukal tako malo bere. Klerikalnega časopisja nam pošiljajo iz Maribora ćele skladovni-ce. S posebnim zanimanjem prebiram v vašem listu rezke kritike naših tu-kajšnjih razmer; te razmere so res take, da bi se odkritosrčen narodnjak nad njimi razjokal. Slovenstvo Žent lija je danes le še fikcija; če bo šio tako naprej, nas bo v enem desetlet-ju politično tu popolnoma konec. In kako dolgo se bo še potem tu slovenski govorilo, je uganka. ki se da lahko resiti. Pregovor pravi: riba pri jjlavi smrdi — in res je tako. Pred nekaj leti smo imeli tu kaplana G., ki je povzročal take skandale, da so Ijudje na cesti pljuvali za njim. S tem ie seveda gnal vodo na mlin nemšku-tarjem. ki pritegnejo tu naše vse svo-bodomiselne ljudi. Naprednjak nam-reč nima prostora med tukajšnjimi Slovenci! Župan, »vzor-narodnja-ka», Thaler, sliši, kako deca iz takozvane »slovenske sole« pozdravlja z *Griiss Gott!«; doma pa ta »branitelj« me je in menda ćelo podpredsed-nik ^Slovenske Straže*, tako drugače ne govori, ko nemŠkL O škadalu v občmskem odboru, kjer »o »Iov«h sko-kleriknali odbonriki etasovail za ra/sir)enie »emike icutlDskc *otef niti tu nadalje ne govorim* da ne ob-težim preveč Thalerjeve »narodne* I vesti. Drugi tak; »slovenski« odliC« ujak šcntiljski ie Baumann. Ko so se vršile lani volitve v mariborski okrajni zastop in je vse bilo odvisno od enega glasu, ni šel ta poštenjak volit, temveč se je odpeljal v — Marijino Celje. Klerikalno časopisje je molčalo, saj gredo svete stvari pred posvetnimi, »četudi izkrvavi pri tem rnučeniŠki narod« — Kakor je pisal neki kranjski župnik. In tako gre tu naprej. Na eni strani kvarijo ljudi Nemci, na drugi ti vzorni voditelji in poštenjaki — ni čuda, da so »nestalni in pokvarjeni«, katero sodbo vam »Slovenski Gospodar toliko zamerja in prav no klerikalno izkori-šča. Zakaj pa naprednjaki ne skušate tu razviti svoje politične organizacije? Spočetka sicer uspehi ne bodo veliki, ali glavno bo, da bode zvedel kmet tuđi za slovensko napredno stranko. In naši »voditelji* bodo iz-postavljeni kritiki ter si ne bodo več upali tako igrati z usodo nas obmej-nih Slovencev kot dosedaj. I >uhov-niška politika nas no vsled sebičnosti in propadlosti njenih nositeljev tu ob meji res spravila popolnoma na kant. Hmeljsko društvo v Žalcu javlja, da se bode pricelo letos obče obira-nje hmelja v petek, dne 16. avgusta (dan po Veliki Gospojnici). Obiralci dobe na Južni železnici, t. j. od Bre-žic do Celja, od Maribora do Celja in od Hrastnika do Celja sem in nazaj za polovico znižano voznino v III. razredu osebnih vlakov, ako se izka-žejo z legitimacijami. katere ima občinski urad na razpolago. Z eno legitimacijo se pelje le ena ali pa tuđi poljubno več oseb ene skupine. Legitimacije morajo imeti občinski pečat, županov podpis in se morajo skrbno hraniti. Hmeljarsko društvo še pose-bej poudarja, da bodo imeli hmeljski obiralci letos zelo dober zaslužek, ker je hmeljska rastlina tako polna, kakor še nikdar poprej, in ker so se tuđi pomnožili hmeljski nasadi. Hmeljskih obiralcev se rabi torej mnogo. Paberki iz »Slovenskega Gospodar ja«. Neprostovoljno priznanje. Pred kratkim smo sprožili v vSlovensekm Narodu misel, naj bi tuđi dr. Korošec razdelil svoje počit-niške dijete med revne šolarje po Sa-vinsik dolini, kakor je to storil Rob-Ick. Sedai priznava Slov. Gospodar , da je bilo lepa od Robleka, da je svoie nezaslužene počitniške dijete razdelil — ali od dr. Korošca, ki ima na leto siromak samo 14 do 15 tisoč kron dohodkov in mnogo porabi za sprehode, za izlete na kvarnerske otoke, in za medikamente itd.. take noblese ni pričakovati. — Proti uradništvu je rohnel — državni uradnik dr. Verstovšek na nekem zakotnem »političnem shodu< v gor-niegrajskem okraju. Pravi, da zahte-va uradništvo od ljudstva vedno le žrtve in žrtve. Res je. dr. Verstovšek vleče kot državni uradnik plačo in za to nič ne dela: za svoje žalost-tio politično diletnatstvo pa še dobiva mesečno 600 kron. Pametno ni, da bije dr. Verstovšek s takimi obtožba-mi uradništva samega sebe po zo-beh; pa zavedni »katoliško-narodni« njegovi volilci itak nič ne mislijo in bi izrekli zaupanje, če bi bilo treba, še farovški metlji. — Za nedolž-n o mladino se zavzema v zadnji Številki ^Slovenskega Gospodar ja« s posebnim patosom — dr. Anton Ko-rošec. Obvarovati io hoče pred vsem »nesramnih liberalnih listov«! Prijatelj dr. Korošec, varuj jo raje pred Šorni in Berki, če si sploh poklican za varuha — nedolžnosti! — Iz Rajhenburga je priobčil »Slov. Gospodar < dopis, v katerem prav inedlo zagovarja kaplana Gaberca, češ, da ie pošten. Pa bi kaplan Ga-berc kradel kaj drugega kot čast pošteni rodbini, nismo trdili, če pa je Clovek tuđi še poleg tega lahko pošten, je po klerikalnih pojmih mogoče. Sicer bo pa itak govorila sodnija. Satno »BiiffeK nam naj ne uide do tistih dob v kako amerikansko prerijo. Iz Celja. Kakor poroca »Narodni List«, se vrši v neđeljo dne 6. oktobra v Celju glavni zbor Narodne stranke. Popoldne in zvečer bo velika ljudska slavnost v prid narodne-mu skladu. Maribor. Gosp. urednik! Vaš dopisnik iz Celja (št. 176) se huduje nad tem, da si državni poslanec Korošec na shodih preparira ljudstvo s tem, da ob nedeljah ima najprej rano maso in pridigo. To ni več kaj novega. Tako dela ta škofov političar po Sta-jerskem že pet let. Nad tem se mi nič več ne spodtikamo. Pa to je res spo-mina vredno, da je v Galiciji v nedeljo 2\. julija t. 1. Korošec, ta junak dunajskih kabaretov in židovskega Mai-Korsa »vaemal tnladenlće k IJii-bezai do Jezusa hi Marije ia do tepih čednosti.« (»Slov. Gosp.)!! Nedolžne besede, pa tako ogabne iz takih ust!! — V nedetjo 11. avgusta bo pri Sve-tem Jurj« ob J. ž. ravno tako. Plakati pravijo, da bo dr. Jo*. fiotanfee stteaH veliko maSo Ia prklhio v eni pttH ari; ves drug čas nedelje pa je posvećen zijanju, telovadenju, gostilnam, petju, pitju... do raocea drugega jutra, lio se imenuje Slomskova slavnost. In tuđi dr. Hohnjec je škofov političar in kronprinc Koroščev. Sokol na Vranskem priredi v četrtek 15. t. m. ljudsko slavnost v velikem obsegu. Mnogo društev je že do sedaj prijavilo svojo udeležbo, druga pa, upamo, store še svojo dol-žnost. Na prostornem vrtu sredi trga bo okoli in okoli mnogo šotorov, v sredi pa prostor za telovadbo. V šo-torih se bo točilo delniško pivo žal-ske pivovarne ter fino vino iz soda-Na razpolago bodo seveda tuđi bu-teljke. Poleg kavarne, slaščičarne itd. bo tuđi šotor, kier se bodo dobivala vsakovrstna topla in mrzla jedila. Prodajalo se bo, kar izrecno po-vdarjamo, vse po nizkih cenah. Zato-rej je dolžnost vsakega rodoljuba, da izkaže Sokolu svoje simpatije ter pohiti na veselico. — V četrtek naj se zbere vsa Savinska dolina na Vranskem. Na zdar! Drobne novice. N a M u t i je za-prla v torek marbeška sodnija trgovino Antona Priveršeka. — Pro-stovoljna požarna bram-bavSmarji pri Jelšah priredi v nedjeljo dne 18. avgusta pri Skaletu v Mali Pristovi vrtno veselico s sre-čolovom, šaljivo pošto itd. Začetek ob 3. uri popoldne. Svira šmarska godba. Čisti dobiček se porabi za na-kup društvene zastave. — V Rad-g o n i se je dne 7. avgusta ustrelil s službeno puško huzar 16. huzarskega polka Ludvik Orban. Vzrok samo-mora je bojda neka družinska zade-va. — Iz Breznega v Dravski dolini nam poročajo: 6. avgusta popoldne je nakladalo več delavcev na brezenskem kolodvoru deske. Pri tem je došel delavec Kotnik po nesreći med ođbijače, ki so ga tako zmečkali, da je pol ure pozneje umri. Kotnik zapušča vdovo in več otrok. — Iz B r e ž i c poročajo: V Zveri-njaku in Bojsnem so se zadnje čaše tatvine tako sumljivo množile, da so Ijudje že mislili, da je tuđi tod na delu kaka hrvaška tatinska tolpa. Končno pa se je posestniku Petrišiču le posrećilo ujeti kmečko hčer Anto-nijo Stibrič iz Zverinjaka kot tatico. Stibrič je svoje tatvine že priznala. — V Peklu pri Poljčanah je bil izvoljen za župana hotelir Jožef Baumann. — Umri je v Loki pri Zidanem mostu Anton Kajtna, šolski načelnik in prej skozi 15 let župan občine Loka. RoPOŠho. Učiteljsko vprašanje na Koroš-kem. Kakor znano, je sprejel koroški deželni zbor v letošnjem zimskem zasedanju v februarju predlogo glede ureditve učiteljskih plač na Koroš-kem. Po tem nacrtu, ki nikakor ne odgovarja potrebam učiteljskega stanu in njegovim opravičenim zahte-vam. bi dobilo učiteljstvo vsaj nekaj in bi se vsaj nekoliko zboljšal njih omotni položaj. Ta zakonski nacrt bi moral stopiti v veljavo že 1. julija t. 1. Toda v avgustu smo že, ta nacrt pa še ni sankcijoniran. in v raznih političnih krogih na Koroškem se širi mnenje in bojazen, da cesar tega nacrta snloh ne bo sankcijoniral. Vsled številnih vprašanj učiteljstva in drugih krogov so se obrnili nekateri na poslanca Steinvvenderja, da naj poiz-ve, kaj je in kako stoji s tem vpraša-njem. Poslanec Steinvvender je od-govoril, da podpirata sankcijo tega zakonskega nacrta kakor naučno, tako tuđi finančno ministrstvo, in da so tuđi merodajni politični krogi vsi za to, da se nacrt čim preje zakonito ugotovi. Brez doma je treba, da dobi ta zakonski nacrt v kratkem času sankcijo. Beg računskega podčastnika. V Celovcu je pobegnil računski pod-častnik 4. husarskega polka y Rivi, Rudolf Kogl. Vojaške patrulje in žen-darmerija so preiskali vso okolico, toda begunca nišo dobili. Zadnjo sled za njim imajo, da se je odpeljal s parnikom od vojaške kopalnice ob Vrbskem jezeru, toda neznano kam. Primorsko. Iz poštne službe. Za poštne asistente so imenovani certifikatisti tor-pedni mojster Ivan K o n t e in računska podčastnika trdnjavskega topni-čarskega polka v Pulju Ernst Fe-r e n č i ć in Karei Ceh za tržaško poštno ravnateljstvo in ognjičar Ven-cel Kerhauuek za praško ravnateljstvo. Iz sodne službe. Pomorski pod-častnik Milan P o p o v i č je imenovan za sodnega kanelista v Vod-njanu. Na vrtu kolodvorske restavra-ciie v Divačl (M. Dolničar) vršil se bode v četrtek (Veliki Šmaren) t. j. 15. t. m. veliki vojaški koncert si. godbe c. in kr. pešpolka št. 87 iz Pu-fja. Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina 60 vinarjev za osebo. Crnogorski princ Mirko je pri-spel s svojo soprogo in dvema otro-koma v Portorose, kjer ostane 14 dnu Studenec nafte. Pri kopanju temelja za novo gledališče Fenice so naleteli delavci na dva vira nafte. Polagalec podmorskih min S. M. H. »Salamander« je pripeljal včeraj iz Pulja v Trst moštvo za novo bojno ladjo »Viribus Unitis« in se je ta-koj po izkrcanju moštva vrnil y Pulj. Vojak okradel častnika. V Trstu so aretirali vojaškega beguna An-dreja Rebeka, ki je služil pri 97. peš-polku in pobegnil zaradi neke doma izvršene tatvine. Pri preiskavi so dognali, da je mož ukradel tuđi ne-kemu častniku, ko je služil še v Karlovcu, znesek 1900 K. Rebeka je iz-ročila policija vojaškemu sodišču. Aretiran defravdant »Austro-Americane«. Dne 24. junija t. 1. je za-pustil krovni komisar parnika »Laure« Andrej Čokelj v Neaplju parnik in se ni več vrnil. Po njegovem od-hodu so konstatirali v blagajnah velik primanjkljaj in tuđi več dragoce-nosti in važnih listin potnikov je od-nesel Cokelj s sabo. Med tem časom je prepotoval podjetni mož skoro vsa večja italijanska pomorska mesta in izvršil več izdatnih goljufij na račun raznih laških parobrodnih društev. Nato se je vrnil v Trst, kjer ga je do-letela včeraj usoda. Spoznal ga je neki bivši njegov znanec na kolodvoru, ovadil ga je policiji, ki ga je prijela ravno ko je stopal v vlak, da se odpelje v Solnograd. Sleparski izseljevalni agent i talijanski inženir Meraldi, katerega so v Trstu aretirali, ima tuđi več so-krivcev, katere so že izsledili. Posebno pozornost je vzbudila v mer>tu aretacija ravnatelja tržaške taksa-meterske družbe inženirja Margoni-ja. Margoniju so dokazali, da je skupno z Meraldijem vabil in pregovar-jal delavce, da bi se izselili v Brazi-lijo, kjer potrebujejo veliko delavcev za gradbo novih železnic. Tuđi on jim je obetal izvrstne zaslužke. V resnici pa sta delala oba Ie zato, da bi spravila delavce na pot in dobila zato provizijo od parobrodnih družb. V afero je baje zapletenih še več znanih oseb. Skok iz 5. nadstropja. Snoči je naletela manjša družba, ki se je vračala okoli polnoči v Trst na cesti Margherita na neko mlado žensko, ki je skočila raz okno. Ko so prišli do nje je dekle govorilo: »Dal mi je piti in me vrgel skozi okno.« Družba je poklicala takoj policijo, ki je dognala, da je ponesrečenka 241etna služ-kinja Josipina Wulzova, doma na Koroškem, ki služi pri trgovcu Cocu. Preiskava je dognala, dosedaj, da v njeni sobi ni bilo nikogar in da je izvršila VVulzova dejanje v hipni blaz-nosti. VVulzova je baje skrajno histerična ženska. Odpeljali so jo v bol-nisnico, kjer so dognali, da si je Wulzova zlomila levo roko in nogo in da imatežke poškodbe na glavi. Podjetni dečko. Včeraj je prijela tržaška policija v prosti luki rnlade-ga. fanta, ki je bil sicer čedno oble-čen, samo njegovi čevlji so bili ne-navadno sumljivi. Peljali so ga na policijo, kjer se je fant izkazal, da je 131etni Emanuel Sein iz Laurahiitte na Nemškem. Hotel je videti na vsak način morje, ukradel je svoji materi 35 mark in se napotil v Trst. Poto-vTal je največ peš, nekoliko pa se je vozil. Mlađega moža so internirali in obvestili njegove starše, da po-Šljejo po njega. Ponareialec denarja. V Trstu so aretirali nekega Italijana Santa Ge-ravina iz Ravene. ker je ponarejal petkronske tolarje. V njegovem stanovanju so našli popolnoma opremljeno delavnico, ćelo zalogo materijala in več ponarejenih tolarjev. Potresne opazovalnice. Na po-morskem observatoriju v Trstu so zaznamovali včeraj ob 2. uri 31 min. po noči seismografični aparati ka-tastrofalen potres v oddalji 2000 km. V Pulju pa so pokazali na hidrogra-fičnem uradu seismografični aparati potres ob 2. uri 34 min. in so zaznamovali najhujši sunek s 6 sekundarni. Pravilno so ugotovili v Pulju, da je ognjišče potresa približno 1100 km in sicer nekje na Balkanu. Kakor smo že včeraj poročali je bil mo-čan potres v Carigradu in ob 3. uri 20 min. Čutili so tri šunke in sicer v smeri od jugozahoda proti severo-vzhodu. Koliko je napravil potres škode še ni znano. Gotovo pa je, da mesto ni bilo središce sunkov, marveč leži isto v bližnji okolici. Potres so čutili tuđi v več drugih krajih na Balkanu. Polom v Pulju. Pred kratkem so aretirali kakor smo že poročali v Pulju zaradi sleparstva pri mestni občini bivša uradnika mestne pli-narne Mihaela Pavliča in Josipa Bro-zino. Po dovršeni predpreiskavi so jih odpeljali včeraj k okrožnemu so-dišCu v Rovinju. Naprednjaki, prlspevajte za Narodni sklad! StT»B *■ »LOVENKKl KAIOB. _____________________________________ 182 ftev. Qt¥oritev .Doma na VrSiftT. Ze v soboto, dne 3. avgusta so pripeljali popoldanski in večerni vlaki veliko množino turistov in Lzietni-kov, ki so hoteli vide ti novo, lepo stavbo kranjskogorskc podružnice S. P. D. v svečanostni njeni obleki. In nedelja dopoludne ie znova dovedla ceie trume veselih planincev v prijazno Kranjsko Goro, ki ie bila okra-sena s trobojnicami in od tod po pre-lepi Velikopešniški dolini na vrh sedla mej Moistrovko in VršiCem. Ko se turistu, prišedtanu po si-rok i in od gosp. Zakotirika dobro vzdržavani gorski vozni poti, odpre pogled na romantične vrhove, ki ob-daiajo Tren to, in se mu zđi, da ga bo vedel kokrak navzdoU se mu ustavi oko ob lično izdelani planinski^stavbi na južnem pobocju Vršiča, Siroko-lično zre s svojimi trovrstnimi, s sle-čem okrašenimi okni na potnika, va-beč ga k odmoru in okrepilu. In oboje smo našli v nedeljo, na slavnostni dan »Doma na Vršicu*! Nemožno je sicer bilo, pogostiti nad SOOglavo množico v notranjih prosto-rih planinskega doma. toda lepa tra-ta pred njim je zadoščala tem bolj, ker je nudila lepote željnemu očesu očarljiv pogled na solnčnokrasne gorske vrhove in orjake. Zadošcal pa je »Dom na Vršiču* s svojo boga-* to zalogo vsem telesnim. okrepitve in razvedrila željnim potrebam stotero-glave množice. Da. ćelo pozabili smo, da se nahajamo v gorskem planin-skem zavetišču, tako mnogostranske in izborne stvari je producirala izborna kuhinja »Doma na VrŠiču-. Race, piščanci, jagnjetina. bržole v izvrstni pri redit vi so p< kuhinjskih dobrin potolažile ludi raz-vajenejše želodce. in izvrstna kapljica je pripomogla svoj del k slavnostni razpoložitvi. In ta krasni, gorski svet, ta bajno lepi pogled, kamor upreš oko, ta drvni zrak, to žarko solnce! Nič mani pa tuđi veselje v očeh vseh, ki so s ponosom zrli na novo planinsko slovensko postojanko, na novo našo trdnjavo. Zadnji gostje Šć nišo prišli, ko se je slavnost pričela z maso in blagoslovi tvijo »Doma na VršiČu«. — Oskrbel je vse to znani ljubitelj naših gora triglavski župnik Aljaž, ki je tuđi s primernim nagovorom duhovito pozdravil goste. Za njim je pred-sednik kranjskogorske podružnice S. P. D. dr. TlČar nagovoril zbrane goste, dal duška veselju podružnice nad vse pričakovanje prekasajočo udeležbo in nad uspelim delom, pozdravil posebe brate Čehe, ki s tako Ijubeznijo slede našemu napredovanju in našemu delu ter s tako vnemo delujejo ziasti za povzđigo poznavanja lepot kranjskogorske okolice. Pozdravil je dalje bratski narod hrva-ški in njega zastoprtike. Pa tuđi do-mačinov: Kranjskogorcev, Moistran-cev, Ratečanov ni pozabil omeniti, ki so v tako mnogobrojni množini pose-tili slavnost svoje podružnice, za ka-tere procvit se ie že tolikrat izkazala njihova gorka Ijubezen. Zahvalil se je tuđi vsem. ki so pripomogli k današnji slavnosti in ki se se trudijo žanje, ziasti neumornim gospem in go-spodičnam. ki so dom okraševale. ki sodelujeio požrtvovalno in nesebično danes in vse te naporne dni. Orisal je turistični pomen novega doma in nič manjši njegovi narodni pornen. sai so Slovenci na lastnih tleh morali pohajati do sedaj pod neprijazno streho male, nemške »Volkshiitte«. Zelel je novemu planinskemu domu srečne bodočnosti in mnogega obi-ska. češ, Ijubezen naša ga je postavila, liubezen nai ga šćiti in mu vzdržu-je življenje. Pozdravili so podružnićno slav-je dalje v govoru dr. Dvorskv za Će-he, dr. Tominšek za osrednji odbor, svetnik dr. Ćačić za Hrvate, dr. Pretnar za tržiško podružnico in dr. Gruntar za sosko, dr. Saboty imenom navzočih domobrancev planinskega polka. Za novi planinski dom, ki ie zgrajen v rnodernem smislu in ima posebne, zelo lične spalnice ter krasno obednico in kuhinjo ter je stal nad 20.000 K, so si pridobili zaslug pred vsem gosp. inženir Škaberne, ki je izvršil vse nacrte in je vse delo nadziral. Izvršil je stavbo zelo hitro in začetkoma pod težavnimi razme-rami podjetnik Valentin Dežman iz Lancovega. Oprava pa je delo mizar-ja Mraka in Juvana. Delovanje so podpirali gosp. drž. poslanci dr. Franta, dr. Ravnihar in podpredsednik Pogačnik, dalje uni-verz. profesor Tille iz Prage. Ševe ludi osrednji odbor. Z grnotnimi prispevki in darovi so podpirali kranjskogorsko podružnico gdč. Ivanka Jegličeva, razni gg. odvetniki in uradniki, denarni zavodi, Mojstranci in DovžaniJCranj-skogorci, Korenci, Ratećani, Dobrav- ci. Za otvoritev so se trudile z ukusno dekoracijo in pripravami gdčni. Pirjevčevi, gdč. Budinekova. V kuhinji pa so neumorno delovale ga, Ogo- revčcva u Skof}* Lok#, gdć. Pof ač-ntkova \z Dobrave, gdć. Tičarfeva iz Kranjske gore in fdč, Cernetova od ravnotam. Streglc pa so neumorno pred vsem gdč. kranjskogorske in tuđi loške ter rateške. Zabiti tuđi ne smemo marljivih toćajk ge. Klandro-vc, gdč. Lenartove in gospodov: Jakoba Cerneta, Iv. Jalena, Lenarta, Rusa, Pctrovčiča in drugih. Prav lepo so peli kranjskogorski pevci in pevke pod veščim vodstvom gosp. Bezga. Omenjamo naj se. da so na predvečer in na slavnostni dan z raketa-mi in streHanjem na vrhu Mojstrovke in na Vršiču prav pridno se trudila Jakob Pecar in Janez Ceme iz Kranjske gore. Ti in s> mnogi drugi so pod paz-nim nadzorstvom podružničnega predsednika pripomogli mnogo do lepo uspele planinske slavnosti, kate-ra bo ostala mnogoteremu v nepo-zabnem spomtnu. Novemu, res lepo izdelanemu nlaninskemu domu pa želimo vse sreče in velikega obiska! Dnevne vesti. -r Korito, samć korito! Politično renegatstvo je v naših matenjalistič-nih časth precej vsakdanja stvar. Pri vsakem slučaju političnega renegat-stva se lahko vpraša: Kaj vleče pisar ja drugam? — In vedno bo odgo-ver: lakota slave, blaga — manj poetično povedano: korito. Naj priđe danes zopet narodno - napredna stranka na krmilo, pa bo vse polno ljudi, ki bodo ubežali \? klerika'nega ura in ^e njej obe^iii na >ukujo. Ker Je klerikalna stranka brezobzir-nejsa in krutejša od vsake druge stranke in načeloma tuđi najsposob-nejšega človeka ne pusti do kruha, če se njej ne proda, zato je pri nas toliko renegatov, koiikor je služb, na čijih podelitev imajo klerikalci vpliv. Koiikor siužb — toliko renegatov; in renegatov prej se več, ker uskoči ča-sih tuđi kak človek, ki že ima službo, pa bi rad se to in ono dosegel. Če pogledamo po klerikalnih vrstah. vidimo skoraj same renegate. Skoro vsak je bil naprednega mišljenja in je zaradi korita preskočil. Klerikalce to seveda jako ženira. Iz različnih vzrokov. Sram jih ie. da nimajo svojih ljudi niti toliko, koiikor jih najnuj-reje rabijo ter si morajo pomagati s kupljenim! Ijudmi. Skoduje iim to pri res vernih ljudeh. ki se gotovo hudo Čudijo, ko zagledalo priznanega libe-ralca naenkrat v vlogi imenitnega klerikalca. In, kar je najlepše: ti re-negatje ostanejo, dobivši službo, sicer pri klerikalni stranki, pa ne store zanjo prav nič več in se je sramujejo. Vidimo jih, da pač volijo ž njo, sicer se je pa ogibajo, ne dajo zanjo nič več —treba je Ie pogledati v izkaze »Slovenske straže* — in bi se najra-je družabno držali liberalcev. Samo in edino korito izvablja inteligente v klerikalni tabor. To bridko resnico bi vSlovenec- silno rad utaiil in zdnj je to poskusil na nov način. Zdaj skuša dopovedati javno^i. da pre-skakuiejo kruhoborci v klerikalni tabor, ker I. sploh nišo bili nikoli pravi liberalci. nejaro je na dnu niihovih src živela katolička vera; 2. ker se ie preokrenil duh časa na katoli-ko plat in 3. ker je politično in gospodarsko delo klerikalne stranke tako u-dovito. da vleče z neodoljivo silo tuđi inteligenco v crni tabor — Sk^da, da nimamo humorističnega lista, ta hi našel v tem ^lovenčevem« mo-drovanju mno^o h\raležnega gradiva. Resno se s takimi flavzami seveda ni mogoče pečati. Zdaj naj Ie še pojasni Slovenec«, zakaj te privlačne sile klerikalizma nič ne učinknlejo na ljudi, ki od Merikalcev ne iščejo ne služb, ne zasiužka, zakai prevzema to samo tište, ki bi se rad) prertniti do korita. Dokler teza ne dokaže, ostanejo njegove flavze samo flavze in bo veljalo še naprej — da satno korito vleče pisarje drugim. Samo korito! + »Dan« in narodno - napredna stranka. V začetku svojega lzhajanja se je ~I)an-< priporočal občinstvu posebno s tem. da je izvrševalni odbor narodno - napredne stranke pozdravil njegovo ustanovitev in da odobrava njegovo izdaja nje. To je bilo v »Dnevu« opetovano povedano in posebno poudarjano. Zdrava pamet pravi, da izvrševalni odbor ne bo pozdravil in odobrava! lista, ki ne stoji na stalisču narodno - napredne stranke. Vsaka stranka ima vendar samo interes na tistih listih, ki njo podpira-jo in ne na drugih listih. Ker pa je >-Dan« pri različnih prilikah stranko napadal in ji metal polena pod noge, tako da je že večkrat prišlo ćelo do polemike z njim, ker so v »Dnevu« bile že stvari, za katere paČ narodno-napredna stranka absolutno ne mara irneti nobene odgovornosti — gosp. Dimnik naj Ie pregleda mladinski vestnik — in ker je zdaj »Dan« koiikor toliko sodeloval pri pripravan za ustanovitev narodno-socijalne stranke, smo dali izraza prav živi želji mnogih zvestih pristašev, uaj »c po- ■■w*i8 - ■■pfdao straako. »Dan« bi rad nastop našega lista bagateli-ziral in javnosti natvezil, da je ta želja našega Usta Ie izraz zasebnega mnenja poaaarićne osebe, a naj bo Ie pomirjen: lahko se reče, da je tako pojasnilo želja velikanske večine vsega občinstva, ki stoji na strani narodno - napredne stranke in ki se že dlje časa čudi, kako da stranko napada tišti »Dan«, čigar ustanovitev je izvrševalni odbor pozdravil. Oosp. Dimnik naj si svoje izpade kar lepo prihrani. »Dan« je naši želji ustregel na svoj način. Obelodanil je frazovito izjavo, v kateri pravi, da je popoinoma in vsestransko neodvisen list, kl graja vse, kar se mu ne zdi skladno z njegov i mi načeli, in hvali In podpira vsako namero, ki odgo-varia njegovim principom, da ni raz-dirajoć element, da noće vstaj in razdora, temveč združenja vseh na* prednib življev. Take splnšuosn so prav poceni, a se ne strinjajo niti z nekdanjim naglašanjem, da izvrševalni odbor narodno-napredne stranke pozdravlja in odobrava izdajanje ^>r>neva«, niti iz dosedanjim postopa-njem »Dneva« napram narodno - napredni stranki. Izjavo jemljemo na znanje in homo po njej uravnavali svoje nadalnje postopanje, izhajajoč, kakor že doslej, vedno s stali^ča, da $c združevan.ie vseh naprednih živ-liev naipotrehnejsa stvar za uspešno bojevanie proti klerikalizmu in da se ie krepko in odloćno zoperstaviti vse mu, kar more to združevanje ovi-rati in v narodno - napredni stranki delati razprtije, pa čeprav bi to poskusil »Danu. — Klerikalna gostoljubnost. Pred par dnevi so imeli kranjski klerikalci več slovanskih mladih go-stov, ki so napravili pod pokroviteljstvom klerikalne stranke tuđi izlet na Bled. Samoobsebi je razumljivo, da ti dijaki nišo razpolagali z veliki-mi denarnimi sredstvi. In tako se je dogodilo, da jim je v Radovljici zmanjkalo denarja in da so se morali obrniti na ondotne dobrosrčne ljudi s prošnjo, naj jim pomagajo, da morajo vrniti v svojo domovino. — Loterijski komite za srečka-nje na korist slovenskim umetnikoni se je konštituiral tako - Ie: gospa Franja dr. Tavčarjeva, predsednica; gospa Marija Pintarjeva. podpred-sednica; gospa Minka Govekarjeva, tajnica; ga. Minka Jelačinova. nadzornica knjigovodstva; gospa Marica Peruškova in gdč. Antonija Kadivče-va, odbornici. — Zanimivo Aškerčevo pismo. Imamo v rokah to-le Aškerčevo pismo: »Blagorodni gospod urednik! Pri nekem sosedu sem videl »Rim-skega Katolika'- in v njem »kritiko« o — Gorazdu. Matinič morebiti misli, da mu bom odgovarjal, no mož se moti. Z okleskom ne znam pisati, peresa pa je škoda. Clovek res ne ve*. kaj bi pri teh »dohtarjih« theolo-gije bolj občudoval: ali enostransko-reumno naivnost, ali mohamed. fa-natizem. ki ga bruhajo iz sebe, — ali brezmerni napuh in grdo nadutost, ki se kaže v teh svetnikih! Tn ta so-fistika! Judovski farizeji in Sokrato-\ i sofi^ti, to so bili pravi šusmarji v za\ijanju in njih podlost bila je prava postenost v primeri s temi *-rim-sk:nti katoliki v. — Vlak odhaja iz Ljubljane ob II2. uri 42 min. opol dne, prihaja v Pokojno ob 2. uri 35 min., iz Postojne ^ihaia vlak ob 8. uri 2. min., ter pri-■3ja v Ljubljano ob 9. uri 22 min. rvečer. — Veselica se vrši pri vsa-f m vremenu. Nihče naj ne za m ud i _ >dne prilike ogledati si ta dan ne krasote podzemeljskega sveta. : asti se, ker je p. t izletnikom da- a prilika obedovati doma. kar je nekako treba vpoštevati, ker so ta :?m gostilne in restavracije prena-Injene. Posebni vlak iz Gorenjske v Po-?iojno. Dne 15. t m. se vrši ob 3. uri -^opoldne v Postojnski jami poletna veselica. Vsled tega vozi ta dan prvič posebni vlak za polovično ce--n z Gorenjske v Postojno in nazaj. Ta vlak odhaja z Jesenic ob 10. uri "4 min., prihaja v Ljubljano ob 11. •j'i 57 min. ter ima zvezo z posebnim ■ a kom. ki vozi ta dan tuđi iz Ljub- vine v Postojno. Vozne cene so. ka--.travs. Sklenilo se je, da se sestavi-:a dva krajevna odbora in sicer eden za Skofjo Loko - Žiri, drugi za Dole-Urijo - 5podnjo Idrijo do goriske me-:c. K odborom se naj priklopijo se ^teresentje občin Mengeš, Vodice ■- Smlednik. Krajevni odbori izvoli-izmed sebe deputacijo, ki gre na •jnaj k ministrom. Izvolili so se na r" zastopniki raznih občin v krajev- odbor. idrijska dolina pa si sele \z- * - 'i krajevni odbor na posebei za to Idrifo sklicanem sestanku. Bilo je dan zelo veselo razpoloženje v 2i--.*-. saj se je na sestanku govorilo o » progi, kakor o gotovi stvari. Le -e-:af se je nam čudno zdelo, da je ^ na sestanku toliko župnikov, ki meli glavno in prvo besedo. Iz Novega mesta. Zadnji čas se mestu in okolici potepa mnosro ^di. ki so vsled slabe plače ostavili delo pri gradnji železnice v Beli Krafni. Ker se ne morejo in nočejo z de-?r*m preživljati. obiskuieio hrame in Voće kmeta, ki ima sedaj mnogo de-a na polju. Pred kratkim sta se dva "ostopača vtihotapila v hišo Janeza Bažiča v Mačkovcu in bi gotovo rabrala in odnesla marsikaj, da iu nso zapazili mlatiči na sosednjem *'- ednju. ki so takoj odšli nad neno- * a bijena gosta. Ta dva pa sta poteg-" a nože in začela mahati okoli se-ut. K sreči je prisel kovač Gorenc, •■■ jih je razorožil in jima pobral de-^vske knjižice, nakar sta ušla v ~r zd. Ljudje in orožniki ju nišo mofj-izslediti. — Ljudje na samotnih * rajih so zelo v strahu pred takimi individui, saj je znanih več slučajev, da je kak slični postopač alt grozil z -ožjem. streljal ali pa brez vsakega 7roka zažgal poslopje. Nov betonski most čez Krko. V >Taži pri Novem mestu bodo nado-~ estili stari leseni in za promet ko-naj sposobni most z novim beton-sivim mostom. Most spaja deželno cesto iz Suhe Krajine z novomeško ~Mino, po njem se vrši promet iz r>cie Krajine in iz Toplic v Stražo. V>vi most bo nad 80 m dolg in troski preračurtjeni na okroglo on.oon K. M.nistrstvo za javna dela je dovohlo * »000 K podpore. Belokranjska železnica. Na pro-Z' pred Novim mestom so začeli vrta ti drugi rov nad prvim, ki ie že ^koraj dogotovljen. Pred vhodom v predor je zgrajena takozvana galerija. Pri napornem delu v rovu se je ronesrečil eden izmed delavcev. Pri rušenju skale mu je priletel kamen *iko nesrečno v trebuh, da so ga tež-ko ranjenega prenesli v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Na Loki ^o Že dozidani trije pod stavki za ^boke mosta, ki se bo vzpenjal čez Krko. Tuđi so že začeli s predpripra-vami za gradnjo provizoričnega le-enega mostu. Delo gre na ilovnatih ■n močvirnih tleh le počasi naprej. 2upoik, dobri pastir. Znano je, da je fara Bela cerkev na Dolenj- I^kem ena najnaprednejših fara, kar remalo grize tamošnjega župnika ^nidersiča, ki nagaja faranom kjer le more in jih draži kolikor more. Ob prilici zadnje kočnie ie bio vrane nestanovitno in deževno in tako malo lepih in za sušenje krme ugodnih dni, da je bilo očividno in neizogibno, da bodo morali posestniki sušiti in spravljati domov tuđi ob nedeljah, če nočejo, da jim vse uniči dež. To dobro vedoc je pa župnik uriial ob nedeljah s prižnice, da ss ne bi kdo preorznil, da bi šel sušit in spravljm c^omov. ker bo kot brezverc za več-no pogubljen in ga bo huđič na ražnju pekel. — Kmetje pa$ ki ne žive od same brezdelice, ampak od dela svojih rok, so šli po cerkveneoi opravi-lu na delo. Župnik pa jih je ves raz-jarjen napadal in ošteval z najlepši-mi psovkami in jim grozil s peklom. Eden izmed kmetov se pa oglasi: *Saj vemo, kaj hoče s svojim vpit-jem. Če bi mu dali najlepši in najveČ-ji del krme, bi se kmalu potolažila nebesa in on.« Slično ni dovolil spe-Ijati mrve domov v nedeljo župnik Peterlin v mastni fari Šmihel, ki je že iztisnil nad 8(1 tisočakov iz žuljev svojih faranov. Seveda, njemu se ni bati ne suše ne moče, ker ima trdr.e škornje in polno malho. Skale so se odtrgale v Kokovni-c! nad Tržičera. Dne 7. t. rn. popoldan se je odtrgnla pod vrhom Kokovnice velikanska skala (nad 20 m3), katera je drvila proti Tržiču, s takim hru-ščem, da se je ćelo v Bistrico slišal. Za Tržič bi bila usodepolna, da se ni razcepila na dvoje in potem se dvojici Še na dva dela in več manjših kosov. Obstala sta dva velika dela teh pečin blizu cerkve sv. Jožeta, eden del prav blzu prvih tržiških hiš, eden vecjih kosov pa je obtičal za neko bukvijo, kateri je zelo neva-ren ako bi se otočil. S kako silo je drvila skala, je razvidno iz tega. da v'^'/. !' • s: .:. . -lila c^^ ,-:.- ^;:i ueDela drevesa in pri tem delala skoke čez 15 m dolge in neka-tere jame teh skokov so čez 1 me-ter globoke. Oblasti naj bi preiskale to pečevje in kar je rahlega razstre-lila, da se prepreci večja nesreća za prihodnje. Iz Begunj pri Cerknici. V sredo proti večeru ie začelo tu deževati, a to ni bil pohle\ni in dobrodelni dež, ampak ploha, kajti lilo je kakor bi iz škaf zlival. Naša vas stoji bolj na gričku, a kljub temu je bila vsa cesta preplavljena, pri nekaterih posestni-kih je voda vdrla tuđi v kleti in hle-ve. Vzrok temu je največ slavni cest-ni odbor, kateremu je poprava ceste, deveta skrb: že zgodaj spomladi je bil gromoz za nasipanje ceste nape-ljan. a še sedaj leži na ravno istem mestu in neka] kupov ?a ie ie ćelo v jarkih (kanalih), koder naj bi se voda odtekala. tako da je pri vsakem malem dežju pot vodi zaprta. Čudno ni, da si voda pri takem nalivu, kakor je bil sedaj, sama poišče pot. Kaj pa cesta proti Cerknici? Ta pot je najbolj priljubljena za sprehajali-šče. radi njene lege; ob zahodni strani je mali griček tako imenovana -Prtiska<' na nasprotni strani stoji Slivnica in v podnožju šumlja prijazni potok. Svoj čas je bila ta cesta v najlepsem redu, a danes? Ćelo tujci, kateri so kdaj poprej tod ho-dili, se temu čudiio in poprašujejo, zakaj je cesta sedaj tako zanernarje-na. Torej slavni cestni odbor le tako naprej. in gotovo lahko pričakuje-te odlikovanje, za zasluge tako mar-Ijive^a delovanja glede ceste. Oo«p. Božidar $tiftar dr/. sve-n\k ruski itd. vrnil se je iz svoje, d -movine na T>unaj. kjer so mu nek -teri bivši sosolci in prijatelji prirecHi odhodnico. Sestanek je hil presrč n pri »Gabrijelu* Habsburgergas^e. K2ko priietne vtise ie prejela sopro-ga imenitnega rojaka v domovini svojega soproccalV znešenih hesedah sta proslavljala prizore, ki so ginoli do solz. O. Stiftar je obljubil. da priđe iz Rusije k 4^1etnici mature, ki bo 1. 1916 v Celju. Ounaj sta Stiftarjeva zapustila 6. avgusta potujoča čez Kijev v Kalucro. Kinematograf »Ideal«. Od sobo-te 17. avgusta dalie, začetek večer-nih predstav ob 81/?- Spored za so-boto 10., nedeljo 11. in ponedeljek 12. avgusta 1912: 1. Pariš in njegove stavbne krasote. (Koloriran naraven posnetek.) 2. Ročna torbica gospe krojačice. (Humoristično.) 3. Letalni meeting v Aspernu. (Aktualno.) 4. Pozorni pes. (Komična učinkovitost.) 5. »Trpljenje matere«. (Drama v dveh dejanjih. Igrajo prvi pariški umetniki.) Samo zvečer. 6. Samo ne debele žene. (Krasna humoreska.) Zdravstveno stanje mestne oh-ćine ljubljanske. Od 28. julija do X avgusta je bilo novorojenih 14, dva mrtvorojena, umrlo pa jib je 28, in sicer 19 domačinov in 9 tujcev. Umrli so za ošpicamt 1, za jetiko 3, (med temi 1 tujec), vsled mrtvouda 2 iif za različnimi boleznimi 22. Za infekci-joznimi boleznimi je obolelo 6 oseb in sicer 4 za Škrlatico, 1 za grižo in 1 za egiptovsko očesno boleznijo. V mestni klavnlc! liuMiMftkl so zaklali od 17. do 28. julija 64 volov, 3 bike, 7 krav, 106 prašičev, 200 te-let, 43 koštrunov in 12 kozličev. Vpeljali so 528 kg mesa in 1 zaklano goved, 1 ptašiča in 10 teleC PoM rfv* taHdh tiprtk Utov v lhJrtjiM Že svoj čas smo poudarja-li. da laSki tatovi v Ljubljani nimajo sreče. Da pokradejo, se jim še posreći, zato so zelo spretni, nikakor pa ne prklejo s svojim plenom srečno domov, marveč vedno zapadejo roki pravice. Tako smolo sta imela tuđi v sredo popoldne na južnem kolodvoru dozdevni 441etni oženjeni skladišč-nik Jožef Lombardo iz Catanije v Siciliji in 301etni Agatino Privitera tuđi iz Catanije. Navedenca sta se sem-kaj pripeljala z vlakom iz Trsta v skupnem kupeju. Ko je vlak na južnem kolodvoru ohstal, je stopil v kupe posestnik in trgovec Anton Stare iz Selšaka pri Litiji. Komaj stopi v voz, že začuti v žepu tujo roko, nakar pograbi neznanca za vrat, ta pa vrže listnico, katero je potegnil Staretu hipoma iz žepa nekemu v obližju sedečemu. Stare nato skoči k temu, mu vzame denarnico, njega pa pograbi in drži, dokler ni prišel stražnik in obeh s težavo spravil z voza ter ju aretoval. Možakarja se sicer izgovarjata, da se prav nič ne poznata, a kakor se da sklepati, mo-rata biti prava navihanca. Pri njih so našli srebrne žepne ure, denarnico in večje vsote denarja. kar sta si brž-kone »prislužila« na svojem »znan-stvenem« potovanju. Oba laska podanika so izročili deželnemu sodišču, kjer pričakujeta nadaljnje usode. Kolo ukradeno je bilo snoči iz veže st. 10 v Skotji ulici gospodu Petru Mateliču. Kolo je »Waffen-rad«, ima navzgor zakrivljeno balan-co in je na njem naslikana vojaška puška, je prostega »Torpedo« teka, prestavi sta zrezljani, notranja obro-ča sta ponikljana ter irnata v sredi elen pas. Prvo kolo je zeleno po-škropijeno in ima strešico proti blatu. Kolo ima tovarniško številko 118854, magistratno pa belo na zelenem polju 946 in je vredno 140 K. Pred na-kupom se svari. Pri kopanju okradena je bila mi-noli mesec g. Jožefa Wal na Crnu-čah. Orožniki so prijeli 121etnega Franceta Urbanca z Ježiće, pri kate-rem so našli 62 K 04 v. Oče obdolže-nega dečka nas prosi objaviti, da sta bila g. W alu ukradena dva srebrna kronska petaka, med tem so se je pri njegovem sinu dobilo 60 K v bankovcih in le 2 K v srebru. Fant trdi, da ie denar našel. Aretovana je bila snoči slabo-glasna Ivana Plikova, roj. 1884 v Mostah ter pristojna v Vosek, okraj Maribor, ker ima za mesto prepove-dan povratek, a se kljub temu po-vrača še nazaj. Oddaii so jo sodišču. Nesreća. Včeraj se je jermenarju Karlu Stoniču iz Dobregapolja blizu Lašč splasil konj. vsled česar se je prebrnil voz in je Stonič tako nesrečno padel. da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bol-nišnico. Delavsko šibanje. Včeraj se je z iužnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko \2 Macedoncev, 26 Hrvatov in 8 Slovencev, nazaj je prišlo pa 15 Hrvatov, 20 se jih je pripeljalo pa iz Tirolske«:a. Izgubljeno in naideno. Ga. Ema Schischkova je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Delavec Anton Legat je izgubil temnordeč suknjič. — Solski učenec Jakob Križaj je izgubil dežni plašč. — Delavec Valentin Jare je izgubil denarnico. v kateri je imel 7 K denarja. — Šolska učenka Viktorija Maličeva ie našla denarnicn z maišo vsoto denarja. Dren iko v vrh je prevzel g. V. I z i a k a r . kava mar * Merkur ja «. Dunaj^ki damski elitni orkester svira dancs in vsak dan zvečer v kavarni ^Central^. Narodna obramba. C. M. v Medvodah. Opozarjamo novič na veselico, ki jo priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Medvode in okolico dne 11. avgusta na vrtu gosp. Kolenca na Ladji. Preskrbljeno je za mnogovrstno zabavo in se bo vsakdo dobro imel, kdor priđe na to narodno veselico. Društvena naznanila. Slovenskenu Sokolstvu. »Oorenjska sokolska župa<- kliče zadnjikrat slovenskemu Sokolstvu, da pohiti dne 15. avgusta na Bled v kolikor mogoce velikem šte-vilu in kolikor mogoče dobro pripravljeno. Kdor moreš, se odtrgaj in po-daljšaj sokolske vrste in pomnoži trume delavcev v sokolskem vinogradu. Slovensko Sokolstvo ima gore-če prijatelje, ima hude nasprotnike. So pa tuđi taki, ki nišo ne to ne ono proti Sokolstvu. Sokolstvo naj svojim prijateljem pokaže, da njegova reč sokolska živo klije, da rodi obilen sad, da je torej vredno njih podpore, svojim nasprot-nikom na] dokaže, Sokola II.«, ki se vrši jutri, v nedeljo, 11. t. m. v »Hribarjevem gaju . Vse je pripravljeno, da se bo vsak zabaval kar najboljše. Nihče ne za-mudi, pohiteti na našo prireditev, da mu pozneje ne bode žal. 2e »Hri-barjev gaj< sam po sebi je tako vab-ljiv s svojo gosto senco, da mora zvabiti v svojo sredo vsakogar, ki hoče prebiti par ur na svežem zraku zunaj mestnih ulic in ozkih sobnih sten. Ce pa se ti nudi poleg tega tuđi šc poštena, neprisiljena sokolska zabava, se odzoveš našemu vabilu in priđeš. — Kakor že omenjeno, vsebuje spored telovadbe toliko za-nimivosti, da dobi vsak ugoden vtisk o našem delovanju in prepričal se bode. da vzlic vsem preganjanjem Še vedno živimo in to Č a s t n o. — Prijateljem »Sokola II.« pa kličemo: pripeljite seboj svoje znance in prijatelje, da na lastne oči vidijo naš napredek, naše uspehe in vstopijo med naše vrste. »Sokol I.« naznanja svojim članom, da se udeleži korporativno IV. javne telovadbe bratskega društva »Sokol II.«, ki se vrši v nedeljo, dne 11. avgusta in vabi na obilno udelež-bo. Zbirališče ob pol 3. popoldne v Ilirski ulici pred društveno sobo, od-koder odkorakamo točno ob 3. uri. Na zdar! Društvo slovenskih učiteljic je zaključilo v četrtek šivalni tečaj, ki ga je priredilo v mestnem dekliškem liceju za svoje članice. Tečaja se je udeležilo 16 učiteljic, in sicer 14 s Kranjskega, 2 s Primorskega. Tečaj je vodila z veliko spretnostjo in z vso ljubeznjivostjo gdč. Terezija Hubmaverjeva, strokovna učiteljica v Ljubljani, za kar ji izreka društveni odbor najtoplejšo zahvalo. Pouk je trajal od 15. julija do 8. avgusta po 3 ure na dan. V tem kratkem času so si udeleženke pod odličnim vodstvom gdč. Hubmaverjeve narisale, prikro-jile in sešile životek, krilo, život in bluzo; nekatere so si poleg tega napravile po svoji životni meri punčko iz lepenke za pomerjanje oblek. — Praktična navodila gdč. Hubmaver-ieve so udeleženkam utrdile in po-večale zanimanje za šivanje ter jim bodo T)rcz dvoma tuđi v gmotno korist — Tečaj se je zaključit s skupno večerjo, ki so jo priredile v internatu »MbKtika« ttCitcljice, iKfefeiciike so- I spodinjskega tečaja, svojim kolegi-njam iz šivalnega tečaja. Telovadno društvo »Sokol« v Štepanji vaši priredi v nedeljo, dne 18. avgusta veliko vrtno veselico na gostilniškem vrtu brata podstaroste Antona Novaka (na »Gričku«), spojeno z javno telovadbo, prostimi va-jami na orodju. Nastopajo bratje te-lovadci »Sokola L«, odsek Moste in vrsta Štepanskega »Sokola«. — Pred prostimi vajami nastop naraščaja. — Turska kavarna, šaljiva posta in lo-terija, paviljoni za cvetljice, slaščice in kmetska sejmarska stojnica. — Pri veselici sodelujeta društvena godba iz Zgor. Kašlja in Magistrova izpod Smarne gore. Vstopnina 40 v. Začetek ob 3. popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica dne 25, avgusta po istem sporedu. Iz Most. Kakor znano, je priredil -Sokol« Moste dne 4. avgusta javno telovadbo, spojeno z vrtno veselico, ki je krasno uspela. Za uspeh pa se ima »Sokol« v Mostah pred vsem zahvaliti bratskima društvoma »Sokolu I.« in Štepanja vas za sodelovanje pri telovadbi. Nadalje izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem ce-njenim gospicam za marljivo sodelovanje na veselici. Slavnemu občin-stvu pa, ki je pokazalo Hubezen do našega mlađega Sokola s tem, da se je udeležilo v tako obilnem številu, pa kličemo iskren Na zdar! — Za >Sokola/ v Mostah so nabrale gospodične Slapničarjeve 30 K 20 vin., gospa Terezija Trškan je darovala 5 K, J. in E. Predović 5 K, Josip Turk 10 kron, Terezija Keber 1 K, neimenovan 1 K. Vsem plemenitim daroval-cem najiskrenejša hvala. — Odbor. »Sokol« v Novem mestu priredi v nedeljo zjutraj tekmo v prostih va-iah na obširnem prostoru na Loki. Tekme se bodo udeležili tuđi elani društev iz Bele Krajine. Popoldne od-idejo vsa v Novem mestu zbrana društva v Trebnje na župni izlet. — Pevci v Novem mestu prirede v slučaju lepega vremena v ponedeljek zvečer > Beneško noč« na Krki. Pevci bodo zbrani na velikem čolnu pod-jetia »Samohod«. ki drži težo 230 met. stotov. Priređitve se udeleže tuđi vsi ostali čolni, ki bodo jako lepo okrašeni in razsvetljeni. Obeta se mnogo zabave in polnoštevilna udeležba. Telovadno društvo »Sokol« v Radečah pri Zidanem mostu poziv-Iia vsa ona bratska društva, ki pride-jo v Radeče. dne 18. t. ni. že z dopol-danskimi vlaki, da vsaj do 15. t. rru prijavijo število bratov, ki žele obe-da. Dosedai sta prijavila bratski hr-vaški in srbski Sokol iz Zagreba svoj prihod dopoldne ob 11. uri. Za veselico radeškega »Sokola« dne 18. t. m. so priprave že v polnem tiru. Kakor čujemo, vlada za to veselico že precejŠnje zanimanje. Pa saj je trg Radeče vsled svoje naravne krasote že sam na sebi privlačna sila. Krasna lega ob zeleni Savi v podnožju dolenjskega očaka Kuma nudi vsakemu izletniku lep užitek. In še ćelo veselični prostor! Na sredi trga ob hladnem prijetno Šumljajo-čem potoku, obdan z zelenimi griči bo vsakega očaral. Pozdavlial vas bo, dragi gostje, že v naprej naš sivi stari grad nad trgom, nema priča starejših kot novejših bojev, ki so jih morali prestati Radečani in posebno »SokoU. Toda skrbljeno ne bo samo za oči, ampak tuđi za razna dobra krepčila v posameznih šoto-rih. Da se spopolni vse v harmonično celoto, pridružila se bo bratska godba iz Zagreba, ob katere melodičnih zvokih bo lahko vsakdo porajal do ranega jutra. Za gostoljubni spre-iem milih gostov bodo skrbele naše vrle narodne dame in narodno občin-stvo našega trga. Kdor se bo hotel v res prijateljski družbi neprisiljeno pozabavati, naj pohiti dne 18. t. m. v Radeče in mi mu kličemo v pozdrav sokolski »Na zdar«. Kmetijska podružnica v Lescah priredi v nedeljo. dne 18. avgusta v prostorih gosp. Wuchrerja (pri »Kri-štofu<<) kmečko veselico. Na sporedu je tuđi predavanje ravnatelja gosp. Gustava Pirea. »Sokol« v Zireh je priredil dne 28. julija veselico z javno telovadbo, katera je v vseh ozirih dobro izpad-la. Da je bil pa uspeh v vsem tako zadovoljiv, zahvaliti se je v prvi vrsti bratom Sokolom iz Škofje Loke, Idrije in Cerknega, ki so nas počastili s svojim obiskom ter pripomogli, da je bil nastop Sokolov, bodisi pri sprevodu, kakor tuđi pri javni telovadbi tem impozantnejši. Prav lepo zahvalo izrekamo tuđi tvrdki Mijo Arko v Zagrebu, Npivovami »Union« v Ljubljani za podarjeno vino in pivo ter gosp. Antonu Baučarju, blagajniku banke »Universal« za podar-jenih lOK.-Odbor, Iz RadovljiŠkega okraja. Podružnica slov. plan. društva v Ra-. dovljici srne pač zadovoljna biti, ker ima tako agilni odbor, ki se ne straši tuđi iz same gole zavisti inspiriranih notic v »Danu« — temveČ je priredila prav dobro vspelo plamn&ko ye- Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 182 Stev. sclico dne 4. t. m. na prijaznem vrtu znane gostilne »Triglav« v Leseah. ki je last znanega rodoljuba Kmeta. — Veselica ie uspela v vsakem ozi-ru, tako v moralnem m kaor se čuie tuđi v gmotnem, prav dobro. — »Vrt imenovane gostilne, ki se pač lahko primerja velikomestnemu parku, }e bil kaj Ijubko okrašen s žele-njem, trobojnicami in s petimi paviljoni, v katerih so stregle požrtvo-valne dame, ki so se pač zavedale svoje naloge — da nišo le igrale vioge štatistk. temveč delale v pra-vem pomenu besede. — V posamez-nih. paviljonih so stregle te-Ie dame: iV paviljonu za jestvine g. J. Brovče-va in gdč. M. Meletova; v pivarni g. J. Katalenačeva in gdč. J. Arteljeva ter gdč. A. Pretnerjeva; vinarna je btla v skrbnih rokah gospe J. Rih-terštčeve, kateri so pomagale g. A. Koroščeva, gdč. M. Cerarjeva in P. Riheršičeva; v šampanjskem paviljonu je bila g. J. begova ter gdč. St. Sušteršičeva, tri sestre Vrežčeve in gdĆ. Poklukarjeva: kavama je bila v spretni oskrbi g. K. Zegove, ki je postregla s pravo dalmatinsko kavo. Gorske cvetke je prav pridnojazpe-cavala Ijubka vila gdč. Silva ^ušter-šičeva. — Godbene točke je kaj dovršeno izvajala godba kat. izobraže-valnega društva na Jesenicah pod osebnim vodstvom kaplana g. Koge-ja. Vsa čast ji! — Obisk je bii prav mnogobrojen; opazili smo dok a i Iju-bih znancev iz vseh krajev, zastopa-na je bila ćelo Tržaška podružnica slov. plan. društva, prihitelo je mnogo Ljubliančanov, ki so se vračali od otvoritve koće na Vršiču, seveda od vlaka do vlaka, a zastonj smo 5e oziraH p° fcakem zastofwiiWu «:fa>ne-ga u j- osrednjega odbora — Jv^r je tuđi nekaf. — Sklepno moramo omeniti. da se je udeležilo slavrost-ne otvoritve koce na Vršiču lepo število člartov in članic Radovljiške plan. podružnice in odbor je zastrpal pri tej priliki sam podpredseJnik omenjene podružnice — kr^risko-gorska podružnica je ostala lepo do-■a pri svoji kočL — Vsem. ki so pripomoglil, da se je ta prireditev tako dobro obnesla, iskren planinski pozdrav. — l'deležcnec. Hrvaški Sokol v Karlovcu ho obhajai dne 1. septembra na slavno-sten način svojo desetletnico. Te slavnostl se bodo udeležila vsa hrva-ška sokolska društva, a udeležilo se liti bodo tuđi slovenska in srbska sokolska društva. Razne stvari. * Umor s pomočjo elektrike. V Hagendingnu je neki deiavec za šalo napeljal v zaboj svojega tovarisa električni tok. Ko je ta zaboj odprl, ga je tok usmrti!. Storilca so zaprli. * 138 let stara. Iz Sofije poročajo : V Tirnovem je umrla krnetica Marija Palancov v starosti 138 let. Starka je bila že 110 let vdova. Njenih 14 otrok je že prej umrlo. * Japonska križarka se potopila. Iz Tokia poročajo: Japonska križarka „Vamira*, ki je bila tuđi v ki-tajsko-japonski in rusko-japonski vojni in na kateri je poveljevai admiral Togo, se je pri Bretoni potopila. Moštvo se je resilo. * Zaplenjena nemška tovorna ladija. Iz Bruselja porocajo: V prista-mšču mcsta Antwerpen so zaplenili nemško tovorno ladijo .Hermio" iz Hamburga. Deklarirala je, da ima na krovu nž, ki je namenjen v Turdjo, faktično je imela pa vojno kontrbando. Orožje in streljivo so zaplenili. Last-nik ladje bo vsled napaćne deklaracije kaznovan s 115.000 frankov. * Požar petrolejskih izvirkov. Iz Morenija na Romunskem poraćajo: Neki petrolejski izvirek, ki daje dne\rno 100 vagouov petroleja, je začel goreti. Požar se je razširil tuđi £e na šest drugih izvirkov in šest rezervoarjev za petrolej. Ena oseba je zgorela, tri osebe so bile težko ranjene. Skoda je ogromna, vendar je pa popolnoma kn ta z zavarovalnino. Izvirki so last holandskih družb Astra in Van Sikle. * Psi kot čuvaji smodnišnic. Az Est« poroča, da si je vojno ininistr-stvo nabavilo majhne holandske pse, ki naj stražijo smodnišnice na Duna-iu. Pse, ki imajo posebno dober nos, vodijo vojaki, ki so na straži, na vr-yici. * Ker ni srne! zunaj vojašnice stanovati. Iz Berlina poročajo: V vo-iašnici 1. gardnega polka se je pred-včerajšnjim ustrelil 201etni enoletni prostovoliec Josska, ker se mu ni do-volilo, da bi stanoval zunaj voja-šnice. * Kolera na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: V Fertomajorju, v Kašavi in Hermannstadtusonekatere osebe zbolele na sumljivih znakih kolere. Pravijo, da gre v Hermann-stadtu za kolero, ker je neki zdrav-nik popolnoma določeno konstatiral simptome kolere. , * Jubilej rodbine Krupp. Povodom stoletnice Kruppove tovarne je rodbina Krupp darovala ogromno vsoto šurioajst milijonov mark, ki naj se vporabi deloma kot Jubilejski darovi za Kruppove delavce in urad-nike, deloma pa za razne dobrobitne naprave. * Drama vsled Uubosmnnosti na strehi. Čudna ljubavna drama se je odigrala te dni v Genfu. Neki krovec je izvedel, da je začeta njegova ne-vesta Ijubimkati z njegovim tovari-šem. Ko sta s tem tovarišem skupno delala na strehi neke šestnadstropne niše, je Ijubosumni krovec prijel svojega tekmeca. Prišlo je do hudega prepira in Ijubosumni krovec je vr-gel svojega tekmeca raz streho. Ta je obležal mrtev na cesti. Morilca so aretirali. * Ćuden prerok. Nekemu Mehi kancu z imenom Cesario Garcia, ki se izdaja za preroka, se je posrećilo skoraj popolnoma razljuditi mehi-kansko mesto Guadalajara, ki je si-cer štelo 150.000 prebivalcev. Pre-rokoval ie. da bo mesto vsled potresa od ognja uničeno. Prebivalstvo je iz strahu zbežalo iz mesta. Oni, ki so ostali v mestu, so postavili Garcii oltar, na katerem ga časte in mu da-rujejo. Oblasti so hotele temu napraviti konec in so ga zaprle. Toda množica je vdrla v ječo, ga oprostila ter ga z največjim triumfom odpe-liala. * Neurje ot> lezeru Como. Iz Milana poročajo: ^koda v okolici jezera Como, ki jo je povzročilo neurje v zadnjih dneh, je zelo velika. Mnogo vil je bilo poškodovanih in so se morali Ijudje iz ?»jih izseliti. V Cer-noblio je voda odnesla stari rimski most. Pri tem so utonile štiri osebe. V* l)ovio pri Belluno so tuđi utonile štiri osebe. Postaja Capolago ob Lu-eanskem iezeru je bila razrušena. Pr.■;:•.; T.a *;■ i::harUNki žcicznici je Z3L več dni onemogočen. * Sufragetke požigalke. Iz Londona poročajo: Včeraj so se zago-varjale pred porotnim sodiščem tri suiragetke. ki so bile obtožene. da so skušale zažgati roval - gledališče v Puhiinu. Gledališki ravnatelj je iz-povedal. da je videl, kako je ena iz-med obtoženk vrgla goreč sto! na oder. Čudno je, da ni zgorelo ćelo gledališče. Pregriniala in preproge so bile namočene s petrolejem. Ra-zentega so našli gumijaste posode s petrolejem in ben činom na pol njene in ćelo zavoj smodnika. Ove obto-ženki sta bili obsojeni na pet let, tret-ja pa na sedem mesecev ječe. * Policijski skandal v Nov em Vorku. Beriiner Zeitung am Mittnc: l^oroča iz Novega Yorka, da je Ro-ckefeller mjajši, edini sin znanega petrolejskega kralja, izročil drž. pravdništvu mnogo tvarine. ki policijo težko obremenjuje. ki pa tuđi njega zelo kompromitira. Rockefeller je vzdrževal, predno je postal pobo-žen in začel ustanavljati nedeljske sole. s posredovanjem nekega poli-cijskega agenta tolerančno hišo. Da ga Je pri tem podjetju varovala policija, je moral plačevati več tisoč do-larjev. Neki policijski nadzornik je dobivat mesečno 2500 mark. Znani privatni detektiv Burns je izja^il pred policijo, da vzdržuje on sam že tri mesece igralnico in sicer edino v ta namen. da se preoriča o postopa-nju poHeije. Policijskim častnikom, ki so bili v službi, je moral plačevati visoke vsote, ki jih je pa vse natanč-no zapisal. * Velika nesreća v preim pokopa. Kakor smo že poroćaii. se je predvčerajšniim v rovu »Lothr ngen prigodila velika nesreća. — Nijprej se je zgodila velika eks* iozija, ki ie povzrocila j>ožar v rovu. Več sto premogariev je bilo vsled tega zaprtih v rov. Število teh premogarjev cenito na .W> do fKMl. Vzroka katastrr>fe dozdaj še nišo mogli dognati. Nekateri mislijo. da se je nesreća zgodila vsled razstrelbe, vsled česar so eksplodirali podze-meljski plini. Ogenj se je vedno bolj širi!. Sto in sto ljudi se je zbralo oko-li rova ter čakalo poroćil. Okoli rova so morali postaviti kordon. Ko so spravili iz rova prve poskodovance. ki so bili vsi razmesarjeni, je skusala množica predreti kordon. Nekatcrim ranjencem so bili posamezni telesni deli odtrgani. Rešeni premogarji pri-povedujejo. da so po eksploziji zbe-žali v naioddalnejše dele razprostra-nega rova, kjer so s strahom čakali, če ne bodo sledile se nadaljne eksplozije. Med ranjenci je tuđi već oseb, ki so nrihitele na pomoć in ki so dobile težke opekline. Sele včeraj zjutrai je bilo mogoče dobiti natanč-nejša poročila o tej grozni katastrofi. Iz rova so potegnili 10.S mrtvecev, f> jih je se v jami, enega pa pogrešajo. Potegnili so tuđi 25 ranjencev, od katerih sta dva v bolnišnici umrla. — Zdravniki upajo, da bodo od ranjencev 21 resili. Vse ure ponesrečencev so se ob 9. uri 20 minut ustavile. V rovu, kjer se je zgodila nesreća, so se neposredno po katastrofi odigrali grozni prizori. Pri izhodu so se gnetli premogarji in prišlo je do gro-zovitih bojev. Neki mrtvec je imel v roki še šop las, ki jih je najbrže iztr-gal v obupnem boju svojemu tovari-Šu. Med maožico, ki ie čakala poro- čil, ie vladalo grozno razburjenje, ko S9 nosili mrtvece iz rova. Mrtveci so bili grozno razmesarjeni. Med žrtva-ini je 83 družinskih očetov. Rudarska zveza predbaciva upravi, da je ona kriva nesreće, in izjavlja, da je bilo inženirjem že več dni znano, da so v revirju skalnj plini. Upravo električnega ventilatorja so že opetovano zahtevali. Včeraj je prišel tuđi nemški cesar na kraj nesreće in dal večjo vsoto za rodbine ponesrečencev. Proces proti atentatorju Miču in tovarišem (Telefonićno poročilo.) (Konec včerajšnje razprave.) y Zagrebu, 9. avgusta. Ob 2. popoldne je jel govorili dr. Dušan Po po vic, eden najboljših hrvatskih zagovornikov. Najprvo je naglašal, da ni bilo edinstvenega deja-nja, kakor ga hoče državni pravdnik konstatirati. Nekaj drugega so razgovori ob-tožencev z Jukićem o atentatu, ono igranje z bombami, a nekaj popolnoma drugega je sam atentat Jukićev. Soobtoženci so se bavili z Jukićem, kakor se otroci igrajo z ognjem. Oni mu nišo verovali, da bo atentat izvršil, končno so ga vstavili in so se v petek pred atentatom od njega ločili. Jukić je hotel oditi domov. A nato je v soboto pod vtiskom Kovacsevega atentata v Pešti zgrabil za revolver in streljal. Pri tem dejanju ga v soboto niti eden od obtožencev ni spremljal ali mu pomagal, da, većina izmed njih niti ni vedeia za Jukićevo nakano. Mladi obtoženci so se bavili z revolu-cijonarnimi idejami prisiljeni nato vsled abnormalnih razmer na Hrvatskem. Ako bi teh razmer ne bilo, bi se morda bavili z literaturo. Nato je omenjal, da mu je neki dalmatinski poslanec pripovedoval, kako je v njegovem času obstojala v Dubrovniku na gimnaziji „revolucijo-narna" organizacija. V tistein ćasu je imela priti v Dubrovnik neka visoka oseba. Vzprićo tega so se dijaki dogovarjali, kaj jim je storiti. Konćno so došli do zaključka, da ni nihče izmed njih za kako deja-nje ter so sklenili, da ne bodo — sneli klobukov in je ne bodo pozdravili. Tako bi se izčrpila tuđi „revolu-cijonarnost" naših obtožencev, ako bi med nje ne bil prišel psihopat Jukić. On je takoj »očetka govori I o potrebi atentata izjavlpjoč neprestano, da ga bo on izvršil. Ako je povsem tem v resnici bila v ozadju velika jugoslovanska izdaja, potem obtoženci nišo zločinci, marveč izliv, izraz neke velike činjice. Bodoči historiki bodo „prelivali solze", da ta velika ideja v naši dobi ni našla razu-mevanja pri odgovornih faktorjih. V tem slučaju ne more vešče oko presoditi, ali nosi krivdo za izvedeno dejanje psihopatiška dispozicija Juki-ćeva ali čas, neznosne absolutistične razmere, v katerih živimo. Nato je zagovornik oštro kriti-ziral izvedeniško mnenje psihijatrov. Omenjal je Kovacsev slučaj, ko so izvedenci štiri tedne opazovali Ko-1 vacsaf dočim so v tem slučaju izvedenci na sami razpravi podali svoje mntnje, kateremu manjkajo najprimi-tivnejši elementi znanstvenoga preis-kovanja. Glede njegovega klijenta Neidhardta nišo izvedenci odgovorili na ono, kar jih je on vprašal. Nišo namreč povedali, da-li je Neidhardt tuđi v bdečem stanju lahko pristopen sugestiji, ako je izredno dober medij, kakor je konstatiral dr. Allain. Končno je zagovornik prosil so-dišče, naj oprosti njegovega klijenta, kateremu se ni dokazala nobena krivda. Ob pol 4. je predsednik prekinil razpravo. Ob 5. popoldne je jel govoriti zadnji zagovornik dr. Srgjan Bu-disavljević, ki brani zadnjo petorico obtožencev. On se je v prvi vrsti pečal s po-litičnimi momenti, ki so izzvali atentat. Koncem svojih je zaklical: Jreba je dati narodu svobodo, potem pa ne bo takih obtožencev." Po repliki in dupliki državnega pravnika in zagovornikov, so obtoženci po vrsti spregovorili par besed v svojo obrambo. Zadnji — Galogaža — je rekel med drugim: „Ako nas obtožujete radi naših idej, potem shranite to ob-tožnico, ker po dvanajstih letih ne boste tožili 12 dečkov, marveč 12.000 mož. Ob 7. zvečer }e predsednik Wend-ler zaključil razpravo ter naznanil, da se bo razsodba razglasila v po-nedeljek 12. t. m. ob 11. uri do-pol dne. Slovenci, kupujte vži-galice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I Telefonska in brzojavna poročila. Veselje v Pešti in na Dunaju. Dunaj, 10. avgusta. Korespon-denčni urad z velikim veseljem pri-občuje vsebino nekega članka, ki ga je te dni priobčila v Belgradu izha-jajoča »Srbska Zastava«. Z ozirom na izlet hrvaških akademikov v Bel-grad in z ozirom na Jukićev proces piše »Srbska Zastava«, da so se hrvaški dijaki slabo oddolžili gostoljub-nosti, ki so je bili deležni o priliki svojega izleta v Belgrad s srbske strani, ter zaključuje, da so bili Srbi tepci, da so verjeli Hrvatom ter se dali od njih sedaj speljati na led. Obisk nemškega kancelarja pri grofu Berchtoldu. Dunaj, 10. avgusta. Nemški državni kancelar Bethman Hollweg obišče ministra zunanjih del grofa Berehtolda na njegovem gradu v Buchlavi, in sicer začetkoma meseca septembra. Sestanku bo prisostvoval tuđi nemški veleposlanik na Dunaju Tschirskv. Nerednosti na železniški postaji. Brno, 10. avgusta. Na železniški postaji v Hodoninu so prišli na sled velikim nerednostim. Neki železniški uradnik je sistematično kradel zabo-je s tobakom in smotkami iz tamkaj-šnje tobačne tovarne, ter jih proda-jal nekam na južno Moravsko. Uradnik baron Klaur je pobegnil. Afera Boroević - Hardtl. Košiće, 10. avgusta. Pred tuka]-šnjim okrajnim sodiščem so bile da-nes zaslišane priče v znanem procesu Boroević - Hardtl. Zaslišan je bil tuđi sam general Boroević, ki je iz-povedal konformno s pričami, ki so bile pred njim zaslišane. Adjutant Strecker bi moral izpovedati o raz-merju med Hardtlom in Boroevićem, a je vsako izpoved odklonil, češ, da ga veže uradna tajnost. Zaslišana je bila tuđi gdč. Jlardtlova, kateri je ob-činstvo priredilo pri njenem odhodu s sodišča hrupno ovacijo. Obravna-va o Boroević - Hardtlovi aferi se bo vršila pred okraj. sodiščem v Mun-kaču. Nenadna vrnitev holgarskega carja v Sofijo. Budimpešta, 10. avgusta. V političnih krogih je vzbudilo veliko pre-senečenje dejstvo, da je bolgarski car Ferdinand na vrat na nos zapu-stil svoje letovišče na Ogrskem ter se vrnil v Sofijo. Na kolodvoru v Košići je prejel 4 dolge šifrirane brzojavke. Splošno se sodi, da ie ne-nadno odpotovanje bolgarskega carja v zvezi z velekritičnim položajem na Balkanu. Samoir.or bivšega hrvaškega po^lanca. Osjek, 10. avgusta. Tu je izvršil samomor bivši hrvaški poslanec in dtlegat v peštanskem parlamentu i?andor Popović. Zabodel si je nož v srce. Vzrok samomora je težka živč-na bolezen. Pred par dnevi se je vrnil z Dunaja, kjer je iskat zdravniške pomoći. Popović je bil noslanec za Paljski volilni okraj. Bil je pristaš srbske samostalne stranke in je pri-padal hrvaško - srbski koaliciji. Revolucija v Albaniji. Solun, 10. avgusta. Albanski pr-vaki so vročili predsedniku takozvane albanske komisije Ibrahim paši svoje zahteve, ki obsegajo znanih U točk. Berolin, 10. avgusta. Iz Skoplja brzojavljajo. da je predsednik albanske komisije Ibrahim paša ugodil vsem albanskim zahtevam in da so se albanski voditelji že vrnili v Feri-sović. Turska grozodejstva v Kočantfi. Skopije, 10. avgusta. Število zversko ubitih Bolgarov znaša 112. Blizo 200 oscb je težko ranjenih. Iz £tipa je došlo v Kočane 6 vojaških zdravnikov. Tuđi bolgar^ka mitropolija je v>oslala svojega zdravnika. Solun, 10. avgusta. Po poročih iz Kočanov je komisija dognala, da je ubitih 120, težko ranjenih pa 200. Vedar pa natančnno število vseh žrtev še ni znano, ker so mnogo ubitih in ranjenih Bolgarov prenesli v njihove rodne vaši. Kakor se zatrju-ie so turski tolpi, ki je razsajala v Koćanih poveljevali nekateri mestni prvaki in tuđi nekateri mladi oficirji. Car Nikolaj o Slovanstvu. Moskva, 10. avgusta. Tu se vrši vseslovanski ćebelarski kongres. Car Nikolaj je poslal predsedstvu kongresa brzojavko, v kateri pravi med drugim: Zaupajoč v sijajno bo-dočnost Slovanstva se iskreno veselim, da se ie zopet enkrat pokazala solidarnost in enodušnost slovanskih čustev vseh slovanskih narodov baš na ruskih tleh, ter želim kongresu vsega uspeha. Prihodnji vseslovanski čebelarski kongres se bo vršil I. 1914 v Pragi. i Francoski ministrski predsednik y Petrogradu. Petrograd, 10. avgusta. Francoski ministrski predsednik Poincarre je danes ob 10. dopoldne prispel sem-kaj. Na kolodvoru so ga sprejeli predsednik ministrskega sveta Ko-kovcev, minister zunanjih del Sazo-nov, francoski veleposlanik Lonis. Na peronu nahajajoče občinstvo je predsednika sprejelo z navduženim ura klici. Potres na Balkanu. Carigrad, 10. avgusta. Včeraj-šnji potres se je močno čutil po vsem Balkanu. Točnih vesti o potresu ni. ker so večinoma pretrgane brzojav-ne zveze. Kolikor se čuje, je potres napravil največ škode v Jedrenja skem vilajetu. V Ćorlu je porušenih 400 hiš. Mnogo ljudi je bilo ubitih. Brzojavne zveze z Bolgarsko so pretrgane. Radi zastrupljene vode 1200 ljudi obolelo. Palermo, 10. avgusta. Radi zastrupljene vode je tu obolelo 1200 oseb. Izmed teh jih je že vec umrlo, ostali se nahajajo v veliki nevarno- sti. Vojaška konvencija med Francijo in Rusijo. Pariz, 10. avgusta. »Echo de Pariz« javlja iz Petrograda, da se bo ob priliki navzočnosti franeoskega ministrskega predsednika Poincarrć ja vršila važna vojaška konferenca, ki se tiče vojne konvencije med Francijo in Rusijo. V tej koncenciji se bo baje Rusija zavezala postaviti na nemški meji en vojaški kor več, kakor do sedaj. Velika nesreća v premogokopu. Bohum, 10. avgusta. Kolikor se more dognati, je v rovu izgubilo življenje 121 delavcev. Izmed rešenih so še 4 umrli. Jutri bo pogreb ne-srečnih žrtev. Polože jih v dva velika skupna grobova. V enem grohu bodo pokopani ponesrečeni delavci-katoliki. v drugem pa protestantje. Preiskava je dognala, da je katastrofo zakrivil neki paznik, ki je uka-zal v rovu streljati, dasi se je že prc-je dognalo, da se tam nahajajo stru-peni plini. Gospodarstvo. — Persekucija Slovakov. Sered* ska »Lidova banka« v nitranskem komitatu je zvišala svoj akcijski kapital in izdala nove akcije. Trije uradniki te banke, predsednik Toma-nek, namestnik Palenik in knjigovoc- j ja Machač so pred par dnevi šti v občino Koposde, da bi tam dobili nove akcionarje. Komaj so obiskali pa* sosedov. je prišel orožnik, vse tri aretiral ter jih postal po izgonu v Tornok, kjer so morali sedeti v za-poru 28 ur. Sele ko se je dal službu-joci uradnik prepričati, da ne gre za nikako nedovoljeno politično agita-tijo. temveč za navadno kupčijo, je izpustil vse tri. Banka v Seredi ie bila tri dni zaprta, ker je bil ćeli njeni uradniški personal zaprt. Blejski zlet 15. avgusta. SVsem bratom Sokolom in sestram Sokolicam naznanjamo, da bode vo-zil dne 15. trn. iz Ljubljane do Lesec posebni vlak po sledečem voznom redn s Odhod iz Ljubljane juž. kolod, bb 6*18 zjutr, » drž. koL » 6*22 > Vižmarje » 630 ■> Medvode ?> 6*30 » ^kofja Loka » 6*54 » Kranj » 7*06 » Podnart » V23 Radovijica * 7\39 Prihod v Lesce ob 745; odhod z iste postaje ob 10 16 zvečer — prihod v Ljubijano ob 11 41 zvečer. Vozne cene za tja in nazaj so sledeče: II. razr. III. razr. Ljubljana }. k. 3 K 30 v 2 K 10 v d. k. 3 » 30 » 2 » 10 > Vižmarje 3» 30» 2» 10^ Medvode 3 » 30 •» 2 » 10 » Skofja Loka 3 » 30 » 2 » 10 » Kranj 2 » 60 > 1 » 60 » Podnart- Kropa 1 > 40 » 1 » — ? Radovljica — » 60 » — » 40 » Vozni listki za posebni vlak pro-dajali se bodo že dan pred zletom to je 14. t. m. pri postajnih blagajnah, na kar opozarjamo osobito ljubljanske udeležnike. Apelujemo na vas bratje Sokoli in sestre Sokoliće, da se tega — za tekoče leto zakljucnega zleta v čim največjem' številu udeležite. »Na zdar!« Pređsedstvo »Slovenske sokolske zveze«: DR- IVAN ORA2EN, starosta. BOGUMIL KAJZELJ. tajnik. 182 ttev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Darila. UpravniŠtva naših listov so po-Mali: Za »Ciril - Metodovo družbo«: Olga Haring v Crnomlju 2 K 14 v, nabrale deklice: Marga, Vera in Na-ja ob pritiki poroke njih punčik od dedalcev te redke prireditve: Blaz-nik Avgust, podčastnik topništva na S. V. bojni ladji »Nadvofvoda KaroU Pulju 12 K, nabral v veseli družbi dcastnikov (darovali so: Franc Kos 1 K. Alojzij Cerjak 1 K, Avgust Biaznik 1 K, Al. Japelj 1 K. Ivo Kramar 1 K, Rudolf Mervič 1 K, Ivo Bki-!ič 1 K, Alojzij Jaklič 1 K, Ivo Sta-- nik 1 K. Rud. Karat 1 K, Adolf pocajt 1 K in Gre^or Konestabo 1 krono); Angela Favdek v Ljubljani 4 K, nabrala pri kuharicah in šivan-'oricah v »Mladrki« za svoje lepo „ranje na klavir in A. K. v Ljublja-"■■ ° K. pod geslom: ^Nabrali 4 Sta-ierci — marjašarji pri dobri večerji r zlati kapljici. Skupaj 21 K 14 v. Živeli nabiralci in darovalci! Uanafnfi list obsega 16 strani. Izdaja teli in odgovorni a rednik: Valentin Kopitar. f,n<.tnfna io tisk »Narodne tiskamo . Umrli so v Ljubljani: Dne S. avgusta: Jerica Klein, ivčeva hći. 11 let. Frančikanska .a8. — Boris Ekar. sin urednika. U mesecev. Tržaška cesta 4. — Mi- -a Svetio, hči sprevodnika južne že- leznke. 1 leto, Reslievn čest:* 2*. V deŽelni bolnici: Dne 6. avgusta: Anton Kirsch-ier. železniški strojevodja v pokoju, ^r» et. — Marija Prele, občinska ubo-ca. *>9 let. — Edvard Majcen. delo-vodja* 39 let. — Uršula Vrokal. po-^ćstnikova žena. 60 let. — Ivan Ton-jera. tovarniški delavec. 36 let. -— 'utrina Stiplovšek. služkinja 18 let. ~* ~ težkočatn pfebavljaafa hi vica ■■■li rfinin ja seđenfa in Mpotncga dofcvnesja dela -i\- ncobhodno potrebno domaće zdravilo -~stm „MoU-ov Selđlitz prtttek," ker vpliva -• r*e bavi janje trajnu in ursvnovai««** ter ima kvalcn in topilen učinek. ~ ? vetja 1 S. Po požtacm povzetM r-tz;x>5n<<* i zdravilo čan te kantar A. MCLL. c. in kr. dvorai *e!j naSOTAJti, Tvcfclavfcca 9. V le-- na deleti je iz~i.c~ z~ :ic\iv MoI1-«t )r°ptril| zaxMHMWHi z vjnMMtao znamk > in Irisom. 3 22 V letovišču ne more človek sa-- od dotorega zraka živeti; potre-c tudi vsled boljega teka hrane. >?cer je pa ravno na deželi in na go-\ih težko hrano dobiti. Zato smo im bolj veseli, ker je mogoee vsake-nu v par trenotkih napraviti najfi-ittso. svezo govejo juho. Tej svrhi ^-?je služijo Manufeve kocke za _jo juho z zvezdo in s križeem: reba je kocke samo politi z vrelo io. Kadar kupuješ, pazi na ime Maiotf* in varstveno znamko /do s križeem-. Koder se bUfaHi prodajajo ponaredbe, naročite pristni L M& naravnost od izdelovalnice pod nas!ovofr>: Rastiinska destilacija „FLORIAN" v Ljubljani. ^__JZZZ1___) Posta vno varova no. Dne 10 avgusta 191Z Ttr«l«. PSenica za oktob«r 1912. . za 50 kg 11 56 Rf za oktober 1912 . . za 50 kg 9 48 : Ovet ta oktuber 1912 . . za 50 kg 9^63 Oves za april 1913 . . za 50 kg 942 Konrea za avgust 1912 . . za 50 kg 9 30 Koruza 2a maj Idi3 . . . za 60 kg 7 58 ; Meteorolosično porodio. : nan m« Mrjca MTJ Irttajl iračai tlak M*7f ■■ I (. Slaaje i^l I bc •?*!*- ■"•" g-^ Vetrovi i Nebo m ¥lljl * mm £S 9 2. pop. 734 3 ' 19-8 : si. jzah. \ oblačno n 9. zv. 734 3 14 9 brezvetr. i . 10. ! 7. ij. 736-0 12*8 j si. jzah. . Srednia včerajSnja temperatura 15 6, norm. 19 V Padaviaa v 24 urah 6*1 mm. Smoči od 6. do 7. ure nevihta. I Zahvala. I ^m Povodom bmrti in pogreba moje ^H ^M drage nepozabne hčere, gospodične ^m I julijanc Jrus I ^m izrekam za iskazano sožalje, za Ča- ^| ^m stno spremstvo nepozabne rajnee k ^m ^H veCnemu počitku in za darovane pre- ^| ^M krasne vence, vsem sorodnikom, ^M H pniateijem in znancem, prečastiti H ^B duhovšč.ni in g^ pevcem tem po- ^| ^fl tjm najprisrćnejdO zahvalo. ^h H Dol enji Logatec, 5. 8. 191C H | 2820 Josip Bru. I Mladi psi 7 tednov stari, pravi bernhardinci se dobijo Se ina dolina pri Ljubljani, WIU tA ttev. 26S. J83J Bedka prilika! Redka prilika! Dotira ohranleD KraM Klavir se po česi proda na voglu S?. Petra ce$t«5, Ttaod Radeckega cesta 2, I. nadstr. £epo stanovanje obstojeće iz 2 sob, kabineta, precLsobe, kub ne in pritiklin, 2S1 "> se ođda za novembrov termin. Folzve se v Vrk#vćcvi slici ŠL 3t II. nadstr. SDKIIi._ZEfilE b«. Trt« mvM ••••. B^HH^HHBa tavffi »blck« za v*«p. H^^B^^Hi preklic oz. izjava. ffaznanjaro, da se Ivani Verbit roj. Breuiik w Ralolšah ne da, i>#-disi ▼ gotovini ali blagu na iroje ine, kaj na upanie, ker za to az ni&em plaćnik! ^8 V Ljubi auu dne 9. avgusta 1912. Andrel Verblč. Izjava. Jaz Oroslav Bric, župan v Litlji, izjavijam kot sedanji predsed-nik krajnega š Iskega sveta v Litiji, da je bilo delovanie in poslovanje g. Franca Slanca, posestnika v Litiji, kot prejšnjega predsednika krajnega šolskega sveta v Litiji povsem ne-oporekljivo; specijelno glede pre-gledovanja raćunov ne morem g. Slancu ničesar očitati. Besede, kl sem jih morebiti v naglici v nasprotnem smislu Izgo-voril, obžalujem ter dajem s tem g. Slancu zadošćenje. Vsled te izjave, kl jo je gosp. Slane vzel na znanje, odpade tudi vsaka sodna obravnava. V LJUBLJANI 10. avg. 1912. OtmUv Bric I. r. Već dijakov ix boljše hišef 2822 sprejme na hrano in stanovanje rodbina brez otrok v KrAkem. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. pošteno slovGnsko dekle ki zna kuhati navadno meSčansko hrano in je čista in gospođama. V družini sta dva otroka in še ena dekla za pomoč. Plača 24 do 28 kron, če zna malo Šivati tudi več. Nastop najkasnejše iy. t m. Potni stroSki se povrnejo — Ponudbe na upr. »Si. Nar.« pod šifro „Zvestoba" 2821 ^^AA ■ A BlifAtolcl, M HW^ ■ w spreimeio na ■ HaB^^lMM dobro brano llllnlll in•ten^*»i« ■ ■ ■ ■ 9^M Mm m m v dobro oskrbii ■ ■ ■ ■ AW ■■ ■ pri ićiteljski rod- ■ III Bi ■■ ■ bini, v blizini real- ■ ■lili || | ke ln gimnazije. ■ ■lllllll Pismene ponudbe U11 mm IH pod ,.m. s.- Ljub- mmw U mmM ■ ■ ■ Ijam, Rimski cesta V stev. 2, I. BAdstr. stanovanje z 2 sobama v II. nadstr, 2804 se odda z novembrom t. 1. v Krojaiki ulici štev. 8. Poiivc ae v gostilni pri Mačka. mwBm^m^i Ljubljana. Pod trančn 1 ^*^*^5^V^5P5^^ priporoča svojo bogato (^ S?«Jrv^\l> Pal[llkov'dalJn<'S:ledov ^^^sZ^v^4P^~j^ in vse w t0 strok'o spa- Proda SBtakoi hisa s staro trgovino vse v lepem, dobrem stanju v velikem trgu na spodmem Štajerskem. Prodajalna je ena najstarejših v trgu in na zelo lepem prometnem krau. Cena nizka ali pa se tudi odda v najem. — VpraŠa se na upravniStvo »Sloversskega Naroda« pod L R. 2800 10—15 spretnih tesarleu »sprejme proti dobri placi v dobro Mi Ponudi n na „Hellingbauten Danu-biust Szakass 1 Rtka". 2819 Floridol (rastlinske masti) posebno ceno ratfi prevxetja velike mnoiine. C. F. Scbabett, Inh. Karl Scholz, Oradee, MurpUtz 10—12. -»ls I Resna ženitna ponudba! ^^^ Samostojen posestnik in vele-S^^ trgovec, 34 let star, dobro-•^^ srćen in mirnega značaja, v |3^^ lepem mestu Notranjske ob ■^^ že^eznici, želi znanja z go-1^^ špico enakega značaja v sta-I ^^ rosti 24 do 34 let, katera bi I ^r imela veselje do nadzorstva v I trg<>vini in gospodinjstva s primer-I ntrn premr>ženiem (25.000 KV, pri-I peliala bi tudi lahko starše ali sestro I v hiSo. — Cenj. resni dopisi s sliko I pod strogo zajamčeno tajnostjo se I prosi jo pod: „ftUU m mkrmi šmm-I na upravništvo »Slov. Naroda« do I 20. avgusta 1912. 2823 Pozor brivdli Dobro idoća brivnica v lepem kraju oa Gorenjskcm se radi preveztja po-sestva tmk^l prOda* — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „Brivnica". Absolviran šBstošolet ieU kftt praktikant vatoplti v kako lekarnoi Ponudbe pod „SdttOSOlac" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2759 flulflialff stara 16 let' ki ^e IIDl| lir^l nekoliko izurjeaa v UdlllVU trgovini, zna tudi Šivati in ima trgovski večerni tečaj, teli primerne službe z vso oskrbo v bili Ponudbe pod 2814 „Začetnica4* poštno ležeče, Ljubljana. Moderno 2245 stanovanje s 4 oziroma 5 sobami in drugimi [ pritiklinami se ođđa za avgustov rok | Poljanska cesta št. 22. i Kurilca izvežbanega v vseh delih, treznega in zanesljivega, 2803 sprejme v trajno delo Centralna mlekarna v Skofji Loki. Vstop takoj — plača po dogovoru- Proda se posestvo obstoječe iz 2 hiš, gostilne, prodajalne, hieva, kozolca, sadnega vrta, hoste, travnikov in njiv. — Natančneje pove g. Bfi[ i Građiškiti Lažan pn Liliji. KavAga nm ic boljše hiše sprejme takoj kavama ,Central<* IM« mp tak#| alt v 3 amas^cih Sostllniškilolud s koncesijo ali brez nje za mlađega izvežbanega gostilničarja. — Ponudbe pod „gostillličar11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2783 Proda se hiša z vrtom, hlevom za 3 živine, šapo zsl :: vozove in eno za tesarsko obrt. :: Da se tuđi v najem kakno tesar, obrtniki Več se izve: Dolenjska cesta 48, blizu dolenjskega kolodvora, 28H Hamiifio grozdje najfinejše vrste, za zdravilne namene in desert, sveže potrgano, zavoj s 5 kg K 3*50. Cebelni med, zajamčeno naravnočist, naj-fmejša kakovost, pusica s 5 kg K 7'—. L. Altnev, Versecz 43, Ogrsko. Stanovanje z dvema sobama in pripadki ter Trtom se odda takoj ali za novembar. Izve se na ZaiO&ki cesti Št. 158. pri železniškem prelazu nasproti gostilne — : Debeljak- ^---- Išče se stanovanje pri dobri rodbini, za dve odrasli dek-lici. Pogoj strogo nadzorstvo, tečna hrana in zračno stanovanje če mogoče z glasoviriem. — Tozadevne ponudbe pod „St 1000 stanovanle Xattteaif. r j[nton Jersinović :: Jrficka Župan:: - poročena — Ljubljana, dne tQ. avgusta tS?2. L/N________----------------------------------- Naznanllo In priporočllo. Podpisani naznanjam sL občinstvu, da sem otvoril na novo občno priljubljena restavarcijo »Drenikov vrh' Poskrbljeno bode vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili, z raznimi vini in pivom. — Za zajterk kakor ćeli dan tudi s kavo, Čajem, likerji it& itd. Se priporoča za obilen obisk in bode postrežba vedno p. n. gostom najvljud-neje izvršena. — Obenem naznanjam, da se nahaja kavama ,jertur" od sedai naprei oa Rimski cesti 5, oasproti restavraelie i Kraka. Se priporoča 2829 M. V. Islakar, kavaraarl PiAv mizarske ol. Podpisani viju dno naznanjam, da sem svojo deiavnico preseli! iz Žabjeka v Krakovsko ulico 7 .== in se prijazno priporočam slavnemu občinstvu. — Cene najniije. . Z vsem spoštovanjem 8831 Jos. Velkavrh. mizarski moj ste r Modna trgovina v Ljubljani | Stritarjeva ulica št 7. Solidno blago. Klzke cene. Vurcf poJtutet prorto. -------" mmm ^Pa^B^ala^a™a^a^aia^a^a^a^aa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aa^^a^^B^^^^^^a^^^^^^aa^^aaw^ Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robei. Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 182 Stcv. JG MATER ST ?£££ rfmufaKturna mm I h hJh ^L^V^^^^^^^^ ^K ^^^^^^Lbm BB^ na debelo in drobno. *^M I 5 — ^1 ■WMMM M iJMHV :: nega blaga, :: Ljubljana, Stritarjeva ulica. PATENTEI vseb dežela tzposluje mženii 20 ■ 2VK« CiEljBHj%.IJ9i, oblastveno avtor. in za pri sr-?e ni patentni ođvetntk ■ na Dunaju VI., M»HaKiHer«trasse st. S7. I Polniki v Severno in Južno Ameriko | se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi JJ Avstrn - Amerikaaa g Trst — Mew Tork, Buenos Aires, rgi Bio de Janerio, Santos itd. nn z lajnoTCjsiBi brzoparnilu z ive« vijako;ia, 171 i^ISHBVilCBLZ^M-^ ' - "\. -^ električno raistetljav«. brezžkaim brzo jarom, aa ||| kiterih je za vsakegi potnika preskrbtjeno, da ||| ■ dobi iotolj domaće hune z tiiom, stež kriti, posteljo, kopelj itd. = p£ UBOD PUmiOT: I Unna kurili vsaMs u Ma. i Jtiao kurilo rakii U Hi. s Vsakevrstaa pojasaila daje radevolje brezplično ii proda i a vone liste glavii zistopaik zi SS Kraajsko. $ta ersko in Koroško f|| S1M0N KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. IH , Adf cy COino slovensko narodno podjetje rg ^\ , HOTEL TRABESINGER I v Celovcu, Velikovška cesta it. 5. ^J Podpisani voditeljici hotela Trabesinfer se vljudno ^ ■M priporocata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ^S I I ki prenocujeio ali za več časa ostanejo v Celovcu. T V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric Na razpola^o je tuđi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotel« Tratoesiifer dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko ciružbo. — V poietnern času priča-kuje na kolodvoru gostov domaći omnibus. Slovenski roraarji in romance, ustavljajte se samo v edini I I slovenski gostilni lvMetel TraUesinger*4 v Celovcu, kjer boste I 1 I vedno dobro postrežeri. ___ j y i Za nmogobrojen obisk se priporoćata voditeljici hotela C. /O Lojzika in Pepca Leon. ^5S! ■laptcl Ali si Se sedaj nisi zapomnil, da kadim samo % JACOBIJEVE AHTIMIKOTINSKE 1468- 1 c.garetne stroemce ! Na debet«: Adolf k AIexaader Jacobi. Dunaj Vili- 1 Vinko jtfajdič \ valični in v Kranju «__- (Kranjsko)« —— . < Natvečja proizvajanja priznano naj / ! boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, '> ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih < vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode > [ < v se in dado kvantitativno ncdosegljiv > pride'ek, kar ie zlastt za gospode peko vske moj stre neprecenljive vrednosti. > Zastopstva in zaloge: ^4 |' ¥ Mubliani, Cerknlci, Trnovem, L Podgrado, Trstu, Pulfu, Reki, Za- \ \ dm, Spljetn, Crcegnovem, Kotora, : Sv. Luciii ob Soći Beliakn, Celovcm \ Inomostn, Bolcann in Tridenta j ! Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. | i -.......... --——— I Unicevalcc stenic I I Cinfl - Cing, ^ I ^B oblast\'eno varovan, pomor takoi vse ^H > ^m stenice z zalego vred. H| ^H Nestrupeno, blapcdišečc, razkužujoČe ^H ^M Dobiva se v steklenicah po 6>> vin., ^B i ^1 zraven spadajoča brizgalna 20 vin.. ^m j ^B v '/', in ', litrskih steklennicah raz- ^M ^H meroma cenejc ^H I v glavni zalogi v Ljubljani pri H I Antonu Kam drogerija. I ^m Drapa sredstva odločno odvraćajte! ^B B Pogiavitna zaloga: Dona:. IVU!. Geatzgasss 27. £ Lepe prsi dobe deklice in iene »šake starost), ako rabijo moje n&jnorejle IfiazilO Sli VOdO Z« Prsi, rabi se samo na mnaj, edino fffsnično ucinkujoce srcistvo, zajamčeno neškodljivo- Cmt JL 3*—, li'— ui &•—. Zraven apadajoće milo 60 viaarjer. dobe l«jx, polne telesae oblike z mojo redilno noko »Kithe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pišem. Gena kartona K ■-000 kro": Podružnice ¥ Spljetu, Gelovcn. Trstu. SaraJeTO, Gorici, Golju In agencija v Gradežu. Sprefema vloge na kniiiice in na tekoči račun Ml 0 Kupnje in prodaja srećke In vrednostne paplrje u ter |ih obrestnje od dne vloge po čistili s HT 2 O r. vseh vrst po dnevnem korzu. :: _____________________________________^ ^^_____-___.__--------------—^^^^■ .7acherlin I ■ ^F p«s«aga tadsvtto kat Md*. f ^K ^^^r četni „aBlčevalec mrčesa". ^^^^^^^^ w~ Prlsten samo v steklenkoii. ^^^^^ Napredaj, kjer so obešeni plakati. «82 itev._________________ ____ SLOVENSKI NAROD. ______ ______Stran 9. Rastlinsha izlotila. (Iz predavanja v »Organizaciji svo-bodomiselnega narodno-naprednega dijaštva«) Kakor živalska. tako tuđi rast-finska telesa bodisi naravno ali patološko izločujejo razne organske tva-rine, ki imalo za človeka deloma di-rcktno ali pa vsled uporabtjanja v industriji velik pomen. Koliko stvari spada v ta, zgoraj ocrtani okvir, ne da bi velika većina ljudi vedela za način, kako nastane-jo, kako jih dobivamo, ali kako jih industrijelno uporabljamo. Koliko-krat govorimo o eteričnih oljih, par-fumih, terpentinu ali kafri, koliko-krat slišimo o lakih, gumiju ali ben-zoe in kolikokrat rabimo razne gu-miieve izdelke, gutaperčo ali ebonit, ne da bi si mogli kaj več predstavljati o vsem tem, kakor to, kar nam izdaja vid, tip ali vonj. Vendar je važno, seznaniti se bližje s temu v vsakdanjem življenju tako važnimi produkti, in zato hoćemo govoriti o njih v sledeči raz-pravici. Prvo skupino rastlinskih izločil tvorijo eterična olja (hlapljiva clja ali esence). Vsi različni rastlin-ski vonji imajo svoj izvor v teh eteričnih oljih. Na papirju provzroči tako olje prosojen, masten madež, ki pa posebno pri toploti ktnalu izgine, ker so ta olja v razliko z mastnimi, hlapljiva in se lahko destilirajo. Ta olja so med razstlinstvom splošno razširjena, največ pa jih imajo družine: umbelitere. kon e, ^biate. aurantiaceie. mirtajt . ...:-aceje, kupresineje, koniiere, in to posebno v cvetih, semenih ali semen-skih glavicah. Navadno je v vseh rastlinskih delih iste rastline isto olje, lahko pa je tuđi različno. Toplota in solnce pospešujeta tvorbo eteričnega olja. Južno podnebje daje tedaj več eteričnega olja. hladnejše pa fi-nejšega, kar je posebno pri parfumih važno. O postanku eteričnih olj ni mnogo znano, vendar so v erikaceah in koniferah našli substance, ki se v posebnem razkrojevalnem procesu s pomočjo zredčenih kovinskih kislin razdele v ogljenčeve hidrate in eterično olje. Podobno nastane tuđi v živi rastlini ogljenčev hidrat in eterično olje iz iste snovi. Kemična se-stava eteričnega olja je zelo različ-na. Mnogo jih je čistih ogljenčevih hidratov z empirično formulo C„, H1(5 (terpeni), ki se razlikujejo ~ed seboj le po vonju ali okusu, ruga imajo pa poleg tega še druge šesta vi ne. n. pr. aldehide. alkohole, ienole. ketone, kisline in sestavljene etre. Pri nizki temperaturi izločuiejo rekatera olia trde snovi (kafre in stearoptene). Na zraku absorbujejo eterična olia kisik, postanejo temnej-sa in težje tekoča in ogljenčevi hi-drati se spremene v smolaste, ne-M!apljive substance z istočasno tvorbo mravljinčne, octove in ogijenčeve Kisline. Tehnološko dobivamo eterična f fja ali s stiskanjem olinatih žlez (pri "ranžah in limonah), z destilacijo in kočno z mazeracijo. Destilacija se vrši z razgretjem rastlinskih snovi v vroci vodi ali pari in z destiliraniem v hladilnem aparatu. Destilacijski produkt, kalna, uromantiena tekočina se v takozvani florentinski steklenici počasi loči v vodo in v lažjo oljnato tekočino, ki ^rlava na vrh vode. Naivečja tvornica za to je v Miltitzu pri Lipskem tSchimmel & Ko). Mazeraciia pa je mešanje aromatičnih rastlinskih snovi z oljem. Temu dišečemu olju se odtegne aromatično snov s pomočjo vinskega cveta. Take izvlečke imenujemo extraits ali esence, ki jih rabimo za najfinejše parfume. Eterična olja rabimo za parfume, likerje in pri izddovanju bon-bonov. Rastline, iz katerih pridobivamo eterična olja se večkrat umetno goje. Tako cimet in klinčki (Oewiirzne1-kenbaum) v Aziji, vrtnice pri Kazan-Hssu v Bolgariji, v južni Franciji (Orasse, Cannes in Nizza) in v no-vejšem času tuđi v Nemčiji (Miltitz pri Lipskem). Meto in sivko (Laven-Eau de Portugal« in »Eau de Sapin^, lahko zaključimo to diskretno toiletsko po-glavje. Ob prehodu k razpravljanju o smolah nas bo zanima! terpentin, nekak balzam, če tako označujemo naravne raztopine smol v eteričnem olju. Terpentin (latinsko Terebin-thina) se dobiva kot izločilo iz narc-zanega iglastega drevja. Tako daje eno drevo na leto novprečno 2—3 kn terpentina. lahko se ga pa dobi tuđi do 40 kg iz močnih dreves. ki pa vsled te abnormne produkcije seveda propadejo. Izgleda terpentin čisto, rumenkastobelo, lepljivo, reagu-je kislo. diši po terpentinovem oliu in je raztopljiv v alkoholu, etru ter eteričnih oljih. Analiza izkazuje 15 do W~r terpentinoveja:a olja, smole, smolne kisline (pinarna. pininska, sil-vinska in abietinska kislina) in nekoliko mravljinčne in jantarjevc kisline. Pridobiva se terpentin pri nas zlasti iz nižje avstrijskega čmega borovca (pinus nigra), v Nemciji iz gozdnega bora (pinus silvestr s) in smreke (picea excelsa) in franeoski terpentin iz obrežnega borova i (pinus maritima). Zelo fin je benečanski terpentin \z mecesna (larix euro-paea, Larche) in kanadski balzam iz jelke abies halsamea. Terpentin se rabi pri dobivanju terpentinovega olja in za izdelavo raznih mazil, obli-žev, pokostov, lakov, pečatnega voska in ker razkraja smole in tolšče, se z njim odstranjajo tuđi taki made-ži iz obleke. Kanadski balzam pa je važen za izdefovanje mikroskopskih preparatov, ker edino ta izmed ter-pentinov najboljše lomi svetlobne žarke. Tako n. pr. se edino v kanad-skem balzamu da zaznati krompir-jev škrob, med tem. ko v drugih ter-pentinih izgine. Specifična teža ka-nadskega balzama je do malega ena-ka vodi in znaša 0*9984 pri 15° C. Iz brezvodne destilacije terpentina dobivamo kolofoni}o, iz vodne destilacije pa terpentinovo olje (ter-pentinov cvet, Terpentinspiritus). To je tanko tekoča, čista in skoro brez-barvna tekočina, ki je raztopljiva v 10—12 delih 90odstotnega vinskega cveta. V terpentinovem olju se topi žveplo, fosfor, smola, kavčuk in druge tvarine. Z vodo tvori terpentinovo olje terpentinovo kafro (terpinhvdrat C10 H,*. 1 H2 O r M2 O). Kot majhne brezbarvne kristale. S suhim klo-rovim vodikom tvori terpentinovo olje umetno kafro (solnokisli terpentin (C10 H,7 Cl). V zdravništvu rabi-jo umetno kafro pri neuralgijah, difteriji, pljučni gangreni, gonoreji, ka-tarju mehurja. tegarju itd. Naravna kafra (lauracejska, ja-ponska kafra, Camphora) pa je produkt drevesa Camphora officinalis Nees. Ta les se dobiva na Japon- skem in na Formosi. Zdrobljeni les v vodnih parah Uločuje kafrine pare, ki jih v posebnih posodah kondenzi-rajo. Po dovršeni sublimaciji in rafi-nadi dobimo potem kafro kot trgov-ski produkt. Ker je kafrina formula ^io H)6 O, se kaže kafra kemično kot terpenov oksid. Kafra vpliva v tnajhnili dozah na človeški organizem pomirjujoče in to zlasti na živce cirkulacijskih, re-spiracijskih in spolnih organov. V večjih dozah je strupena. Da zmanj-šajo rdečico na licih, nosijo dame po nekod kafro na prsili... Uvele cvet-ke se v vodi, v kateri je nekoliko ka-frinega špirita, hitro požive. V teh-niki pa porabljajo kafro pri razstre-livih, za izdelovanje celuloida, pri napravljanju raketov in kot varstvo proti molom in raznim žužkom v muzejskih zbirkah. (Konec prih.) MOJA STARA izkušma je in »stane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni bolj5ega mila nego svetovno nan<> llll)sko mlečno ■Uto s kaaiićkem, /luniKd Kunjict k tvrdke Bergmann & Co , Dećin n L — Komad po 80 vinarjevse dobiva po lekarnah, drogenjah, parfumenjah in vseh enakih trgovinah. — l^tntako se Ber^manova lilijska krema »Jtameia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, Imehkih damskih rok. V puž>y izbiro po solid- ~"™"^* nih cenah. Jam- ^ia* tim pismeno 10 let! Tuđi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare ?lasovirje ugodno zamenjam! — Olas-beni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno le bnnrcuinnirana Mfo fi F lirUtPk ^Svoii I svojim! /Mk^-^ Zaston] t^^a^^^Sr čo in 200 igel, ^^^laBIBaL ako na^nkrat na- : Zastonj : dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroči 10 ploŠč. Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 8O K naprej tadi na prav primerne mesečne obroke. Posetno ugodni nak-jp za gg. gostiln'žarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Preproda]alci dobijo popust '■ 7ahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. a®® a®®i uh u Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalo^o najrazličnejšiU konjskih oprav . krasno opremlj eno == kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ii ačlite, že obrabljene vozove in ss ———— konjske oprave. ——^— HHaHHaBHH Specialna trgovina I flalh I ročnih del I TBHI JACER1 v L|abl]aal, I Židovska ulica šte«. 5. I Predtiskarija | | Tamburiranje | Montiranje :-: | | I j Plisiranje :-: :-: | !! 500 kron!! Vam plačamako mo] izkoreninjevalec „mazilo RIA" (Riasalbe) Vaših kurjih očes, brada-vic, trde kože v treh dneh ne odstrani brez bolečin. Lonček z garancijskim listom 1 K. Kemenyf KaiaraL, Fostfachl2 64 Ogrsko. ŠStampilijc vseh vrst sa urade« drafttva, trgovce itd. Anton Cerne graver in lzdelovatelf kavćukovih &tampilli LiDbljona, Stari trg ZO. Geniki franko. 235 Marxov eill in glazure za pode, izvrstne specijalitete, ki se hitro suše in jih lahko vsak vporablja. Zaloga tovarac lakov luSvika ]Karxa. Depot; 10^ Brata Eberi y Ljipi. Superf ostati mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fos-j forjevo kislino za vse j pBp* vrste zemlje ~9ll | Vsebina strogo zajamčena. Najzanejsljivejše in najhitrejše oživljenje krmskih nasadov, doseženje velikih dono- sov fosforovih soli polne krme. = Superf osf at ===== povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenje sadu, tako tuđi pri krompirju, repi itd. dalje amonijakove, kalijeve in solitrove .-. superfosfate «a. dobavljajo 4323 vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, po-ljedelske zadruge in društva. Centralna pisama: Praga, Pfikopv 17/111 FRANC KOS Iejnbliana, Sodna ulica št 3. Specijelna mehanična ^^^^^^sp^^^j^^^^^^^^^ tjlpj rn^tfiriidl i t d. ^Č~1'~=*>'%^i^^Ml^*r na drobnoin debelo Sivalni stroii od 70 K naprej; ^p" pletilni stroj "VH patent »Wederman« je edina in naj-uglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-lovljenojker se ne poslužujem agentur SO cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 :: Podpirajte domačo industrijo. :: Ikašljui ^| hripavosti| kataru in zasle- ^B ^H zenjuf krčnemu in oslovske- ^B {SS mtM kaplju, nego slastne H S^Kaherievel ■ prsne karamele ■ ^| s „tremi jelkami", H ^^■■9^^^ t|1L|| no*- poverjenih ^B ^SS^^L^ nll^ll izpričeval od ■ ^KB^K** lili III zdravnikov in ■ ^^^ ^Pipir^r zasebnikov za- ^B ^B amčuje gotov uspeh, lzredno prijetni ^K ^H in slastni bonboni. ^M ■ laTitek 20 la 40 vin., ikatlja ■ ■ 60 v. Prodaia iih v Lfablianl: ■ ^M Ubalđ pl. Trnkoczv, lekarna. Rili. Sušnik, le- H ^H karna. Dr. O. Piccoli, lekarna. Deželna le- ^B ^H kama. Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. ^B ^H Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekama. AnL Kane, dro- ^B ^H gerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija". ^B ^H Daniel Pire, lekarna Mri i a. J. Beremann, le- ^m ^H kama, Novo mesto. C. Andrijanćic, lekarna, ^B ^H Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vi- ^B ^H pava. Mi an Wacha, lekarna. Metlika. A. Ro- ^k ^H blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, le- ^B ■■ kama. Litija. Karei Šavnik, lekarna pri .Sv. H ■M Trojici", Kranj. Fr. Baccarcich, lek., Postojna. ^B ! ^H Jq&. Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Burdych, V ^H lekama v Šk.Loki. Mg. Ph.B. Lavicka,lekarna, ^ft ^H Triič. Ph. Mr. E. KoŽelj. lekarna, Jesenice. ^B ^H V. Arko, tr^ovec, Senoieče Jos. Radolf, drog. ^B ^H Utija. J. Kandušar, trg Mengeš. Jos. Anclk, le- ^B ^H Vama v Ribnci. 1965 V Stran MX SLOVENSKI NAROD. 182 Stev. Spretne zastopnike ta provtzijsko prodajan>e Irvakmh strojev na zmetna dg I na odpjagtla ipifjmf J. SIS- ■M|flMfeL ^F^feB^fe^BB^^V^MnBaaM ^B HBv^Fla\flBalatflBal& aVU^^feil* licenca mm » trgovino mešanega dlana pcter Dnrjava v Škocijann. JUi ste o±enjeni? |MM^^^^^^^M tzorce 3 2& 1 K, 6 za ■aaaT ^»^ ^psl 1 K 80 h, 12 za K 3 4O. ^^H ^3k bm£ I Uustrovan cenovmk z ^^^^^^^ Rr^Jzdravnificimi nasveti ^^^^^t. , k ^^m gratis in franko (zaprto ■V ^ ^Mw h^ L Samf*r, P. "^JT -^^fe- ^^B higienićna ninn-L ^^^ "^H faktura. Dub a i L, a»Jaalaaa»«B*BBaaal Wiesingerstr. S F. Naznanilo. Zadruga loiinsl o&rtof i Ljobllaol naznanja svojim p. n članom, da se ■fraa pisama odslej nahaja li Si. Petra cesti, hotel pri livstrijskeni tarje. Valentin Urbančić 2774 t. C načelnik. b^mi Samo K 3-8O. —— (ff*% Najnovejša posebno pioš- JhJh^^ ča U, z dvema pokrovcema j^^^v kavalinlu u ciuias ^P^^HHBB z nikJjasttm tepnim ^m^^^^^^^v viigalom n amer. đon-^^^^^^^V ble zlato dvojnato ve- ^^■^■^^ riilco naj moderne j Si h členkov s prekr. obeskom I« 3 tetnim jamstvom. Vse skupaj po pov- ------------ zetju za samo K 3-^C. ------------- bmml bkttto. taj KlTVI2 linhiHIu. i Vsled smrti gospodinje se odda goiia pri Štefanu v Ljubljani na račun. 2S16 Hosredovalci izkl »učeni. Ponudbe do 20. avgnsta 1912 na naslov: Alojzij Pogaćoik, Miklo&ičeva cesta št 4. G. Flux *~- Gosposka ulica 4, -»■ I. nadstropje, levo. : (Popnej Poljanska cesta), s Uraclno dovoljena, te 20 let obsto-jeca najstarejia ljubljanska mirnim sfaDovani in slažeb )€ v udobnost cenj. občinstva zopet v si*etflšču mesla. s Priporoća in namesća le bolji« s ii lsksjQ[e vsaks vrste k .1 x o r l privatno trgovsko ia gostilnisko osobje i Izbira razlićnih siažeb. i lasti za ftaaafca Vestna in kolikor moino hitra porti al»a xaajo topljena. 2*06 Pri voaojftf vprašaajih se prosi zoamka za od?o?tr. MZenHiia puuuUba. B ^H * H ■ Samostojni zasebni ■radnik ■ I z K 5000 tetaimi dohoditi. ■ ■ 25 let star. prijetne zonanjosti ■ ■ 179 cm tisok, se teli portćtti I I z gospodično, kater« bi imela ■ ■ nekoliko premoieaja- — Po- I I oudbe ako reogoće s sliko I ■ (katera se vroe> pod: „Jesen ■ ■ 1»12a poštno leteće, Ljab- ■ ■ ijiM. — Straga Ujirosl ra- I ■ jinćeat! 2805 I kadllceu dSrctTotloman' te a i a* mnm sHiSa y Buau li 9. uru 1912 vse iiitacije izbrisane. I bpre)ema zavarovan>a čtoveSke^a žiif- j^ 1^^^"%^ I T^^4^ Zavaruje poslopja in premiCnine proti ljenja po najraznovrstnejSih komfetna- ** ^~* •* požarnim Skodam po najntžjih cenah. ciph pod tako ugodni mi pogoji, ko .«. • .*. viljtlNllO IlvarOfllna banka V Pragi. .•- - ."• Škode cenjuje takoj in najkulantneje. nob€OM drUgaL^tVar0VainiCa" «a»acv«l tmmM K »lt7ta.Sa»-t4. — Uplatam« otškođmiu* fm kap i tali jo K U5,390.603-«l. U2»va najboljSi sloves, koder posluje. ziasti >e «godno~zavarovan,e na Pa ve»kosti drug« vz*jemna zavuovtlnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Dovoljujc l2 čis^~dobička i2datno doživetje tn smrt z manjša>očimi se —_-—_^^— w*a 9«|aa«ila tf«j«t —_^——— podporo v narodne in obćnokoristne 101 vFlaei" 11*' tenraiM lastipstvt i Liidljaii 'Jfm.ra^j1;;* »Gosposki ulici štev. 12. -ma — Gospodična Teića strojepisja, slovenske in nemške :: stenografi je, z eneletno prakso :: iiče službe. 2793 Ponudbe pod „eno lato" upravi »SI. Naroda«. Sprejmeta se takoj 2 dobra krojaška pomoćnika Viljem Pfundner, Kranj. Sprejme se đobrega prcdajalko za me»ano trgovino. Valentin Repinc, Pr em, No tranjsko aILiia obroke! ^^i^ Iz velikanske tvonSke zaloge do-^|^\ bavljam po vsem Avstro - Ogr- iSBEn ^kem tatef za K 14*— n^e vrste ■§l| pristao srabrst)i remoĐtaarno aro ■ ■■ s tremi srebrnimi pokrovi, naj-- ™ ™ f neie eravranimi. In y iy U taratio zlato oklop lerifics najfr.ojerncjže obiiisc. o^ gramov težko za K 140*— po mojih najugodnejših pogojih samo K 4"— ■—»*ao. Dobavlja se takoj na vse strani po povzetju prvega znes- ka K 14■— Trgovina z zlatnino R.LfOie, Brcđava (Lnndenbnrq) št. 299. Zobotehnik " Herman Peto odpotuje do S. septembra. Ljudevit Borovnik pnikar v Bonovljah (Fer-lach) na Koroikem. •e Driporoća v Izdetovanje vsaaia)wrstBife » pmš**L za lovce in atrelce po najnovejsih sistemib pod popolnim jamstvom Tuđi pr«~ 4alait« stare samokresnice, sprejema vsako- vrstna garavila ter jih točno in dobro vlvrtuje Vse puike so na c. kr. preskušo za trnci in od mene pretzkuiene. — llu«tr»- 31 vani oenlkl z.mmfn$m Odlikovana z naivišjo odliko grand pi ix : na svetovni razstavi St. Louis 1904. ; /^>VV Ml \ Po 01aaxlnn je Hkano\ / \ p«rilo na^lepše. \/ I tablica!! po IO vin. se dobi povsođ. V Ameriko in Kanado pripravna, cena In zaaealfiva votnja CUNARD LINE. Saionia iz Trsta, dne 20. avgusU 1912. Pannonia iz Trsta, dne 27. avgirsta 1912. Iveniia iz Trsta, dne in. septembra 1912. U Liverpoola; Najhitrejši in najlepši parnik sveta, Lnsitania. dne 17. a?pasta. 7. septembra. 28. septembra, ?6. oktobra 1912. Maoretiiia. dne 31. afgasta, 21. septembra, 12. oktobra 1912. ! Pojasnila in vozne liste pri lair. Ddlasek i Ljubljani. Slomilova alica it. 23 ! r 'leg cerkve Srca Jezusovega. Proda se hiša z dobro vpeljano trgovino, prostori pripravljenimi tuđi za gostilno, z gospodarskim posiopjem io Iepim vrtom. V hiši stanuje tuđi več strank. Cena 26 000 K. — Naslov pove upravni štvo »Slov. Naroda«. 2640 Majbna kmetila \ io in drugim kmetijskim poslopjetn blizu Ljubljane 2637 se da za več let v najem človeku, ki je vajen kmetiŠkega dela in zmožen to posest dobro obdelovati. Več pove gosp. F. Oerkman ▼ Ljubljani, Sv. Petra cesta 6t©v. 14., I. nadstropje, od :: 11. do 12. ure dopoldne. :: itonilo 2794 Slovenke sprejme proti takoj snježnu na- stopu tvrdfea Vjdrova tovarna branu v Pragi VIIL Prepisi izpričeval iz mešćanske in tr-govske sole je priložiti k ponudbi. Mesečna plača v začetku 90 kron. Prima rij ""^ i\. Josip Stoji zopet ordinira in sicer dopoldne od 11. do 12. in pop. od k. do i ::-^^^^^^ ^Ba ^^^^ a^^ ^k^^k. ^ ^Hl ^^^P-"' ^^Fm^K H^V ^v^R ^I^^^^a i - • r ' ETERMIT-TOVARMA LJUDEVITA MATSCMEK UNI UOCKLABRUCK DUHAJ BUDIMPEŠTA MYERGES-UJFALU § Milino zniopiifo za jacne nezcfle: V. JANACH in DRUG, Trst. Vprašanja na Teodorja Korm, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdejujejo strelovodi, kleparska in krovska dela \z ra/lićnega blaga Suhe jediltie gobe se kupuje vsako množino oroti takoišnjemu rlačilu. — Makupovalec se iiče. WILCH, SCHEUERER, Straubing Ba- ----______- varsko. =---- Odvetniški Udai z dveletno prakso mm~ iSče službe. Gre tuđi na dezelo. 280! Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Prostorna in zračna 27&? meblovana soba se takoj odda a« Starem trga St 34, L nadstr. Išče se prostorno in varno lisito skliiie v blizini južnega kolodvora. 2790 Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«. Svincniki sloviti budejeviški izdelek tacat 40 h. Cena na drobno okoli 80—96 h. — Trgovci zaslužijo 50 °/0. Vzorci: 30 tu-catov sortiranih, cedrov les, šestero-ogelnat, tuđi anilinovi svincniki 12 K po povzetiu. 23?5 ftdolf Mi], Bnđejeiice M. 144, Cesko. Crsouski lokni prestoren, z veČjimi izložbenimi okni i&če ali takoj prevzame dunaiska tvornička firma za ustanovi-tev trgovine na drobno. — NajboliŠa lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event skico pod. , Vonvarts 5000' na Dunaj, Postamt 88. mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta« vijo se na zahtevanje tuđi na dom. Parna iaga SCAGNETTI, za skladiščem drtavnega kolodvora« w ki obiskuje krojače, klobučarje in trgovce, Ina znaten postranski zaslnieb s prodajanjem crnih klotovih ostankov proti dobri proviziji. 2809 Fiantiiek Pech, tkalnica, kopaliKe Bilohrad, teško. ^T™™_.___ , . . „ ui . w flOft _ Stanje denamih vlog na hran. knjižice 28. jun. 1912 Brzojavke: Prometna banka L}mMiaaa. ^-^ 4-«, IM Vk««-l-w mm w o«n «a«. a Telefon *te*. 4L ■ *^» KT« \W* PltV« M K 75,210.1O1a—- SS Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer | Cotnli u SoaajL — Ustuotljcu UM. — 2» ptinnk. HH Hi «|-Sl. Mn m{i IH JUomkii fcmli"). ktaSU kuttal ta rescrn U,M0.QM km. Prcskrbcvanjc vich bankovnih transakcij, n. pf.: Prcvzemanje timmnm vtof na hranftne NajkulantnejSe izvrScvanje kiMMlk »aroćU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — lzpla | knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- čevaaje kuponov ia izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih I štovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje wr*šmibdh novcev. — Ntjemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- I maairtov »trogo v okviru u radnih kurzmh poročil. — Shnmjevanjc in upr*vrjan)e (depoti) vrednostnih pirjev, ^stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebamh vrednostnih I papirjev in poSojila nanjc papirjev. - Proniese za vsa žrebanja. UaUĆUa ta ukamUa v Ammrllio Ia li AaMrilM. 166Q I ___———— «•««•«•• I« pi*m+mm —|miiH« Im RNff« • wmh w mmmtmm •****• spatfuj^Mli transakcljah vscktfar brezalaćno. ^———— '82 *tev. SLOVENSKI NAROD. Stran 11. Za feratek čas. Mlad gospod Je pri god bi koke-tlral z mično gospodično in jo je po-tem y stranski ulici prav predrzno i ustaviL — Cenjena gospodična . . . = Gospod, vi me podcenjuje-te.... — Prosim — za koliko pa? Rodbinski oče: Kaj — vi snubite tnojo hčerko? Anko snubite? Ja, slišite gospod. ali imate sploh toliko dohodkov. da ste v stanu ćelo familijo vzđržati? S n u b e c : Kaj ima Vaša gospodična hčerka že familijo? Fajmošter Matevž: Kako čudovito je vendar svet vstvar-jen? Tu berem, da kamela lahko 14 dni dela. ne da bi kaj pila ... Fajmošter Jaka: ViiTpri meni je pa ravno narobe: jaz lahko 14 dni pijem, ne da bi kaj delal! • • • — Ali si čital — florentinsko ♦Banco per il elero« (banko za du-hovščino) so duhovnik i tako teme-tri to okradfi. da je prišla na kant in je izkazala poldrugi milijon izgube. Kako si bodo neki pomagali? = Papež naj naroči 30.000 pu-sic za nabiranje po cerkvah, pa bo škoda na enkrat poravnana. • . • Star obiskovalec gled4lišca je srečal mlađega igralca. ki je dan po-prej prvič nastopil in je bil izžviž-gan. »Mladi umetnik.* je rekel stari obiskovalec gledališča. »verjemite, da je za vas prava sreča. da so vas pri prvem nastopu izžvižgali. To vam utrdi živel in značaj. Ko vas bodo drugič izžvižgali. vas že ne bo več tako bolelo; ko vas bodo tretjič izžvfžgali. boste že kornaj čutili. da vas to boli, ko vas bodo četrtič. pe-tič in šestič izžvižgali ... »Ali oprostite.« je rekel mladi igralec, »jaz vender upam, da mi ne bodo vedno žvižgali!« »A tako.« je vzkliknil stari gospod. ^pardon. a jaz nisem vedel, da hoćete gledališče pustiti. Žena: Ah. možiček. povej. da me se vedno ljubiš! M o ž : Ljubim te. sladka ženica, bolj kakor kdaj poprej. Žena : Ti hinavec! Na dan poroke si pa rekel. da ti sploh ni mogo-i Če me bolj ljubiti, kakor si me Iju-f bil tišti dan. M o ž : Takrat si tehtala 57 ki-iogramov, danes jih pa tehtaš 72. Če se je tvoja obilnost povećala za 15 kiiogramov. se je morala vender tuđi moja Ijubezen povećati. Jaz vender ne morem samo 57 kilogramov tvojega 72 kiiogramov teškega tele-sa ljubiti. — Poznam pisatelja, ki dobi za Vsako vrsto pet kron. — Prava reč! Jaz poznam pisa-telja. ki je dobil za eno samo vrsto pol milijona kron. — Ni mogoče! Kaj je pa spisal? = Zenitovanjsko ponudbo: Ali nočete postati moja žena? Adresati-nja. vdova s pol rnilijonom denarja je odgovorila z »da in kupčija je bila perfektna. — Ce si se časih kaki babi za-meril. je rekla *le počakaj. bog te bo že štrafal ~, zdaj pa pravi »le počakaj. bom že gospodu Moškercu povedala, da te bojo v cajtengah strgali.« — Vidiš ta lepi hotel — ta je de-loma tuđi za moj denar sezidan. — Kaj si lastniku kaj der.arja po-sodfl? — Tisto ne, ampak ta hotelir je bfl prej plačilni natakar in je marsi-kdaj dobil od mene po dva krajcarja napitnine. • S o d n i k: Ali je res, da vas vaš mož vsak dan pretepava. Žena (zagleda krvave poglede Svojega moža): Ne, ne, nikoli! Sodnik: Kdo vani je pa zad-njić uho na pol odtrgal, da ste morali v bolnišnico? 2e na: Oh — jaz sama, * Gospod baron je najel novega kočijaža. Popoldne je šel gledat v h!ev. da vidi, če je kočijaž vse prav naredil. Baron: No, kako se pa kaj konjem godi? Kočijaž: Hvala — pav dobro. Kako pa kaj njim, gospod ba-ron? ^ m — A, slišiš prijatelj — saj si vendar oženjen, pa imaš na suknji le se en sam gumb. — Ah, in še ta je prišit še iz ča-sov, ko sem bii samce * at m Gospod svetnik ie prišel po opravku v registraturo in se tako zaklepetal, da so ga zacele noge bo-leti. Ker pa še ni bil pri kraju s svo- Ijim pripovedovanjem o sanjah, ki jih je imela njegova stara mati 1- 1857., ko je zađe I a ambo, se je vsedel na prvi stol, ki je bil pri rokah. Komaj se je vsedel, je že skočil pokonci. Svetnik: O, par don — zdaj sem se pa vsedel na vaš klobuk. Kancelist: Oh, prosim, gospod svetnik, kar vsedejo naj se, za-me je to le čast. Star potepuh stoji novič pred kazenskun sođnikom. Ko je zaslišanje prič končane, vzame sodnik kazen-ski zakon in išče po njem paragraf, po katerem je izreci sodho. Potepuh gleda nekaj časa to listanje po kazen-skem zakonu in se potem oglasi: Ali vani smeni malo pomagati, gospod sodnik; tisto, kar iščejo, je na strani 317, tretji odstavek ođ zdolai. * * • V uradu so dobili novela slugo Ko je šel gospod predstojnik opokintr k obedu. je novega slugo vprašal: — Ali so vam gospod nadoficijal že povedalu kaj imate popoldne dc-lati? — Da, gospod predstojnik. — Kaj pa so vam narocili? = (jospod nadoficijal so mi na-ročili, da jih moram zbuditi, kadar pridejo gospod predstojnik popoldne v u rad. Na vaši je velik in buren shod. Vsa zbegana prihiti kmečka žena pred zborovalni lokal in se obrne do tam stoječega klerikalnega redite-lia. *'j::a. l'u'Miii u\ ah je moj mož na shodu? Pokličite ga no ven. R e d i t e 1 j: Zdaj ga ne morem poklicati, ker govore gospod fajmošter. Kaj bi pa radi od moža? Žena: Domov naj gre . . . R e d i t e 1 j: Oh, saj vaš mož je liberalee Kar malo potrpite — saj ga bodo itak koj ven vrgli. Pa kaj vode pripravite in obvezo . . . • Izletnik: Povej te no. mož, kaj pa delate poleti ob nedeljah popoldne? Kmet: Jaz privežem živino, poženem kuretnino v hlev in ga dobro zaprem, zaklenem otroke v sobo, denem psa na verigo in se vse-dem v krčmo — tako smo zavarova-ni vsi, da nas kak avtomobil ne po-vozL Pepček je našel kurje jajce in izročivši je mamici začel obširen razgovor o jajca nosečih živalih. — Ali nese muca tuđi jajca? = Ne, Pepček, kura in golob in druge take živali. — A konj ne? — Konj pa ne! — Zakaj pa konj ne nese jaje? = Ker ne zna po zraku letati. Zapomni si. Pepček. samo tista bitja nesejo jajca, ki imajo perutnice in znajo po zraku letati. — A tako. Ali nese jajca tuđi Giovanni Vidmar? Fajmošter: No, soseda. kako je pa z vašim inožem. Ali je že I zdrav? Kmetica: Zahvalim za vpra-Šanje — čisto zdrav še ni, p;i toliko si je že opomogel, da se jt včeraj spet napil. * — Razmere so se res liudo iz-prernenile in četudi je naša katoli-ška stranka mogočna, versko mišljenje ljudstva gineva. Ćasih so si šte-le najodiičnejše gospe v čast, da so smele na koru peti, dandancs pa se vsa ka sram u je. * • — Casih je prišha na Poreijun-kulo vse polno najodličnejših kmetov in krnetic, zdaj pa prihaja samo še kmetski proletarijat in še ta kdo ve iz kakih nagibov. * • Hi Sina: Kaj naj storini, kaj naj storim? .. . Kuharica: Kaj ti pa je? M i š i n a: Mladi gospod mi je snoči naročil, naj ga danes ob šestih zbudim, pa je sele ob sedmih domov prišel. Kaj praviš, kaf naj storim? Nekk na Štajerskom je mala fara, kateri je vojvoda patron. Vas ima samo 80 duš in zgodi se, da župnik marsikako leto nima ne krsta, ne poroke, ne pogreba. Stari vojvoda je umri in patron je postal njegov sin. Župnik je porabil ta slučaj in je za umrlega vojvodo marljivo brat maše - zadušnice. Po tri goldinarje je računal za maso in poslal račun vsak mesec novemu patronu Nekaj mese-cev je župnik redno dobival maše-zadušnice plaćane, ko je pa zopet poslal račun, je dobil namesto denarja od mlađega patrona brzojavko: »Maše ustaviti. Papa je že v ne-besih.« Foulardna svila od m«t*r i K 15 vin naprej sa blaae in obUkr Fimnko in m •mi4«J«*m m pofclja da dom Bogat* isbirm vsorcev M poAljo 9 prvo po»to V«%«m» mm »•■* ■e«ui«fcers9 m«rl«li. 2 164 Za otroftke boleznl od zdravnikov prav rada priporoćena. -—■"■"'"""•Ifcalična kislina 0b želodčni kislini skroieljnih. rachitiš oteklosti zlez katarjifi o&iovsken kašlju. gumijeve podpetnike IM ^|k aasl Tf4k fl^ nmetnik. K^Sš&T**^ Naznanilo. Slavno občinstvo blagovoli prijazno vzeti na znanje, da bodem tvrdko Fr. Čnden trgovino z urami, zlatnino, sre- brnino, kolesi inšivalnimi stro« ji neizpremenjeno vodila dalje s pomočjo svojega sina Frana Čudna ki se je v tej stroki izvežbal v Švici. Obenem se za vse doslej izkazano zaupanje vljudno za-hvaljujeva in se priporočava nadaljni naklonjenosti 2742 z odličnim spoštovanjem Josipina Čuden Fran Cuden, sin. Zajamčen uspeh I j*^^^ -ili flenar n.i/a: ^H |p# Zdrarmliki iskaz I ^m J^j o izvrstnem učinku. ^H /vjv Bujjne, lepe ■ \W prsi I % ^P dobite ob rabi med. ^J 9r. fi. Rixa kreme za prsi ■ oblastvcno preiskano, gar. neškodljivo za ^H vsako starost, saneslilv TOpeh. Rabi H se zurenje. Poizkusna pusica K 3, ve- H lika puStca, zadostna za uspeh K 8-— ^M Razpošiljanje strn^o diskretno 2711 ^H Kts 1.1. ffix. laborafvi), Dmj 17... Icrfpsse 17 E | ^ Gramofon za f os ti Ini- sž^Tjjb *lfi* z majnictnim /r^^rlm Twetom. popolootna /f^]$ySK/h sam ^e|ojoč, začne in f^—^BlLttd^^ Enoletno pismeno jam-V*1^^ jk stto. Pišite po cenik. jg^^S§5>» Velika ztlofi frtmo- JW^?flf\Tf • • tonskih piosč .*. ^^^W^> Pult« matamćao Gramofoni - avtiiad iz prve roke se dobe le v :: atelje ju za gramofone :: A. Ratar, ijAijau So4wa Mlioa A«. 5. V«Hka tw—wUk* TiHim, Perje za postelje in puh priporota po najnižjih cenab BMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skofijo štev. 2O. Zunanja oaročila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana f Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor vsakovrstna oćala in sćipalnike, toplomere zrakomere, hygro-rjetre, dalf-noglede vsen vrst, kakor MZeiss, Busch, Ooerz" itd., ter v»e r to stroko spada-Jote predmete. Vsa popravila izvrsnjem toćao in solidno v svoji z električnim obratom nrejeni delavnicL Zahtevajte cc«:k, ^osi:em ga zaston). rj Ustanovljeno 1845. "^""B^B^B amo barvarstvo I ter kemično čišćenje in |T snaženje oblek. I. Apretura sukna. '^ ■jos.reich" IPoljanski nasip - Dika ulica št. 4. | Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. U n i IMani ĐuDajska cesta 21 Velika zaloga steklenine, porcela-na, svetilk, zrcal, sipi kozarcev, vrčkov LLd. QosiUniška in kavarnar-ska namizna posoda | po najnižjih cenah. I FlKaiijuSkar Liubllaoa, SeleD&umova ulica St. 6 priporo£a svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lonkil potrttttiD. fseh del kolu (bidkloi) kakor tudl netalii meni po oaiip imi Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno. Ccnovnik zastoaj in poštnine prosto. ,^^^8% Orotle razpošiljam na deset dni na poskuŠnjo in ogled. Enocevne lancastrce od 20 K naprej, dvocevne od 30 K naprej, Hammerloss od 70 K naprej, Floberti od 8 K naprej, samokresi od 5 K naprej, Flobertrevolver od 2 K naprej. — llustr. cenovnik gratis in franko. Fran Dniek, tvornica orotla, Opoćso fttev. 2145 na stat. dr. Če&ko. 2492 Pristen dober UIHIJufuu se dobi pri 95 L SEBEHIKU U Spol Slšhl. Stav&ne parcele na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na ŠHincah takoj ob mestni meji na TrŽaŠkl Gesti! vse z najlepšo lego so po izberi za -----------^-^ primerne cene - na prodaj. Več se poizve pri lastniku JOS« Tribuč, na Glincah 37. 2416 Lasne kite ? najfineje kakovosti po 5, 7, A 9 in 12 kron — vse vrste H lasne podlage in mrežice — M lasuliei brade in druge po« J» trebščine za maskiranje vse ig po zmernih cenah priporoča i Štetan Strmoli, tu brivec in lasničar fi Ijubljana, pod Jrančo št. 1, S (xraven ćevliarskega mostu). w Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno B in okusno. Cena za delo kite 3 K. V Kupuje zmedene in rezane ženske lase f po najvišjih cenah- 1788 4j§£r Od leta 1868 se ~9B Bergerjevo medicinsko kotranovo milo G. Hella & Comp. U ft priporoćijo odlični zđrarnikt, skoro ▼ Tseb crropsklh držarak z odličnim nspebora aporabtja proti vsake vrste izpuščajem zlastl proti krcničnim lišajen in paraz. izpašćajem, luskinanj na glari in v bradi, ima v sebi 40 odstotkov lesne^a kotrana in se razlikuje bistreno od neh dmgih kotranovih mfl, U se nakajajo v trgovini Pri poltnih boleznih rabite jako ospaoo Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot bla±Je kotranovo milo: Bet^erjevo glicerinovo-kotranovo milo. ------------------------- Dal»e: ------------------------- Bergerjevo boraksovo milo ia sicer proti oarcem, oooi^enju. pegam, mo« zoljem in drugim neprilikam kože. Cena komada vsake vrste % navodilom o uporabi 70 vinarjev. Moro: Bergerjevo tekoče kotranovo milo je izrrstnega nčinh.a pri kožnih boleznih, !n- A _*jh ▲ skinatn aa glavi tu v bradi kakor tndi kot 'igR ^J^Sfe 4S& sredstre za rast las. Stektnka 1 K 9« vin. fl^r^S^B Zahtevajtepo lekarnah in zađrvnlo trgovinah^f^«AJj.^k Izključuo Bergerjeva kotranota mila in^ ^r J* pazite na poleg stoječo varstreno znamko ^S^^j^^^^^t fn na polegstoječi firmin pođpis ^y jt- _^ O. Hell * OO. n« wakl eti- (^?V/ ^ keti. Odlikovan s častno diplomo ^^^^^-^^sC^trst^ M »inajn 1883 !b z zlato------------------1^ svetinjo mm svcrtovtti razsUvi w Parizu19OO Tvornica: 8. Hell A Comp., Dtutaf, L, Biberatraase 8, V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Lenstka dedlći, Ph. BIr. Josip vitmr, J. Mayr, 0. PiccoU, Ubald pL Trnk6cxy in v vseh dragih lekarnah naKranjskem I Josip firegorio I I krojačnica prve vrste za I I gospode in dame I I tt se nah^fa n» tt I I Dunajski c- 20 I I ntsproU kivtrne „Evropa* — Tramvajska I I Zaloga inozemskega in I I pristno aagleš. blaga. I I Cmariim :: Putnfla htn I I Z odlifnim spoštovanjem I I Jos. Gregoria, krojač. I Stran^tt.___________________________________________________SLOVENSKI NAROD. 162 štev. lstf*l* V«t«IJ VOSOV • Franc Vlejan V LjaMjau. KaUiw«k» alka 25 jk priporoča svojo bogato zalogo J 43 Mrtk ni to rtM^mđk 7 wm~ vozov. -«jb D9ž9lnl ztior kranjski in deiglng Ttnance ] Spisal binii detelni glavar Fr. pl. Suklje. l> Dobi se v i „J(arodni knjigarni" v fjubljani. j Cenai 1 K 8O vin., ■ pošto 2O «inarj«w voc. Pozor! 2W7 Pozor! Kdor hite lupili io i vitin in sadnim drevjem, ki se jako dobro obrestuje, pod ugodnimi ===== plačiloimi pogcji, naj vpra^a ▼ posredovalni pisarni ====== Peter Mateftt, Škofja ulica it. IO. Telefon 195. J£ 449,12 3 2824 Dražbeni oklic. ■a javni dražbi se bo prodalo dne 13. avgusta 1912 dopoldne od 8. ure naprej v Krilcem h. štev. 22, oaeir. po končani tej prodaji v Leskovcui 2 blagajni in vetla uloga utiffli. ic ww:H blaga t Reci se smeio ogledati dne 13 avgu^ta 1912 t času med 8. in 81/2 uro dopoldne t Krškem h. $t, 22, otiroma v Leskovcu pol ure pred začetkom prodaje. C kr. okrajna sodnija v Krškem, oddelek V., dne 9 arjjusta 1918. I SflIHO 6 dni! z brzoparniki francoske družbe. krt Houre v Heo) Vorli. TclfavM vozne Jiste (5 fkarte) za vse -^zreče đobiS *4iBO rri 343 j ED. ŠMARDA oblastteno pctrjena potovalna pisama v a Uob!lan!.Đnna)sk9cestsi8 aj f biii Knetske posojilaice. nisproti Jm ^ostilne pri „Fi?g¥Cu**. & Vozae Ustk« iz Amerike * staro g domovino po najAiijl čeci. Izdaja u^ voine listiće po vseb leleinicab - -. za prirejanje zabavnik in roraar-skih vlaJtov. V*a pojasnila lutotam ^m breznlaćfin. Kaj pripoveduje neki upravitelj. Upravitelja pokrajine Poitiers, je napadla težka bolezen na želodcu. Izvrgel je vsako hrano. lmel sem tuđi (pravi) veliko kostipacijo ter se nekaterikrat 8 do 10 dni nisem mopc resiti telesnega zaprtja. Bil sem bled in prcpadei. Med tem, ko sem zdrav, imam lepo barvo ter sem vedno dobro razpoložen. Ta moj položaj me je napravil žalostnega ter me je najmanjša reč vznemirjala. Izgubljal sem vsak tdan bolj potrpljenje in hladnokrvnost ter bil sem vedno bolj raz-burjen. Ime! sem priliko izvedeti, kako učinkuje uporaba pra§nega oglja Belloc, šel sem nekega dne v Poitiers ter kupi) steklenico tega zdraviia. Po preteku nekaj ur po uporabi sem takoj čutil neko zbolj-5anje, kar se mi je zdelo nadnaravno. Bolezen, ki sem jo imel, je bila huda. Vzel sem ogtje Belloc v večji množini od 3—4 Zlic zjutraj in zvečer. Použil sem ga s slastjo. Po prvih Žlicah končalo ie bljuvanje in po Stirih dneh popolnoma prenehalo. Od tistega časa sem iahko prebavljal, spanje je bilo lahko, lahko sem čita! ter se pri-pravljal za nadaljne pridige. Nadaijeval sem s tem zdravljenjem mesec dni ter uporabi! štiri steklenice oglia Beljoc Odsihmal uživam to, kar mi ugaja, ter sem Veleč. župnik Adrtan si popolnoma rešil zdravje, ne da bi bil §e kdaj bolan po treh letih. Dubois. Adriano Dubols, dne 9 grudna 1888 V resnici zadostuje, da se uživa oglje Beiloc po vsakem kosiln po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravi jo želočne bolezni, da, ćelo zastare Ie in take, ki se zoper-stavljaj o vsakemu druge mu zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospeSuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, Ojrlje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti goreCici, proti vzpehavanju kakor tuđi proti vsem žirčnim boleznim želodca in čreves. Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali posla jeni vodi po mesa in aaenkiat aH v prešle dkih spi je. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vsch lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo ni^, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Paris. Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prasek pozirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne tx>lečine, zavzeti zadostujejo popolaonia, in irnajo isti gotov učinek. Pastilje vscbujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih rtztopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. PiccoU, Iekanu Sutnik, lekaroa U. pL Trnkoczy A. Bohinc Jekama Ph. Mr. Joc ČUmmt. 1 Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Ptllaukl aaHp tt. 8. Reichov« hiš«. itodllnlh ognjlšc. Csittt jcmerae. Popravila mm • i topivo izvršnfajo. i ■ lainfli zaliia uiaiiil ta naifiuifik otroških vozičkov J^Hf* M-Paklč ^9^^& * Liabllud. ^^^PJ^^Hp^ Inaua uraćmkoB u U. . . .. 1 | Josip Kojma | U krojač prve vrste " II se Mbaja sedaj v lasta i hiši II n fm Jožela cesta 1 n konkurira i naivečjimi tvrdkami glede finega kr-oja in ele- B'^antnf izvrši ive ^| TvoniRka zaloga oajUneišit] anpj. Uj [J iD franc. specijalitet blaga, j] |: Zavod za aniformiraoie.: i PNajboljši kdtmetiški predmeti I za olepšanje polti in telesa so: 9 Š^. jl m »uo po 80 h, | «s offi Hm " cream po :: o floK Jm s Menthol s O 3^H Uil u*tnavodapo *o ^^^B sobni prasek po 60n; c a^^^B za otiran'tev In rast las: £ I H i! a lasna^oda po *• ^ ^^B^ ^^m^ Immu* po ma da 0 Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno — varovani, so naprodaj lev ! OM U kPh. Mr. Josip Cižmar Iv Ljubljani. Kupujte zaopio te domaće izdefke'. Odlikovana Prva kranjska tvornica blovlrleo Ljubljana flilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša RlinniF 1 IIVARRINFK o * m I S. Pri poro ča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene ala-nla)«« klavlrj« in fcanmonij« tuđi sa«i«lgraln« ma fetov i#aar9 aa iaiaa at« iliM| mh MaaaaaAa* Poprave in uglaSevanja se izvršujejo točno i in račun i jo najceneje, N«|v«4|« tvM«tca mm mwm$H^mčmm f««m I Km ii fltrin lidRzei H: opatov pnnontiL: I I Povest. — SpisaJ Blaž Potalin. II Zgodovinska povest Spisal Iv.Remec. I I Cenm broš. 1 K 60 vin, vei. 2 K P*! Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K I I 50 vio., s pošto 20 vinarjev več. I I 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. I I I Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi pri poro ča najtopleje I I |J(aro8na knjigama v £jubljam.| I kocke za govejo juho I družbe Liebig I so kocke za izboljšanje kakovosti. ■ Njih fini, ne vsiljivi okus, ki izvira ■ od vporabe najboljšega MESNEGA I IZVLECKA, jih odlikuje pred vsenri ■ drugimi izdelki. ■ Cena ^ v komad. \ Prodajni razglas. Podpisani upravnik konkurznega sklaca trgovca Antona Rainer|a T Metliki naznana, da se proda iz proste roke zaloga iniktnga io špecerijskega blaga s prodajalnliko opravo in druge premičnine, kakor seno, slama, xrn}e, krompir, razna posoda, aekaj pohlžtva ltd. Proda se ćela zalega blaga s prodajalniško opravo in vse druge pre-mićaine en bloc ali pa v posameznih skupinah. Zaloga blaga s prodajalmŠko opravo brez drugih premičnin je sodno cenjena 6077 K 84 h Kupee ćele zaloge blaga in prodajalniske oprave sme rabiti prodajal-niške prostore en mesec od dne kupa v svrho razprodaje. Odklanja se jamstvo za kakovost blaga in točnost inventure, Ponudbe je vložiti pri podpisanem upravniku ----^^^ do 16. avgusta 1912 ^^=---- z 10n„ cenilne vrednosti kot varščino, ki zapade v prid konkurznemu skladu, ako bi kupee ne izpolnil pogojev. Kupee mora pred prevzetjem kupljenih predmetov v petih dneh po obvestilu o sprejemu njegove ponudbe založiti kupnino pri podpisanem upravniku, ki ima na ogled inventurni zapisnik, razkaže na željo zalogo in daje potrebna poasn.la. V kolikor se zaloge blaga, prodajalniŠke oprave in drugih premičnin ne proda v gornjem smislu iz proste roke, vršila se bode sodna izvršilna prodaja na drobno dne 19. avgvsta 1912 in nasledn|e dni, na kar se opo- zarjajo zlasti tuđi konkurzni upniki Metlika, dne 4. avgusta 1912. Ivo IE$*=tl«:o^mlls:9 c. kr. notar v Metliki kot upravnik konkurznega sklada* IZaradiopustitvel I raznih vrst perila in švicarskih vezenin posameznih I prtov in spodojih krti, se prodaja po zelo nizkih cenah. I Opreme za neveste I Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo I 'ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, oprave za I .• ." .• .' .• .* kavo, nogavice in žepni robei. .' / / ." / .* ina zaloga l kr. t priv. tovaren platna I in vseh platnenih izdelkov lforbert Langer A S#hne I mano najboljši udelkit originalne tovarniške ceue. Opreme zoooorolenčke. I Tlntnn c;^«*pUgUIIIM>Selcl1' I I rliiiVH o iesteroogiate, t •VBfu po ci okane *?r Mtiioglate strojne ticaste plete ni ne ograditve goidov ^ravmikoT n vrtov, -^ varstro proti rajceim. -—jaka, fazanarifa, v#4ft#r« igrališta aa lan-tanals, »ahttTCve stene moalrak« aaadkii, daije mreže za esek m gramoz, jekkMi b&UU Ucm. za alrtovi^ vt» «sa|iwlni materija! tn vse zađevne izdeBce đobanrirate do mlnOTn certah «Hutter S Schrantz d. i, Dunaj, Vi., HindmOhlg. 23 tvornica sitirsfeegi in klofeoćeviifiste^a Ma^a. /zorčne knjige, preračuni in po;asnila vsake vrste gratis in fr. | ,*. Dobiva se v vseh večjih želeacninskih tfgovinah. .-• llvan Jax in sin ■ v Ljubljani, Dunajska cesta 17 f I £ priporoća svojo bogato zaiogo :: ^ I voznih koles. Šlvalni stroji Brtznaćii kini u mn\> v Hiii i Pisalo! stroji JDLET. Pletilnl strofi ' -eh vf'iko^ti Lin&iiana Fr. Ševčikmtti puškar priporoča svojo veliko zaiogO raznovrstnih 58 pušk in samokresov lastnefja izdelka, ^akor tuđi belajiiskih, saiskih .u teikih »trtgt) pr#ixlniiealh pnik, za katere lamćim za dober streL Posebno pripo- roćam lahke tr#e«wkft >n puškm B#ck s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnil: — Priporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin p^p* po najnižjih cenah. "^W Popravila In oiroibi se iiTri«J«J« tete« !■ uBMlffv«. C«fltovaiifci na sahtavanje zaatonj in poatnin« pra>at*. _______________________________ —■—■——————— I August RepH I I s*4ar v U«M)aai v Tnwvem, I I izdelBjcinpoprafljivsAkovrstnc I sode I po Mtstttik oaaak. I I Kupuje in prodaja stare vinske sode I Blaž Jesenko 1 LjBblian*, Start trg 11 I Q priporoča K 1 klobuke, slamnike i cilindre, čepiće itd. I 3 ^==z najnovejie ffaiont - B i po najnižji ceni. B 1 llastrovant ceoiki lastoaj in postninć prosto. I ■ajcenejie delolke in solnenike aomačega izdeika priporoča . tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešemova ulica 4. Uni 11 limu lataut Fr. P. Zfljec Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, og^ejte si mojo bogato zalogo pravci, naifinei^ih švicarskih ur iz flft zlata in srebra, ure ^P^ za dame z diamanti T ^^k in briljanti, zapest- _^^mi ^H niče, uhane. vratne ^^^^^^^^^ veri žice. poroćne ^^V^^L^L^ krasne nastavke iz /Ž^ilz^s. ^B^ kina srebra, na- MT* J Tv^^f mi zna orodja itd. lw V. 4/JaH Zahte^afte cenlk, \^^^jJP Vsa popravila izvršujem ▼ svoji lastn, ti delavnici točno in solidno. : Teodor Kom (poprof ■•arlk Bon) pokrivane M i kkpar. vpellalec stnlnoliv. ter iBtalattr vilivodov Liikljaia. FiliaKka (»ta 9.8. Priporoča se si. občinstvu za izvTŠe-vanje vsakr§nih kleparskih del ter pokrivanje z anglešlcim, franeoskim in tuzemskim Skriltem z BM-ttMtiii tkrilpi (Etnit) pitat RituU; z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvrMtvi. Kal ii Maja^l pt Malpi pisak Poprave točno in ceno. Proradi* breifUćM li ptit prosto. HI fgletniOT. 2 leleznino Hertir ifII Baaaaaaaaa^BaaaaaaV^Ba^HBValaaaaaTaaaaaaaaV | Peter Majdić s: Celje] ^ Svetovna znanka ^V LAURIN & KLEMENT ^^ d. dr. v Mladi Boleslavi ^^ S AUTOMOBILI^ ^^r — Zastopnikai Nikodem 9k Wetzka — Gradec. — ^^B Ilzbolfialte promet ¥ svoji gostilnl I ^f^t01 -1S0 y: izvrstnim cenim | slovanskem I m ai «i ai ai grandhotelu I plzeniskim pivom i^A :: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. :; ma in v ■ Največja čisto slovanska pivovarna. slovanskem ■ mmr Zaloga v Ljubljani- V. H. Rohrmann. -mm f^oma' I Zaloge v Zagrebu, Trstu, Rulju, Zadru itd. v Gradežu. I ^3E| Združeni čevljarjil •■■■_______ * H rssris^srssam^ ▼ Ljubliani, Wolfova ulica šf. 14 I priBorotajo svojo bogato zalogo etioval za poletno sezijo. _ | Vse vrste moških, damskih tn otroških čevljev iastnega in tujega izdeika. Onmi xa pete, vrvice, zaponke, čistila itd. s vedno v naivečji izberi. - | Speciallsti n prave oonke in lovske čevlje. *-^gk ■ Izdelujejo se po meri v lasini delav- đBMgBSKBKI^Bi I nici, sprejemajo se tuđi popravila. Sjj^^Bj^H^^B ■ Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja ^^^"ai^^ ■ naročila proti pov2etiu. — Zahtevajte cenike. Naikraiša In nsUa oof V AmerikO z modernimi velikimi brzopamiki iz . Dnliiiane in Antwerpen v liew-¥ork 32 ,c proga I Red Star Line deča zvezda Na naših parni k ih Finland, Ero oni and Vaderiand, Zaelmnd, Lapland in Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Vorkom je snažnost izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajitc za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni Odhod iz tjubljane vsak iorck popoldne j iNaši parniki vozijo tuđi na mesec po večkratl 6ai Eanado ▼ Serarao Amerlko in je ta I vožnja izdamo cenejša kakor na Novi York I Pojisoila daje vladso potrjci zastopnik I Franc Dolencl v Liubliani. I Kolodvorska ulica o^ei stev. 26, od luitne^a kolodeora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišlerju1* 1 lom min J. J. tlaglas P S Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 23? | i Haiveaa zalooa oobištva 1 Lki u ipalM ta \%4itB% Mfeti salom In goiposko oo IfiS wmhm. Froprof#i martorjl, modroel oa w«ot gx DBi ««aaiMH ^#4r»d, otraiU vosMU Itd. vv '}POPBQC| a^B- ■•iMHiaaila Ma— "IM LuSuSuu tSCjICv^Bv^B^P^^vC ____________ la^Ma^MHa^BanaaMMi^MB stran u-__________________________________________ SLOVENSKI N4ROD.__________________'_____________________________________182 štev. IC kr. priv. tovarna za cement I TrfcovoMako protege kopne drvftfco v TiboiHak I I priporoča stoj priznano izvrsten P*i-tl«ntf-«*M«*t v vedno enakomerni, vse od I avstrijskec^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in I podorne trdote dala£ —dkrfljwtoftt dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstoo a#ae« I Priporočilji in izpi»i£evala 2307 I raznih uradov in naj^l ovitej ših trrdk so aa razpolago. I Centralni urad: Dunaj, I.t Maxtmilianstrasse 9. ^^^rt^Mi metni? lernega mttmia hKiBiiiM^Bl jHNajbolj&e kritje i Ruberoid rdei ■ ■ ^B sa wwm »tavb«, tvornice, I sa stanovanja ta sola ^B :^B gospodarska poalopla Itd. ■ r. cerkv« vile 114. ^K :S^L ■■•■ Varujte se ponaredb. *-«■ ^m& ŠSgfl^^L. Broiop«, vzorcl Sm pr*»f»»£Mni zastonj. ^^K&t&R 3HgS|^k^* Avenarius, Dunaj III 2^^B|||§ Od dobregn nolboliše! Suh Ki. ii. dražba Siv. strojn IMm. Ji. Pctn osti 4. ■ loi. ' Kttnji. • Uni mi. I Zahtevajte brezplačno! I I 1596 ilustrovani katalog št. 284a o I I mlatilnih sirojih gepljih I ■ z taJni taKa za rntam a rrfi w*m ii ppfci pj* a ma im* I kosi Inih strojik za travo, de- I - - obratalcfk sa I * neno, grabilatklh /a r-eno m I ćistilalkik 7a žito, trife- I riih. rohtrilaiklk 73 ■ . I stroiik .a rezani co, krkaU&UUk I za repo, 4rofrll»ikih ! fiELeRTROTennišKA D6LH1SKA DRUŽBA I PREJE KOLBEN IN DR. PRAGA-VYSOCANY I Dimaito itrojl ta elektrUal m#tw|L s I Maprav* %m elektrlčae rauvtll|av« ta I pr#wajaaj# •!#&£»£«• Mm. s EUktrttai I obrat ¥sek vrst r, VendUtorfL. s Tmr- I boguftratertl, atoklrlia« tetoulM tai I lokonotU*, tmr\mr\ ia tfvlfaU. s Oktoi- I alce Ia taralce vtefc vrst s ▼•<■• I tarbtae vsah saslavav (Fraads, Paltoa). I s Točaa, c#aa Ia hitra p#prawHa vaah I atoktrUalk itN|tv irafih tvrik. s Ym 1 • potr#b« sa lastaHraa)«. s s s a n Anton Pmker krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svoj« veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dećke, jopic im plaiiev aea gospe, nepre-■uočljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejSih vior-cih in najnižjih cenah izvrSujejo. J Vsak dan svež | sladoled in ledena kava ^M se dobi BH ■ v slaščičarni ■ IJ. ZflLAZHIK I B Stari trg ftt. 21. ^ ■ ---= ■---- ) ■ JČ. Čadež . ■ W M v Ljubljani ™ Mestni trg št. 14 poleg Irbanćcrc maocf. trgovine priporoča ^ klobuke ■ slamiiik6 B mi. razne muško oerilo. H ■ kravate, onatiikt itd. itd. ■ Bta^o imam solidno, cene zraerne. Postrežem točno. m\ = ■ = nr LHIKDUH I Ljubljana, Mestni trg 15 I I priporoča svojo veliko izber I I delnikov ia •olnčnikov. I ■ Popravila se izvr§uje)O točno in solidno I | ~ Tif ina jul hn, laka in trna ?' Brata BEBERL trtoslitaria. lakirana. staibDa ^SE io pohiftvena pleskarja:.'. ^ 243 Prodajalnica i i inklj««« Delavnica i Miklošičeva ulica št. 6. LI UII11UII d Igriška ulica štev. 6. nasproti hotela f>llnion«'- Električna sila. Edlna zaloga 3t42 izviroili airiiili tsvljsv. Avstr.-Ameriška zaloga čevljev Ljubljana, Prešernova ulica št. SO. fol fol [51 [ni wa\ [□] [5] \a\ [a] [a] [a] [nj [□] I ■■^^^■IHI^^Hi^^^HI^^HHai^iB^B^BiaiBaBaBHBV«^ Alioiiz ^ Breznlk sodni izvedenec in učitelj Glasbene Matice. I Naivečia in naistareiša trgovina in izposojevalnica klavirjev in har- I monijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orođja strun in mnzikalij, I kraaOaićBi kotto k. 1 U.M3 LjUDIjana, IVOllgreSIll llg SI. 10 HJlfU - BfiEZHll. Ljlili««. I fnaspfoti nnitske cet»Uve). I ^ay^ Klavirie dvome tvrđke Bdsea- CT3 dorfer, Ciapka, H6U1 db Helte- \.v^? mann, Stelziiaminer i n Horfl- ^^fK^lfrk S** famer. harm.) imam le jaz v^B^m^Hffia ^ izklfnemo edlai zastopnik za y^jWft,,VffJR ,-jm Kranjsko v velikanakl zalog i ^Kfl^MiliBSl>^^^ in izbiri. Ne dajte se varati ||^^§^^gijjSL/V P° navidezno cenem, vsiljivem ^^J^^^l^^^ blagu, osobito, ker nudim d ^i4BtJ« vsakomur, da si po kolikor mo- ^ GSr^ff goče mainitii ceni ali na ču- IK Wml dovito majhite obroke bres ________ JI Rk\ ! J IVIihael Kastner J| I Najceneiši nakup za: 1 I špecerljsko blago, kniiln]sko in iivinsko sol. Petrolo|y I I tndi v originalnih ploćeTinastib bangljah, obdavčenl tv I ■ neobdavčenl bencin (xa motor]e in automobile). Gaso- B I lin, ligroin (za raziTetlfavo). Knrilno olje xa Dfeselove I I motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne ■ I vode in vsl proizvodi Uvirkov vedno sveti v zalogi. I n^n^n^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^n^n^ns H| Ljubljana, Kongresni trg 10. H I Hapiejša m najlitrejša vonja v flmeriko i pamiki „Sevenmeinškega Ltoida" I U5 2911 I Bremna I Nevv York ■ I s cesarsklnti brsepatniki „KAISBB WILHELMMI „KR0NPEINZ I WILHELMM9 JF*i*** VILHELM d. GROSSE". I Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. ~ I Natančen, zancsljiv pouk in vcljavne vozne listke za parnike gori navedenega fl} I parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških žeteznic dobite j£ ■ v Llnbl|aal edino le pn h« mm mm, mm m m. i & I nasproti občeznani gostilni .pri starem TiSlerja**. I Odkod Is Llnbllaae |e vsak torek, četHek in sebote. — Vsa ^m I polaaallat kl se Ukaje petovania, toćno in breznlatao. — a«« I Postreib« peiteaa, reelna in solidna. b I Potnikom, namenjenim v zapadne države kakon Colorado Meksiko. Kalifornij0 ^^ i ■ Ariz«»a, UUh, Wioming, Nevađ«, Oregon in Washinelon nudi naš« 4ruštvo posebno B^ ■ ugodno in iz redno ceno Čez ialveatea. Odhod na tej prota iz Bremna A I enkrat mesečno. j^ Ia se dobivijo pa tuđi listki preko Btltiaiort in na vse ostal« dele sveta kakor Hi ■ Iraiilljt, Kako, Bitios-Alres, Colonko, Siigiporc t ATstr*iij# itd. 182 Sev. SLOVENSKI NAROD. Stran 15, PU U 1OU otL U* *nt .Misni- I^a^fei Elegantna in prizoana iz- IZfiflM vrtite*, pripravno tuđi za Bnjhlsai^ « potovan>a in ix*cte. 4X4 HltHFS9B[ crn ve' ' kompletno zopr*-InlflSTlDf vo- *•*«*•«■• ftlUo in UHnaPnl ***« Po *«teri vsak za-■jggy^fc^^četnik lahko takoj ne da f^^^OJK^BP^bi prej kaj znal fotogra-%^ fira in slike izvrši Po Ivzetju za samo K 1*80. Slike nato vsakdo [-• — Več povc pri naročitvi aparata Litf kkkta. haj Ml Vk\ Lfftkfiitertti« i Iroda se Iz proste roke [spo po A1 I srednjem vrhu pri Kranjski gori, » -'Oječe iz zidane tuše, gospodarskega K ■<'.opja, ter 150 oralov njiv, travnikov Sr ~ozda. Proda se ugodno radi dni-| žnaskih razmer. — VpraŠanja na n Lartflai, Mi irtL posta Kranjska oora. Eiilii Lb cesti ležeća, pri delaoju železatce Li predoni in velikem kamnolomu, I: kjer je zaposlenih nad 300 mož, :: Ie proti naplatilu na prodaj. ' ¥ đbe na upravni>tvo »SI. Naroda« i „C. C. gostilna-kantina". 2^>j pzredna prilika! Li i mesamm lp s trafiko in gosfilno, ts?-ko posebej v svoji hiši, se da takoj ▼ aknp, ker lastnik stopi v privatno živijenie. Siar: mesto, že 17 let obstoječe, trgovanje : i *elnhni produkti, pol k:lometra od pri-•-:i-;e železniške postaie Nadatka 60C0 K. inja na Z. Bdtbei, Podiemclj pri letliki na Doleuiskem. 2ci2 I nadležne kodne I If ^ ^^^ na obrazu ali na rokah ^H I ^^&H^S^ odstrani v 5 minutah ^H I ;j^jlranieiiatoko[iii. I1 ' * * Zaj. neškodljivo, goto. B5 eheh. Pusica za 4 K zadostnjc Raz- ^| > i -: '5 pošiljanje strogo diskretno. ^H ; hi MEĐI1INAL j-^-^^ panic destllcrll« r^&[^IS & SIBCK *£.^£l3k Barkovlje Sl^H Dobiva se povsod! z: Uto 12 ni. ml* ^ai! | izborno, zM\mmfttm, JBđunfm ■rffcod-ljivo banrilo za tec ta bndo |e L Vrtctov 9gMMkMFv ki bttnra takoi ta Injno. plavo fbiood), r>avo in Čnn. i karton z aavođilotn K 4*—. 2. Vitekovjtart^.dvojnata, ctncjSa YWta. I \mUm KJ~ veo. 1 stekleaica K I —. _ Ta b«rviU 90 wt v /TF*%¥m tJMfijih izkazala jM^^r^ »afboljš* Ediao I i ^RHv ^^V P''1^0 f^5^ drogo I JBEtSa ^^L navraćajte) iz tvor- j i ^^—->Wfai ft* *#**•* SKS: Drogerija ^drija J iMm hM« 4 J. wpmi i* i«i-1 I tate tat ikrili Bimfca ^ itn 1 Iz|avl|amy da !• zanmlfivo rasfciilevalii« sredstvo potrebno pri vsak! hiti. fta Nitoafs ru, •Uklta, u irlffacils pri fu»ah, x* raskntevaalo pri WUdkik hi fttpravlltat* ■!»•■■ talM, te« pri p^tml« «#f, !• *t«U«Blo« lyzotorma ai h desinfekcijskega sredstva, priznano najboljsega! ■■ i: Bssl^s ss z aavssUssi v vsald v lsksral In drogeriji po 80 vinarjev ▼ Oriflaslaih stsklsalcsk. — Lyz*!ormo*s tssletas milo komad 1 krsno. Gospodh ije ! Pozor ! ! Ne kupujte presnega masla ali nadomestila žanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke BLAIMSCHEINA NIKLivi MARGARINE „UNIKUM" ni rastiinska margarina. SAMO BLAIMSCHEINOV ■ Išlliriiaacc se izdeiuje iz na;č)Stejše %o- II N 1 K II M « Je resnično edil»° in J!t*i"iVW™1 veje obisrne to'šče z visoko pp »#■•■■%*»«■ pr»wo nadomestilo za pa-;eriz,rano ometano, ima torej najw*čjo re- presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. dil«»o vrednost in je resnično zdrav. IIMIICIJNI" r' umeten, nego najčiići Izdelovanje "U -^r1' "*•'!«, od na BLAimSCHEIIIA „UNIKUM" IIMIICIIMI" *lli ° cenejsi oo na- " >11*IW11%*#1W" za **w [0 vadnega presnega je varovano s stalno državno kontrolo in je to masla in zajamčeno ranogo izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. Cenjena gospodinja ! !-: MS dajte se torej beg&ti od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-: pečenje praienje . samo kuhanje mas|en kruh BLAIMSCHEINA „UNIKUM" MARGARINO Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. 1 Vimenite,da se Kaj raketa ne je? In vendarse nahajajo vse te , I Ijubke reći v semlerem zaćimbinem prašku.ki ga kupujere odppra 1 Ako hoćete obvarov/ari svoj želodec ^akih zdravju škodljivih I snovi, hedaj ne kupujte ] I ■ ■ ■■■_ mm* nikdar semletih zaćimb odorfo * ■ ■ Jj l^^^^^^^SI remveč izključno le llf^^^^^5!l II---------II zajamčeno čiste začimbine praške I]---------I llSSlF^Kucheme^en^sl & 1 ■I**«**mi+-»n firme Alex.Ertl sinovi v Gradcu I] ^y I II lb^tM^ewurH|I v poleg sroječi, posravno v/\rovani opremi?&-> II —gAutimarte^, ■ l^Dobivas^^^l K3S^B"^^^SbBSBSSSSS5^311 Pozorna I m povsod? MwP^^—^mmm^mmmmmmm Mapče- Zenitna ^^0i^^^JzeiiittuL| ponudba p 2732 | ponudba I ^^T Vdovec, 38 let star, s 4 že ^^^L ^J precej odrastimi dekleti, Mj- ^^k ^m mlajša 9 let, se želi v svrho ^A ^m 2eoitve seznaniti s slovenko, ^A ^m gospodično ali vdovo brez ^B ^1 otrok v starosti 25 do 32 let. ^m ^M Ima lepo posestvo in irvršoje ^1 ^B dobićkanosno obrt, Poaodbe ^M ^A z navedbo vi sok os ti dote, ki ^m ^^L se rabi v povidigo obrti, in ^m ^^L sliko naj se posije pod šifro ^m ^^L ,TF. V. ienitev** na aprav- ^m ^^L ništvo »Sloveoskega Naroda". ^^w Zenitna L^ J Zenitna ponudba ^^^to^^^H ponudba — ----------------——____—^__^—^— S***11 16-___________________________________________________ 8LOVEHSK1 NAROD,________^________ _______________________________182 štev. x a x I . Ljubljana. = K u x \ I -^Kr^J^'^"'^"""'^^^^S^ ^"^ »J*™*™* Peči) I E ^fc> bauru. njoslcfoi se itsujtcjruj. naznani jo^^^ J^^^^^kS • \3riumpti taaavna.mMwk LuiM«iiiiiiiiii«"iiwii'rni.....iiniiim i ibiimimiimiiimiimmiiiii......imunim f ■ Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano naiboljših koles „KINTA" modeli 1Q12 Karei Čomsrnik & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. S)Kcialia trgovima s kolesi, motorji, avto-^^ mobili in posameznimi Odi. ^= Mehanična rfelavnica prvega razrerfa za \ sa v to stroko sp^^n;. »ža de a in rorravila. Garaža za avtomobil«. Zaloga pnevina-^^ma tikov za avtomobile, motorje in kolesa ^^^Baavi^ Popravila pnevmatiko* rotom BB"^ vuikanizira^ Bencin in olje ?a !iiH_ vsevrorar. Izposojevalnica ko- ri^^^*- les. Sola za vožnje - \semt vo- ^^ ' žili Interesentom imo s strokov- *■ nimi ro:a?r!*;' brezrlačno na razrolago Otroška igrača ■ je opravljanje domaćega penla, ako ^M rabimo 1208 H I saiodclujoče praino sredsl¥B. 11 Zajamčeno neškodljivo! Ni klor! H Po polurnem kuhanju ^J bleščeče belo pcrilo. I PpfC*|M varuje tkanine in penlo se v koti u ^^H »rcia" obeli kakor od tolnca na trati ^H Tvornica: Bogomil Voitti, Dunaj !ll.|1.1 I Dobiva se povsod. |H I ^W Strogo solidna najstareisa tiomaia tvrdka. Ju veli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. ^ić^^j nova dela po Lud. Cer ne, ;nvelir. trgovec i urami ter zapri-seteni sodai cenilec. Ljubljana, Wotfova ulica št.3. Cenikl zašton) ia postsino prosti. I A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI I _^^= LJUBLJANA. —= I Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča: I Oljnate b ar ve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste 5 I ss firnežev, a: I s: čopičev, :s I :: lakov, :: I Mavec I (Gips) I ------------1 Olje za pode I in stroje I Karbolingj i Marijin trg št. 1. Naslov zadostuje: 171 A. Zankl sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!, ■■■■Ri&BBaaH3Baaa^^BKSBB^a^Hi^BSBsRKaBaaaaaaiMaaaaaaaai F. P. VIDIC Ss KOMP., LJUBLJANA :: iovarna zare^anih strešnikov :s ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani stresnik-zaknivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihiami! Haiprinrosteije. najceneiše in najtrpelneiše KrStle streh seđanjostl. ia iS^ZSirSiSt 1 Delniška glavnica: 150,000.000 kron. ^^ Rezervni zaklad pribl.: 97,000.000 K. Tj Podružnica tW* c. kr. priv. I v Ljubljani, na Pranc Jožefovi cesti št. 9. I Sprejema rlofr« r* •bre«*#TmB|e ▼ tok#*Mi rataam, na tir«-k«at9 i k»p«fe n pr««afa ta- 1» iaoiemske Tr^dnostne papir]« in daje I in n< Hotse kmiiiice, 1 vestne nasvete ob mml^tbi ftftTmic, I eakofitira aiejiic« -n 4eriM ter aovoijuje kf dlte vseh vrst, I pr*skrb«i« in tep^iiira v*Jmike temitvese kavdlet vadije itd. itd. I povf.d'-.m jK,f*,t*a/nr H4>zk)r priporoćamo svoje pr#tt •pB|w in trlaaMi Hfff> ••!• - deposites pod lastnim zaporom stranke ter sprejemamo TrQdnOStll6 I predmete (pre«*l#*#) ▼ braniteT proti majhni pristojbioi; prevzame dalje saprte mavltke n pWW predmete v začasno oskrbo; preskrbujemo upravo I depatoV, spofcno z nataoČao r#Tlsl|« izžrebanih efektev ter unovčevanjem zapadlih kapese¥. I Svojim komiteotom prepuštamo pele^liBi hl edllM piflBftf s katenmi lahko na vseh poljube ih mestih dvigajo denar, ne da bi jetnaii gotovine s seboj. I NDRUZHICA C. RR. PRIV. AKTHJSKEU KBEOITHEGA ZAVODA ZA TRGOOIHO IH OBRT 0 UUBUAHL I I " ' I H