JS TEKLO n O n CELA JV * STEKLO* mercdtor •iVlpoRT — EXPOR1 ^ " I > I V K n N O “5 V H 7 h VELIKI aPKTOBEIl Petrograd, zibelka sovjetske revolucije, se je preimenoval v Leningrad. Dobil je ime moža, ki je ustvaril prvo socialistično državo na svetu in ki je delovnim ljudem vsega sveta pokazal, kje je njihova prihodnost. Mesto ob Nevi je dokazalo, da zna ohraniti čast imena, ki ga nosi. V to mesto ni nikoli stopila noga. zavojevalca. Hitlerjevi generali so avgusta leta 1941 planirali banket, ki naj bi bil v leningrajskem hotelu Astorija in na katerem bi Hitlerju izročili ključe Leninovega mesta. Tega banketa nikoli ni bilo; noben nemški vojak ni stopil v to mesto — razen kot ujetnik. Devetsto dni je trajala blokada Leningrada v drugi svetovni vojni. Ognjena vihra je vse te dni zasipala Leninovo mesto z morja, iz zraka, s kopnega. V mestu ni bilo elektrike, vodovod ni delal; hrane je bilo desetkrat manj, kot so je potrebovali. In vendar so leningrajske tovarne obratovale in kovale orožje za boj proti fašistom. Delavci so v teh tovarnah tudi spali — skupaj s svojimi družinami, ki v mrzlih domovih niso mogle živeti. Ljudje so umirali od lakote, od mraza, nikoli pa niso pomislili, da bi se vdali. V najtežjih dneh, oktobra leta 1942, so v tem mestu izvedli Šostakovičevo simfonijo, imenovano leningrajska; dva fagotista, ki sta sodelovala v izvajanju te simfonije, sta prišla v koncertno dvorano s fronte. Dobila sta dve uri dopusta in se po koncertu takoj vrnila v rove, ki so branili mesto pred juriši Hitlerjeve soldateske. V leningrajskem zgodovinskem muzeju hranijo sedaj že orumenele liste iz šolskega zvezka enajstletne Tanje Savičeve, ki je s svojo otroško pisavo jtakole opisala zgodovino svoje osemčlanske družine: Ženja je umrla 28. decembra 1941 ob 12,30 h. Babica je umrla 25. januarja 1942 ob 3 h. Ljoka je umrl 17. marca 1942 ob šestih. Stric Vasja je umrl ob dveh ponoči 13. aprila 1942. Stric Ljoša — 10. maja 1942 ob štirih. Mama je umrla 13. maja 1942 ob pol osmih zjutraj. Tanjina vojna kronika se je zaključila takole: Savičevi so umrli. Vsi so umrli. Ostala je samo Tanja. Pa tudi Tanja ni ostala živa. Ko je bila prebita blokada Leningrada, ji nista več pomagali niti dobra hrana niti ljubeča nega. Mala Tanja in njena družina sta eden izmed simbolov Le-pingrada, ki je za svojo svobodo in čast, za oblast sovjetov dal milijon žrtev. Osemsto tisoč Leningrajčanov je pokopanih samo na enem pokopališču — na Peskar j evskem spominskem pokopališču, kjer ni imen umrlih, kjer so samo zelene trate, skupni grobovi, v katerih leži po trideset-štirideset tisoč Leningrajčanov. Pred temi tratami, ki se vrstijo v nedogled, stojijo samo številke, ki označujejo leto smrti pokopanih. Za mnoge so sicer vedeli, kdo so, toda za mnoge niso vedeli — in da ne bi žalili spomina slednjih, so vse pokopali samo kot Leningrajčane... * . sliki oktober simbolizirajo veličastni spomeniki; simbolizirajo ga tudi veličastni dosežki ljudi, ki živijo v zemlji sovjetov. In vendar — ko sem bil prve dni septembra letos v Leningradu in vpijal vase njegovo lepoto in njegovo zgodovino, sem začutil, da je prav to mesto največji in najlepši simbol Velikega oktobra, najlepši spomenik vsega tistega, kar se je za delovne ljudi vsega sveta rodilo pred petdesetimi leti v mestu ob Nevi. MILAN POGAČNIK SLOVENSKI TURISTI, POZOR! Ko pridete v Trst, obiščite eno izmed najbolj znanih tržaških firm Konfekcija »MIRA« TRST, Via Geppa 17 tel. 24-180 Imamo priporočila vseh turističnih organizacij BMgBHBHBSEaeBMlIBHa Danes: Posebna izdaja DE v Ptuju s m SSJSS - F ita, 4. novembra 1967 akole je bilo v revolucionarnem Petrogradu tistega dne 'pred petdesetimi leti: Mornarji in vojaki, ki so stopili pod Leninovo zastavo, so že zavzeli admirali teto, nato pa so se izpod arkad Generalštaba vsuli na trg pred Zimskim dvorcem. Tu so bile postavljene barikade, v samem dvorcu pa je bil mimo drugih tudi fanatični ženski bataljon, ki ga je v svojo obrambo poklicala kontrarevolucionarna začasna vlada. Nato je z Neve, kjer je bila zasidrana križarka Aurora, zagrmel top: signal za juriš na Zimski dvorec. Val revolucije je preplavil carsko zimsko rezidenco. Ženski bataljon se je vdal brez strela in brez krvi je bila aretirana tudi začasna vlada, ki se je bila zatekla v jedilnico Nikolaja II. Sovjeti vojaških, delavskih in kmečkih odposlancev so prevzeli oblast v Petrogradu tako rekoč brez krvi; tudi streli z Aurore niso rušili in ubijali, saj so streljali z manevrsko mu-nicijo. Kri je začela teči pozneje, v potokih in rekah — potem, ko je kontrarevolucija hotela z vsemi sredstvi zadušiti Veliki oktober. Oblast sovjetov se je rodila v noči med sedmim in osmim novembrom leta 1917; po starem ruskem koledarju je to bila noč med 25. in 26. oktobrom. Začelo se je novo obdobje zgodovine človeštva: socializem je nastopil svoj zmagoviti, nezadržni pohod. * a pohod ni moglo nič zadržati: ne krvava leta kontra-; revolucije in imperialistične intervencije, ne velike te-, zave izgradnje socialistične države in tudi ne ogenj in meč Hitlerjeve soldateske. Delovno ljudstvo Sovjetske zveze ni hotelo druge oblasti kot tiste, ki se je rodila Velikega oktobra: za to oblast, za svojo oblast mu nobena žrtev ni bila prevelika. Obiščite tudi Zlatarno GINO TRST, Via S. Nicolo 31 Garantiramo za 100 % NAVEDENO ČISTOST ZLATA! Govorimo in postrežemo v slovenščini. S tem oglasom dobite 5 %> , sPecialni popust! V .1? L E T R G O V 1 N A Št. 43, leto XXVI ^KTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTROHADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELBKTRORADto > M TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO ■ m & A°BENi Material • TeHIMO-MERCAT CELJE n železnina • gradbeni material . Železnina • gradbeni material • Železnina • gradbeni mater cd > P3 REZERVIRANI STOLPEC vAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAvAAAA/VVAA/sAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/SAAAAA/V Magda Kreft socialna delavka v tovarni LITOSTROJ Ljubljana: • Povejte, prosim, kako je v vaši delovni organizaciji poskrbljeno za zaposlitev invalidov? Donedavna je v našem podjetju vladalo prepričanje, da je vsako delovno mesto primerno tudi za zaposlitev invalidnih oseb. Čeprav smo imeli tudi komisijo, ki je bila zadolžena za urejanje teh zadev, smo v praksi zaposlovanje invalidov vendarle urejali bolj po »privatni liniji« in s prepričevanjem vodilnih delavcev v obratih kot pa z neko načrtno politiko. Zdaj smo z zakonom zadolženi, da določimo delovna mesta za invalide. V našem podjetju imamo 90 invalidov, poleg tega pa še 78 delavcev, ki jim status invalida ni priznan, čeprav je njihova delovna sposobnost bolj ali manj zmanjšana. Kmalu bo tudi pripravljen opis vseh delovnih mest, ki so primerna za zaposlitev invalidnih oseb. In kot vse kaže, bo takih delovnih mest več, kot je trenutno v podjetju invalidov in tistih delavcev, katerih delovna sposobnost je bistveno zmanjšana. Ne vemo pa še, kako bomo uredili vprašanje osebnih dohodkov za te delavce. Nihče izmed invalidov se namreč ne brani premestitve, če so jim le zagotovljeni vsaj enaki osebni dohodki, kot so jih prejemali doslej. Prepričana pa sem, da bomo na neki način — verjetno s posebnim skladom za izravnavo osebnih dohodkov invalidov — uredili tudi to zadevo. Naša prizadevanja namreč resno podpirajo tako samoupravni organi kot politične organizacije v podjetju. Janez Preši kadrovnik v Združenih papirnicah, Vevče-Medvode: • Poškodbe pri delu v papirni industriji sicer niso pogoste, vendar po navadi zapuščajo težje posledice in invalidnost. Kako je nasploh poskrbljeno za zaposlitev teh in drugih invalidov v vaši delovni organizaciji? Vsej skrbi za varnost pri delu navkljub se vendarle vsako leto dogodita ena do dve nesreči, ki povzročita trajno invalidnost delavca. Možnosti nadaljnje zaposlitve teh ljudi in invalidov nasploh pa po našem mnenju ne bi smeli iskati v odpiranju delovnih mest, ki bi bila posebej rezervirana za invalide. Nasprotno: tako kot pri zdravih delavcih bi tudi pri invalidih morali imeti pred očmi predvsem njihove preostale delovne sposobnosti na eni strani, na drugi strani pa seveda delovna mesta, na katerih lahko ti ljudje v polni meri uveljavljajo svojo delovno sposobnost. Res, nekateri izmed naših 32 invalidov zasedajo tudi vratarska in druga neproduktivna delovna mesta, toda večina izmed njih se je po prekvalifikaciji z uspehom uveljavila na enakih ali še bolj zahtevnih delovnih mestih, kot so jih zasedali pred nezgodo. Zato lahko rečem, da pri nas nimamo problemov z zaposlovanjem invalidov. V težavah smo le takrat, ko invalid odklanja prekvalifikacijo ali šolanje. Takšnih ljudi pa po našem mnenju zakonodaja ne bi smela ščititi. Oto Fičulin vodja oddelka za družbene zadeve v tovarni Elektromehanika ISKRA, Kranj: • Vaša tovarna je med prvimi že pred leti načrtno poskrbela za zaposlitev invalidov. Kakšne pa so sedanje možnosti ‘invalidov, da bi lahko opravljali dela, za katera so še sposobni? Res, že od 1955. leta dalje so v opisu delovnih mest posebej določena delovna mesta, do katerih imajo invalidi prednost. Od prvega popisa, ko je bilo 189 takšnih delovnih mest, se je to število sčasoma povečalo na 260, ker so pač kasnejše analize delovnih mest razkrile, da lahko invalide koristno zaposlimo tudi drugje in ne le tam, kjer smo sprva ugotavljali. Vseh teh delovnih mest seveda ne zasedajo invalidi, saj je samo devetdesetim v našem kolektivu priznan tak status. Na preostalih razpoložljivih delovnih mestih so poleg dela manj zmožnih članov kolektiva zaposleni tudi zdravi delavci. Ti delavci morajo prepustiti svoje delovno mesto invalidu, kadar je to potrebno, vendar jim v zameno poiščemo drugo delo v našem podjetju. Zaradi zaposlovanja invalidov na posebej določenih delovnih mestih torej nihče ne pride ob delo in kruh, invalidom pa so delovna mesta in najmanj enaki osebni dohodki kot na prejšnjem delovnem mestu tudi zagotovljeni. Kljub temu pa se vendarle večkrat znajdemo pred vprašanjem, kako ustrezno zaposliti in kako zagotoviti ustrezne osebne dohodke dela manj zmožnim članom kolektiva, vojaškim upokojencem in drugim. Njihove probleme rešujemo od primera do primera skupaj z našo komisijo za varstvo žena in invalidov, obratno ambulanto ter vodstvi delovnih enot. KHMMMMMtM Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga 1JUBLJANA-MAR1BOR PRODAJNI SERVIS modna hiša £±Wif ® (E © M M S Sj£ H LJUBLJANA TRDINOVA 4 : I x ■ ^^J^AAAAAAAA^Ar.AAAAAAAAAAAAA/V^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/WVVvAA'VWVWWWV^AAA^yV^A^VW^>^ Q Predsedstvo RS ZSS o programu skupščine LJUBLJANA, 27. OKTOBRA: Danes dopoldne se je sestalo na razširjeno sejo predsedstvo republiškega sveta ZSJ za Slovenijo, da bi obravnavalo predlog programske osnove za delo Skupščine SR Slovenije. Člani so v celoti pozdravili Pobudo predsedstva republiške skupščine, da načrtno zasnujejo delo skupščinskih organov v tej mandatni dobi, predvsem pa to, da tako zasnovan program daje možnost za vključevanje vseh družbenih činiteljev v razreševanje aktualnih problemov bodočega razvoja. Predsednik RS ZSS IVO JANŽEKOVIČ je v svoji uvodni besedi tudi poudaril, da prav ta dokument prvič daje osnovo za večjo akcijsko enotnost v razreševanju problemov in protislovij časa, ker pa bodo postali ti problemi tudi predmet široke konfrontacije mnenj, moremo v tem tudi videti zagotovilo, da bodo tudi čimbolj temeljito razreševani. Predsednik republiškega zbora DR. JOŽA VILFAN se je ob koncu razprave zahvalil članom republiškega sindikalnega vodstva za obsežno in temeljito razpravo o predlogu programa dela skupščine ter za številne konkretne pripombe in povabil sindikate, da se tudi v skupščini udeleže razprave o tem dokumentu. nn ZAPISEK S PLENUMA RO SINDIKATA DELAVCEV FROMETA IN ZVEZ Nove metode dela že dajejo rezultate Dobrodošla pobuda Predsedstvo republiške škaf ščine je predložilo v razprav predlog programske onsove -delo skupščine. In lahko bi 0 tem dogodku zapisali, da 9 za prvino, ki je doslej bili vajeni v našem družbe političnem in samoupravne življenju. Gre namreč za d° kument, ki obvezuje naš na višji samoupravni organizem da se načrtno spoprime z ra1 reševanjem nekaterih najP0" membnejših problemov in Vr(r tislovij časa. Gre tudi za d° kument, ki jasno začrtava P0*1 nadaljnega razvoja ekonort skih in družbenih odnosov. • Gre pa še za nekaj več. Ni naš namen, da bi se *f krat spuščali v podrobnejs interpretacijo predloga Vr0' gramske osnove za delo škaf ščine, niti ne bomo našteta prvih pripomb, predlogov> jih ob tem dokumentu prvič i1’ skorajda še spontano posred^ jejo sindikati. Za vse to bo veliko priložnosti. Tokrat bo naše razmišljanje posVe’c^ no samo tistemu, kar ta dok11 ment vnaša novega v naše sS moupravno življenje. V tem primeru pa velja na! prej zapisati, da pomeni Pre log programske osnove za lo republiške skupščine osr,0\ za izoblikovanje konkretn operativnih programov zbor ' in drugih organov tega našel/ najvišjega samoupravnega °r ganizma v republiki. To ie rej dokument, ki bo v prib0 nje usmerjal, usklajal in P°v^ zoval delo skupščinskih oiD* nov. Je hkrati prvi poskus stematičnega razreševanja nt katerih najpomembnejših Vr° blemov nadaljnjega razv°l ekonomskih in družbenih °°^ republiki. S pro9rl> ustvarie nosov mom pa je tudi < -3 Z B Z s možnost, da se vključijo V r ‘ reševanje teh aktualnih blemov zares vsi dejavnih n!> šega družbeno političnega iti- ljenja, kar pa spet pomeni■ lahko v tem primeru doseže večjo akcijo enotnosti in s ‘ večjo učinkovitost pri razre'^ vanju protislovij Ne. ne 0re večjo akcijsko enotnost v slu popolnega poenotenja (ifd1 # Ko je minuli teden plenum republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez ob analizi polletnih bilanc razpravljal o rezultatih izvajanja gospodarske in družbene reforme v prometnih dejavnostih, so se člani še posebej in tudi najdlje zadržali ob metodah in načinih, po katerih to sindikalno vodstvo zdaj usmerja svoje delo. Omenjeni plenum je namreč pomenil prvi poskus, da se o uresničevanju reforme in o gospodarskih gibanjih najprej pogovorijo predstavniki posameznih dejavnosti, ki jih združuje ta sindikat. Tako so se v zadnjem mesecu zvrstila posvetovanja, na katerih so se ločeno sestali predstavniki cestno-prometnih podjetij, železnice, pošte in Adria-avio prometa. Ji' Bfl* O vseh teh posvetih in tudi o polletni bilanci v teh gospodarskih dejavnostih smo v našem listu že poročali. Tokrat naj zato povzamdmo le skupno misel iz vseh teh razprav, da namreč zaradi splošnih gospodarskih gibanj vsi kolektivi prometa in zvez približno v enaki meri občutijo upadanje obsega dela in s tem seve tudi zmanjševanje dohodka. Temu pa se poskušajo v delovnih organizacijah zoperstaviti tako, da iščejo vse razpoložljive notranje rezerve in da začenjajo razmišljati tudi o tesnejšem sodelovanju z istovrstnimi podjetji in tudi sodelovanju med kolektivi posameznih panog. Možnost boljših poslovnih uspehov kolektivi prometa in zvez torej vse bolj slutijo in tudi že spoznavajo predvsem v intenzifikaciji poslovanja, manj pa v sistemskih rešitvah, čeprav bodo tudi slednje verjetno potrebne. Potrebne v tem smislu, da bi z večjimi družbenimi sredstvi na primer podprli na-glejšo modernizacijo železnice in da bi temeljno zakonodajo čimprej dopolnili s potrebnimi in sedanjim razmeram ustrezajočimi izvršilnimi predpisi. Reforma torej začenja' delovati tudi v vseh prometnih de- javnostih. Zaradi tega so tudi udeleženci plenuma, tako kot so pred njimi že storili udeleženci posvetov po panogah, pohvalno ocenili pobudo RO sindikata delavcev prometa in zvez, da jim s takim načinom dela ustvarja možnost, da se že poprej lahko pogovorijo o skupnih problemih in interesih posameznih prometnih dejavnosti in da potem na skupnem pomenku predstavnikov kolektivov vseh panog prometa in zvez poskušajo poiskati možnosti razreševanja problemov. Sindikat po tej , poti torej tudi konkretno že pomaga pri razreševanju številnih nasprotij med kolektivi prometa in zvez, ki se navzven izražajo predvsem v nelojalni . konkurenci med istovrstnimi podjetji in še posebej v »-konkurenci« med javnim cestnim transportom in železnico. Tudi aktivnosti in sedanjim pobudam RO sindikata delavcev prometa in zvez gre zasluga, da na primer med cest-no-prometnimi podjetji, ki opravljajo javni prevoz potnikov, ni več tekme za odpiranje novih avtobusnih prog. ki so »konkurenci« sicer prevzemale potnike, niso pa zagotovile kul-turnejšega prevoza, ampak so v svoji končni posledici vpliva- le predvsem na zviševanje poslovnih stroškov. Namesto tega se zdaj avtobusna podjetja na primer dogovarjajo o takšnih voznih redih, pri katerih bi lahko zagotovili potnikom enako in še boljšo kvaliteto uslug ob bistveno zmanjšanih poslovnih stroških. Razen tega pa strokovnjaki Gospodarske zbornice SR Slovenije — prav tako na pobudo RO sindikata delavcev prometa in zvez — že pripravljalo posebno študijo, ki bo prikazala možnosti konkretnega sodelovanja med cestno transportnimi podjetji in železnico. V tako kratkem času, minilo je komaj nekaj mesecev od zadnjega občnega zbora RO tega sindikata, na katerem so se tudi dogovorili za sedanji način dela. nedvomno ni bilo mogoče doseči več. Tisto, kar pa je republiško vodstvo že doseglo, izpričuje, da je izbralo pravo pot. -mG in v vseh predlaoanih rešd1-1 Nasprotno, problemi bodo slej morali postati predrt#* roke izmenjave mnenj, stal* dokazov. In prav v tej ia\. razpravi mora tudi vsako**' na rešitev postati posl# najbolj trdnega argumenta■ pot'1 Tako bi torej lahko g° tem. da prat) s prograrts osnovo dela skupščine It' njamo novo poglavje v dern . kratizaciji našega družben ^ življenja. Samoupravni rn' ( nizem v tem primeru ni *** more več biti zaprt sam l' j postaja pa zato nosilec *e vseh družbenih, dejavni zveze komunistov, social1' ne zveze, sindikatov, voUvC ien Zato tudi v sindikatih 1 >dral. trenutku tako toplo P°zt Ijamo pobudo z repab^ skupščine. BOJAN SAMA&1 .....................................................................miiniwiuiiaununiiiniaimiuii!i]iiiuiiiun»iiimannniiiinMUiBul,i,,fc,'>i mkIV- proizvaja In nudi: KVALITETNA VEZANA OKNA IN BALKONSKA VRATA ROLETE. IZDELANE IZ LESENIH PROFILOV, PREOBLEČENIH S PLASTIKO STRUŽENE FOTELJE IZ MASIVNE BUKOVINE Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno zalogo tipskih oken In balkonskih vrat. KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC Zahtevajte ponudbe! ..................................................................................................................................................milil Ulili®11111 SUH S TD JIM Delegacija občinskega sindi-Salnega sveta Nova Gorica se j® odzvala povabilu vodstva (Italijanske zveze dela) Za videmsko provinco in se Pred kratkim udeležila prvega deželnega shoda članov te ^ddikalne delegacije, ki je bil v San Daniele di Friuli. Prireditelji so dali udeležbi naše delegacije poseben poudarek, tovorniki so med drugim poudarili pomembnost stikov P*ed jugoslovanskimi sindika-^ Ul italijansko zvezo dela. to končanem uradnem delu 'koda pa so se člani naše deflacije pogovarjali z italijan-Skirni delavci in z obeh strani ]e bilo danih mnogo pobud nadaljnje sodelovanje med °bema sindikalnima organiza- ‘Piaroa. 'tričlanska sindikalna detekcija iz Pomurja je skupaj ^.Predstavniki avstrijskih sindikatov obiskala naše delavce, delajo po kmetijskih posegih v Avstriji. Ob svojem foisku so ugotovili, da avstrijski delodajalci ponekod ne Pestujejo vseh določil pogodb ^ede izplačila zaslužkov. Po-Pekod imajo naši delavci zelo laba stanovanja, velike teža-Pa jim dela tudi jezik in ^ tako ne morejo dogovarjati 1 delodajalci in neposredno Uveljavljati svojih pravic, ^edstavniki našega in avstrijskega sindikata so se ob ,etn obisku dogovorili, da bo k16! naš sindikat v Avstriji ^a.i v glavni sezoni dela, ko J® tam največ naših delavcev, ^’°jega zastopnika, ki bo sku-z avstrijskimi sindikati jJrejal vprašanja naših dedcev. A. H. iiiiiii : NA ROB RAZŠIRJENE SEJE PLENUMA ObBB 2ALEC Ha ne bi ostali tam kjer danes smo... ? Težko bi že danes napovedali rezultate skrbno pripravljene seje plenuma ObSS Žalec, lahko pa zapišemo, da vlivajo današnja prizadevanja vseh odgovornih v tej komuni, da bi zagotovili samoupravljanju trdnejše temelje — upanje v uspeh Glavno temo nedavne razširjene seje plenuma ObSS Žalec, ki so ji prisostvovali poleg članov komisije občinskega sindikalnega sveta za samoupravljanje tudi predsedniki sindikalnih podružnic, predsedniki delavskih svetov in sekretarji delovnih organizacij na tem območju, hi lahko opredelili kar z delovnim naslovom »problemi samoupravljanja v gospodarskih organizacijah«. Ta tematika je namreč tudi v tej komuni na moč aktualna, saj je problemov — ki izvirajo predvsem iz pomanjkljive in nestrokovno izoblikovane interne zakonodaje in deloma tudi iz nezainteresiranosti samoupravnih organov v nekaterih delovnih organizacijah, da bi sproti reševali aktualna vprašanja — vse več. PORAZNA IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH »V naših delovnih organizacijah je blizu 50 "/o zaposlenih brez dokončane osnovne šole«, je na seji povedal FRANC VID- lllllll IIIIIII 67«, ki jo izdaja Delavska PRAVKAR IZŠLO V 18. zvezku zbirke »Pogovori enotnost, je izšla knjižica EDVARDA KARDELJA: O nekaterih aktualnih temah / naše družbene prakse V tej knjižici za samoupravljavce so zbrane aktualne teme naše' družbene prakse iz razgovora Edvarda Kardelja z Urednikom »Borbe« Milanom Bajcem. Tovariš Kardelj obravnava nekatere vidike in prvine naše družbeno-gospodarske reforme v sedanjih pogojih, pozitivna izkustva in slabosti, ki spremljajo uresničevanje reforme. Se važnejša pa so razmišljanja o poteh in nalogah za dosledno uresničevanje reforme. Urejanje in kakovostno izpopolnjevanje samoupravljanja in samoupravnih odnosov v delovni organizaciji je temeljno Za uspeh reforme. Tovariš Kardelj tudi poudarja, da ne smemo meriti dela samo zaradi delitve, ampak in predvsem Zaradi vedno večje storilnosti, njene posledice pa so večji dohodek. Ko tovariš Kardelj odgovarja na vprašanja in probleme kooperacije in integracije doma in v svetu, opozarja na nove fenomene, ki jih odpira reforma. Pri tem poudarja, da taki Procesi samo prispevajo k uveljavljanju samoupravljanja, tako doma kot v mednarodnih odnosih. Knjižico lahko naročite pri upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4/1. Cena knjižici je 4,50 N-din. IIIIIII MAR, tajnik ObSS Žalec. »Zato ne smemo biti presenečeni, da vidi tolikšno število naših delavcev le svoje osebne dohodke in da hkrati pozabljajo na druge svoje pravice in dolžnosti, ki jih imajo kot samoupravljavci. Menim, da prav nizka izobrazbena struktura zaposlenih vpliva tudi na politično nezainteresiranost, kadar gre na primer za odločanje o vprašanju poslovanja podjetja, o potrebnih investicijah, o modernizaciji in podobnih pomembnih zadevah ...« Ob podatku, da vsak drugi delavec na območju žalske komune nima dokončane niti osnovne šole, se res upravičeno vsiljuje vprašanje, kako učinkovito je lahko samoupravljanje, če o najpomembnejših vprašanjih gospodarske organizacije odločajo ljudje, ki so tako rekoč brez šol! Odgovornim forumom v Žalcu je problem sicer dobro znan — in ob tem je treba poudariti, da je bilo tu že marsikaj storjenega na področju izobraževanja odraslih, vendar pa do bistvenih premikov v izobrazbeni strukturi zaposlenih v žalski komuni do danes še ni prišlo. Zato tudi občinska skupščina že dlje priporoča vsem delovnim organizacijam, da storijo vse, da bi si vsaj mlajši delavci pridobili izobrazbo, ki jo daje osemletka. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da je strokovno izpopolnjevanje delavcev povsem brezplodno, če le-ti nimajo potrebnega osnovnega splošnega znanja. Prizadevanja iz minulih let to tudi dokazujejo, saj se je sleherni tečaj za pridobivanje strokovnega znanja v bistvu sprevrgel v osnovno šolo, saj obiskovalci ponavadi niso bili seznanjeni niti z osnovnimi računskimi operacijami. Mitja Švab, član predsedstva RS ZSS, je v žalsko diskusijo posegel s temi besedami: »Neizpodbitno dejstvo je, da brez izobraženega in zavednega delavca ne moremo napredovati. Naš sistem ne dovoljuje, da puščamo človeka v temi, iz katere ne ve ne kod ne kam. Sindikati se morajo v prvi vrsti nenehno boriti za to, da bo izobrazbena struktura vseh zaposlenih iz leta v leto boljša, sicer bomo ostali tam, kjer smo. Ko danes sprejemamo na delo mlade ljudi, ki nimajo dokončane osnovne šole, se moramo zavedati, da jim s tem samo škodujemo, ne pa koristimo, kot to nekateri menijo. Tudi tisti se zelo motijo, ki sodijo, da bomo modernizirali proizvodnjo brez strokovnjakov! Sama praksa in 'košnje so namreč še prem tlo. Proizvodnja odpira sleherni r*an nove probleme, ki jim je lahko kos le izobražena in sposobna delovna skupina...« GRE ZA AKTIVNO KREIRANJE POLITIKE Med drugim smo v Žalcu ponovno slišali, da je prav nezadovoljiva izobrazbena struktura zaposlenih vzrok nezainteresiranosti, čeprav gre za pomembne odločitve samoupravnih organov. Več kot 50 °/o delavcev namreč ne kaže zanimanja za to, da bi soodločali ali, da bi na sestankih izrekli svoje mnenje. »To nezainteresiranost moramo razumeti kot naš politični problem ...«, je na seji poudaril JANEZ MEGLIC, predsednik ObSS Žalec, »zato moramo vzpostaviti s svojim članstvom kar najtesnejši stik ter poiskati nove oblike in metode dela, da bodo zaposleni bolj živeli s problemi svoje delovne organizacije in seveda tudi aktivno sodelovali pri kreiranju politike v svojem kolektivu ...« Težko bi že danes napovedali rezultate skrbno pripravljene seje plenuma ObSS Žalec. Ob koncu lahko zapišemo le še to, da je plenum pooblastil svojo komisijo za samoupravljanje pri ObSS, da formulira sklepe in jih potlej seveda posreduje javnosti. Pri tem verjetno nismo preveliki optimisti, če rečemo, da vlivajo današnja prizadevanja odgovornih v tej komuni, da bi zagotovili samoupravljanju trdnejše temelje — upanje v uspeh. A. U. Pravna posvetovalnica DE VpRAŠANJE: bis Prijavil sem se na razpisano delovno mesto direktorja. Raz-gQ.na komisija me je kot edinega kandidata, ki izpolnjuje polj,'j K Predlagala delavskemu svetu za izvolitev. Delavski svet pa bra -°ga razpisne komisije ni sprejel. Rad bi vedel, ali imam lahkiC0 do Pritožbe Proti temu sklepu delavskega sveta in ali ‘«o pregledam gradivo o poteku volitev ter zapisnik seje DS? l0r. Ali lahko delavski svet odklanja izvolitev novega direktni;;1 v nedogled in imenuje vedno znova vršilca dolžnosti di-*l°rja? J. B. — Dolenjska del P° določilih člena 85 in 86 temeljnega zakona o volitvah twVskih svetov in drugih organov upravljanja sklepa o ime-'avu^Uu direktorja na podlagi predloga razpisne komisije deje ? svet in je sklep o imenovanju direktorja veljaven le, če Hi ani glasovalo, več kot polovica vseh članov DS delovne orga-Če DS ne sprejme predloga razpisne komisije, se mesto orja znova razpiše in če delavski svet niti po novem ta2iyU ne sprejme predloga 'razpisne komisije, se imenuje nova 'agatna kornisija in ta razširjena razpisna komisija nato pred-torj kandidate izmed oseb, ki so se potegovale za mesto direk- tl o it^ 16n 87 citiranega zakona daje pravico pritožbe zoper sklep iovf, en°vanju direktorja na skupščino občine, v kateri ima deta a organizacija svoj sedež, vsakomur, kdor se je le potegoval s sjur^Pisano mesto, in vsakomur, čigar pravna korist je bila tt)en.eP°m o imenovanju direktorja prizadeta. To pa tudi po-1 da tisti kandidat, ki ga je razpisna komisija sicer pred-bx.„,a DS za i zvrni ite-v a on Heiavski svet ni izvolil, ter tudi ni predstavlja nobene tajnosti. Že omenjeni zakon tudi določa, da je lahko vršilec dolžnosti direktorja imenovan največ za dobo 6. mesecev in to le dvakrat. V tem času bi moral biti postopek za izvolitev direktorja vsekakor končan. Za neizpolnitev tega določila pa zakon ne določa nobenih sankcij. M. STUPAN • VPRAŠANJE: Na zavodu, kjer sem zaposlena, bo v kratkem ukinjeno moje delovno mesto. Zato mi bo prenehalo delovno razmerje in bom morala iskati drugo zaposlitev. Nameravam se zaposliti kot prodajalka v obrtni delavnici mojega moža. Ali bom imela v tem primeru pravico do pokojninskega zavarovanja, tako da bi se mi čas take zaposlitve vštel v pokojninsko dobo? K. V. — Ljubljana Po našem mnenju ne more obstajati delovno razmerje med zakonci, ker bi to bile v nasprotju z značajem zakonske zveze, v kateri sta zakonca enakopravna. Po zakonu o zakonski zvezi je premoženje, ki ga pridobita zakonca z delom v zakonski zvezi, njuna skupna lastnina. Delavec, ki je v delovnem razmerju pri zasebnem delodajalcu, pa je delodajalcu podrejen glede delovnih dolžnosti, delovnega časa in delovne discipline. Med zakonci torej ne more biti takega delovnega razmerja. M. VEHOVEC . °lil ®mveč za izvolitev, a ga delavski svet ni izvolil, ter tudi ni nobenega drugega kandidata, nima pravice do pritožbe, ima le možnost udeležiti se ponovnega razpisa. V pri- ‘tierv, možnost uaeieziti se ponovnega razpisa, v pri- CH-g noklonitve predlaganega kandidata mora namreč delovna tov, tud'C^a tak°3 opraviti nov razpis, na katerega se lahko pri- |iidatuaVilno ki bilo, da delovna organizaciia zavrnjenemu kan-u Pokaže gradivo seje delavskega sveta, če to gradivo ne zavrnjeni kandidat. emona * v umu V NOVI OBLEKI Zadruge v reformi Na nedavnem seminarju za sindikalne delavce Mladenov-ca, Velike Plane in Smederevske Palanke so udeleženci za-stavili predsedniku srbskih sindikatov Dušanu Bogdanovu nekaj aktualnih vprašanj o vplivu reforme na družbeno ekonomske odnose na vasi. Eno od vprašanj sindikalnih delavcev pa se je glasilo: — Z reformo se je bistveno spremenil ppložaj zadrug. Ali pa bo ta sprememba negativno vplivala na nadaljnji razvoj kooperacije z zasebnim sektorjem, ki je bila eden izmed osrednjih motivov za izboljšanje kmetijske proizvodnje v poslednjem času? Predsednik RS ZSJ za Srbijo DUŠAN BOGDANOV je na zastavljeno vprašanje takole odgovoril: — Moramo priznati, da je bila poprej kooperacija privilegirana, subvencionirana, kreditirana in da so bili zato tudi stroški proizvodnje v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami sorazmerno nižji, kot pa so danes, ko so ti privilegiji odpadli. Razen tega je bil ukinjen tudi monopol zadrug pri prometu s kmetijskimi proizvodi. — V teh novih razmerah, je dejal predsednik srbskih sindikatov, pa se seveda kmetijske zadruge kaj različno znajdejo. Nekatere se spreminjajo v podjetja, obdelujejo samo svojo zemljo in si dohodek ustvarjajo samo s prometom lastnih pridelkov. Ponekod se spet zadruge združujejo s kmetijskimi kombinati. Vendar ,tega pojava ne smemo že vna-prez obsoditi, če seveda s temi integracijami kmetijski kombinati prevzemajo nase tudi poprejšnjo osnovno nalogo zadrug, se pravi skrb za napredek kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju. Slednjič moremo v poslednjem času zaslediti tudi zadruge, ki postajajo prave asociacije individualnih proizvajalcev in proizvajalcev v dosedanjem ožjem '> lektivu zadruge. In prav v teh primerih vidim, pravo razvojno pot za našo kmetijsko zadrugo. Kmetijske zadruge se namreč morajo čimprej spremeniti v samoupravne organizacije, v katerih bodo imeli individualni proizvajalci tudi povsem opredeljene pristojnosti in pravice ter s tem tudi obveznosti in polno odgovornost. •v." Čigava so sredstva članarine? Računovodska služba mestnega sindikalnega sveta v Sarajevu je pred nedavnim pregledala blagajniško poslovanje v sedmih sindikalnih podružnicah in pri tem razkrila presenetljivo malomaren odnos do družbenih sredstev. Kdo plača, je sicer znano, kdo pa pije, v marsikateri sindikalni podružnici ni povsem razčiščena zadeva. To potrjujejo tudi naslednji trije primeri: Blagajnik sindikalne podružnice v podjetju »22. december« si je prisvojil več kot pol milijona S-din članarine, ki bi jo moral nakazati mestnemu sindikalnemu svetu, pri tem pa iz blagajniške dokumentacije sploh ni mogoče razbrati, čaj se je zgodilo s sredstvi iz Vanarine, ki gredo sindikalni podružnici. Blagajnik sindikalne podružnice v Domu kulture Center-Sarajevo si je prisvojil iz sindikalne članarine 50.000 starih dinarjev, čeprav je znano, da je že bil obsojen zaradi prilaščanja članarine Socialistične zveze. Tudi sindikalna podružnica gostinskega podjetja »Banja llidža« je za sredstva, ki bi jih morala nakazati mestnemu sindikalnemu svetu za prvo polletje letos, nakupila kar drva za svoje člane. | Prvi 1 kovinostrugar 1 SFRJ I Po pokroviteljstvom Centralnega sveta ZSJ je bilo od 20. I do 22. oktobra v Novem Sadu tekmovanje kovinostrugarjev {§ Jugoslavije. Na tem zaključnem tekmovanju, ki se ga je e udeležilo skoraj 200 kovinostrugarjev iz vse države je zma-| gal šestintridesetletni Mirko DIN J AR, delavec zagrebškega I podjetja »Rade Končar«. Zmagovalec je mimo nagrade 4000 | novih dinarjev prejel tudi zlato uro — posebno darilo pred-| sednika republike tovariša Tita. Tudi v ekipnem, tekmovanju | se je zagrebško podjetje »Rade Končar« najbolje odrezalo | in je za osvojeno prvo mesto prejelo prehodni pokal Cen-3 tratnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Stališča 3. seje plenuma RO sindikata delavcev industrije in rudarstva SRS Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva je na svoji 3. seji dne 17. X. 1967 razpravljal o aktualnih druž-beno-gospoaarskih gibanjih v I. polletju leta 1967. Na osnovi razprave o predloženih materialih in uvodne obrazložitve je sprejel naslednja stališča za nadaljnje delovanje republiškega odbora in osnovnih organizacij sindikata industrije in rudarstva. • Prilagajanje industrije reformnim pogojem gospodarjenja spremlja stalna politična aktivnost sindikalnih organizacij. Pri tem je normalno, da se enotna politična stališča do vrste splošnih in povsem konkretnih vprašanj, formirajo v pogosto ne le odprtem besednem dialogu, temveč dobivajo tudi zaradi pomanjkanja političnega delovanja oblike direktnih nasprotij, ki so na videz nerazrešljiva. Najbolj pogosta so nasprotja med koncepti za prilagajanje posameznih delovnih organizacij reformnim pogojem gospodarjenja, različna gledanja na urejanje delovnih razmerij, managersko zanikanje samoupravljanja in omejevanje ekonomskih težav v delovni organizaciji na odnos država (ekonomski sistem)-delovna organizacija. Omenjena vprašanja kot tudi številne druge praktične zadeve, ki jih v sebi nosi proces družbene reforme, po sebi ne zaskrbljujejo, pač pa tudi v naslednji fazi terjajo enotnost do osnovnih ciljev reforme in odgovoren odnos do kritike obstoječih rešitev. • Podatki o rasti industrijske proizvodnje za prvih 8 mesecev letošnjega leta (indeks 102,8 v primerjavi z istim obdobjem leta 1966): izvoz industrije v I. polletju letošnjega leta, ki je večji za 14 %, od tega za 10,2 % povečan izvoz na konvertibilna področja in dosežena stopnja gospodarske stabilizacije, ne dovoljuje pričakovanj, da smo v reformnih prizadevanjih na širši fronti delovnih organizacij industrije že dosegli postavljene cilje. Gibanje proizvodnje znotraj posameznih industrijskih panog kaže, da smo v fazi resnih strukturnih sprememb, ki jih ni mogočepreprečiti s političnimi odločitvami — čeprav bi to nekateri želeli — brez upoštevanja domačega in svetovnega tržišča. • Sodimo, da je v sedanjih razmerah, upoštevaje jasno izražene zahteve večine sindikalnih organizacij, nujno naše nadaljnje delovanje za gospodarsko stabilizacijo. Zato bomo v načelu in konkretno podprli vsa prizadevanja, ki imajo ta cilj. Ponavljamo stališče II. občnega zbora, da brez stabilizacije proračunske, socialno-zdravstvene in drugih oblik splošne potrošnje ne more priti do večjega deleža delovnih organizacij v dohodku in do uspešne modernizacije naše industrije. Smo proti pritiskom za prerazdelitev dohodka v škodo industrije. Ob ugodni realizaciji proračunskih in drugih dohodkov v tekočem letu bi kazalo proučiti možnost, da se ta sredstva usmerjajo za potrebe hitrejše gospodarske rasti oziroma predlagamo, da se v bilanci sredstev za prihodnje leto upoštevajo v letošnjem letu nad predvideno višino realizirana sredstva. ® Ni v skladu z osnovnimi cilji reforme, če hkrati, ko ugotavljamo zmanjšanje akumulativnosti industrije kot negativen pojav, ugotavljamo nesorazmerno rast sredstev v negospodarski sferi potrošnje. Zavzemali se bomo za politiko odvisnosti negospodarske sfere od gibanj v gospodarstvu. • Pridružujemo se ocenam, da je v sedanjih razmerah nujno potrebno zaostriti vprašanje, vzrokov nizke akumulacije nekaterih delovnih organizacij in da so potrebni konkretni družbenopolitični, izjemoma tudi drugi usmerjevalni ukrepi, ki bi uskladili rast osebne potrošnje in akumulacije, To zlasti zaradi tega, ker nekateri podatki kažejo, da nekaj delovnih organizacij gospodari brez ali z minimalno akumulacijo ob osebnih dohodkih, ki so višji od povprečja industrije oziroma industrijske panoge. To nujno zaostruje vprašanja modernizacije, probleme zaposlovanja in postavlja pod vprašaj interes za angažiranje domačega in tujega kapitala na naložbe v nizko akumulativno industrijo. • Strokovne službe republiškega odbora -odo v sodelovanju s službami republiškega sveta ZSS, službami IS SRS in GZ SRS vključene v nadaljnje analize politike delitve dohodka, ki bodo osnova za določanje osnov in kriterijev za družbeno usmerjanje delitve dohodka. Se zlasti dragoceno bo vključevanje svetov republiškega odbora v iskanje ustreznih rešitev. • Neodvisno od širših družbenih rešitev v usmerjanju delitve dohodka obvezujemo republiški odbor in njegove svete za aktivnost v naslednjih smereh: a) Razmerje med OD in skladi je potrebno trajneje določiti na podlagi programa razvoja delovnih organizacij in na tej osnovi izpopolniti ali na novo sprejeti samoupravne akte o delitvi dohodka, ki jim bo za temelj večanje osebnih dohodkov v odvisnosti od dosežene produktivnosti in dohodka. b) Usklajevanje osebnih dohodkov z življenjskimi stroški je možno le, če še s tem ne rušijo sprejeta delitvena razmerja. V primeru, ko se bodo razmerja morda spremenila tudi v škodo skladov, pa je potrebno v bodoči politiki usmerjanja zagotoviti tudi učinkovitejši vpliv širše družbene skupnosti še pred dokončno odločitvijo. c) V iskanju trajnejših načinov obvladovanja delitvene politike si bomo prizadevali, da bo upoštevano načelo selektivnosti in neodtujevanja sredstev iz delovnih organizacij. d) Sodimo, da je že ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1967 nujno naše politično angažiranje za uresničevanje sprejetih osnov v delitvi dohodka. e) Posebej je potrebno obravnavati panoge elektrogospodarstva, kjer v sedanji fazi ni uveljavljen princip dohodka. © Republiški odbor sprejema informacijo »Predlogi za spremembe in dopolnitve gospodarskega sistema za leto 1968« in ugotavlja, da so osnovni problemi, ki izhajajo iz informacije, vsebovani v ugotovitvah skupščine SRS o gospodarskih gibanjih in nalogah, ki jih je treba takoj uresničevati (seja RZ in GZ Republiške skupščine 9. X. 1967 — DELO — 12. X. 1967). Hkrati obvezuje predsedstvo, svete republiškega odbora in strokovno službo, da v naslednjem razdobju delujejo za uresničevanje navedenega. • Hkrati, ko ugotavljamo, da je potrošnja v zdravstvu, kolikor je odvisna od delovnih organizacij (npr. znižanje boleznin od 4.8 % v letu 1965 na 2.81 % v maju letošnjega leta), v skladu s sprejeto politiko potrošnje na tem področju, pa sodimo, da ni dovolj storjenega za realno potrošnjo v delovnih organizacijah zdravstva in v skladih zdravstvenega zavarovanja. Očitno gre za počasnost v prilagajanju zdravstvene službe obstoječim pogojem in za neurejene odnose med zdravstveno službo in socialnim zavarovanjem. Negativne posledice, ki iz tega izhajajo, bodo prej ali slej prizadele zavarovance. Na povečanje prispevnih stopenj namreč ne pristajamo, razen da se 1-odstotna neobvezna stopnja prispevka za šolstvo le za nekatere spremeni V obvezno za vse. Sodimo, da so nujni hitrejši ukrepi, da. spravim,o potrošit in tudi na področju zdravstva v meje razpoložljivih sredstev, ki jih moremo v sedanji, fazi izdvajati v te namene. © Sodimo tudi, da je potrebno politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov kritično oceniti in jo družbeno obvladovati zlasti na nekaterih drvnih. Področjih, kot so: bančništvo, zunanja trgovina, zavarovalnice itd. Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije S l!![[|ll!l!!l!lll!l!lllll!!lllll!!!ll!ll!!l!ll!illlllllll!!llllll[|llll!ll!!!!!l!l!lll!IIU!!l!l!!!!lll LJUBI? AN A lllllllll!lllllllllllllllllllllll!!!ll!ll!ll!!!llllll!l!lllllll!ll!lll[||||!IUIIIIIIIIII!ll!lllllll!!!ll! llimilllllfflllllHIlIltt ....!!!lll3lll!ll!ll"!lllill!g Pravkar smo odprli speeia Sszirano blagom im za prodajo otroške opreme V I. NADSTROPJU TRGOVSKE HIŠE V TOMŠIČEVI 2 - ADAPTIRANI PODALJŠEK STARE TRGOVINE V ZGRADBI CANKARJEVA 1 VSE ZA OTROKE DO 14. LETA STAROSTI VAM BO ODSLEJ NA VOLJO V NAŠEM NOVEM IN POVEČANEM OTROŠKEM ODDELKU! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiim^ NEKAJ MISLI Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA -SVETA NA JESENICAH _________________ Kaj in kako naj delamo V mojih mladih letih mi je mojster dopovedoval: »Vedeti moraš, da zna kritizirati vsakdo, ni pa nas veliko, ki znamo delati. Kolikor več nas bo, toliko bolje bo ljudem na svetu.» Od takrat je minilo četrt stoletja, toda njegovi nauki so ostali sveži, kot bi jih pripovedoval danes. Na občnem zboru jeseniškega sindikalnega sveta sem poslušal poročilo in razpravo in zazdelo se mi je, kot da bi ponovno spregovoril moj nekdanji mojster. Nisem človek, ki zna iz obilice zadev, o katerih govorijo na takšnem občnem zboru, izluščiti en problem ali dva, ki sta najpomembnejša. Malo je ljudi, ki jim je bila dana takšna sposobnost. Pa vendar se mi zdi, da bi moral že v uvodu zapisati ugotovitev, povedano v referatu in v zaključni besedi predsednika in ki bi jo po moje razložil takole: »Ni dovolj, da govorimo o problemih. To znajo tudi naši nasprotniki in sploh vsakdo, ki nas rad kritizira. Dovolj je govorjenja. Dogovoriti se moramo, kaj delati. Sindikati nismo sami sebi namen. In tudi nismo varuh samoupravljavcev. Smo pa organizacija, ki mora s svojo družbeno veljavo precej storiti, da se samoupravljanje uveljavi. Minili so časi, ko smo delovali samo kot zaščitnki delavcev ali, če lahko tako rečem, njihov skrbnik; zdaj moramo z vso prizadevnostjo kot organiziran odred delavskega razreda pomagati ustvarjati takšne družbene pogoje, v katerih se bo delavec res lahko uveljavljal kot preudaren samoupravljavec.« Škoda je le, da tovariši, ki so razpravljali o perečih problemih jeseniške občine — in teh, kot smo slišali na občnem zboru ni malo — niso vsi govorili tako. Mnogi so le brali podatke, s katerimi so prikazovali probleme. Naj jih nekaj zapišem. »V Železarni in tudi v drugih delovnih organizacijah se je ekonomičnost močno zmanjšala.« — »Rentabilnost je manjša.« — »Osebne dohodke pa so v letošnjem letu zvišali za 13,3 odstotke, in sicer v gospodar-s1vu za 13,2%, v negospodarstvu pa za 15,4 %.« Niso se sicer strinjali, da so za takšne razmere krivi predvsem tako imenovani zunanji vplivi. V referatu je bilo tudi rečeno: »Vzroke težav v delovnih organizacijah je treba iskati tudi in predvsem v vsaki delovni organizaciji.« V razpravi pa vzrokov niso kdove kako iskali. Bolj so govorili o dejstvih. Denimo: »Taka proizvodnja, kot je sedaj, se marsikje približuje spodnji meji rentabilnosti.« '— »Izkoriščanje ‘ proizvodnih kapacitet je izredno nizko, vendar ne razpolagamo z realnimi pokazatelji.« — »Zaloge nedokončanih izdelkov so se v naši občini povečale za 103 %. gotovih izdelkov pa za 200 %.« — »V prvih mesecih letos smo v Jugoslavijo uvozili za 35 % več takšnih izdelkov, kot jih proizvaja naša železarna, če letošnji uvoz primerjamo z lanskim, zmogljivosti iucoslovanskih železarn pa pri tem niso izkoriščene.« — »Imamo še 180 tisoč ton betonskega železa na zalogi. uvozili na smo ga letos 27.280 ton. Zakaj?« — »Domač koks ie drag in je slab. draga je ruda. železarna pa ne more podražiti svoiih izdelkov.« — »V storitvenih delavnostih je 10 nndietij; 11 delovnih organizacij ima letos manj sredstev za sklade kot lani v istem času, 6 na iih ima celo za polovico manj.« — »Povečanje osebnih dokodknv ni odraz večje roalizaeiie ali porasta storilnosti. mai-več ere v škodo formi rani a sk’adnv. ki naj bi omogočali rast materialne osnove gospodarstva.« — »Pri nas je skoraj 50 odstotkov vseh zaposlenih brez popolne osnovne šole; ljudi, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo, nedokončano osnovno šolo ali so brez šol, pa je več kot 85 odstotkov vseh zaposlenih. Ko se pogovarjamo z vodilnimi tovariši v podjetjih, največkrat pravijo: ,Če smo doslej proizvajali s takšnimi kadri, bomo tudi poslej1.« — »V gospodarstvu imamo zaposlenih 105 oseb, ki imajo visoko šolo, čeprav imamo 247 delovnih mest, na katerih je potrebna takšna izobrazba. Z višjo šolo je zaposlenih 68 ljudi, delovna mesta pa terjajo 274 takšnih ljudi. Potrebujemo strokovnjake, malo pa storimo, da bi si jih vzgojili ali dobili.« — »Število zaposlenih je letos za 3,8 odstotkov manjše kot lani, brezposelnih je vedno več in težavne razmere, v katerih se je znašla železarna, nam omejujejo še tiste možnosti zaposlovanja, ki smo jih imeli doslej. V železarni pa ugibajo, koliko delavcev bodo morali odpustiti.« — »V prvem polletju je imelo gospodarstvo v občini 710 tisoč 315 nadur, se pravi, da bi lahko vsak delovni dan delalo 588 novih delavcev. Brezposelnosti potlej ne bi bilo in še nove delavce bi sprejemali.« In še: »Neposredni proizvajalci postajajo vse bolj odločujoči realizatorji nadaljnjega razvoja družbeno ekonomskega sistema.« Kaj so na tem področju sindikati že storili in kaj še nameravajo storiti? Na občnem zboru so o tem govorili. Saj je vendar jasno: če nekdo samo tarna, pa nič ne stori, ne bo nikamor prišel. Dogovarjali so se, kaj in kako je treba delati. Najprej bo treba okrepiti sindikalno organizacijo, tako da bo podružnica kot osnovna organizacija našega gibanja postala kar najbolj pomemben družbeni činitelj. Le tako lahko ustvarimo pogoje za uresničevanje naših samoupravnih želja. Naj še enkrat ponovim misel, ki sem jo slišal na jeseniškem občnem zboru in ki bi jo rad slišal tudi na vseh drugih naših občnih zborih: »Kaj pomaga, če tožimo nad težavami in neuspehi; dogovorimo se, kako in kaj naj delamo. In potem — delajmo!« JANEZ VOLJČ Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV ® KOPER: Minuli teden je organiziral občinski sindikalni svet Koper celovečerni seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic na svojem območju. Kot gost se jc seminarja udeležil tudi Marjan Rožič, sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je govoril o »vsebini dela in aktualnih nalogah sindikatov«. Lekšan Jože, tajnik občinskega sindikalnega sveta Koper je razpravljal o metodah dela sindikalnih podružnic, medtem ko je imel Franc Kleč, strokovni sodelavce občinskega sindikalnega sveta, predavanje o vodenju sestankov. Sekretar CS ZSJ Marjan Rožič je na seminarju v Kopru dejal, da se morajo sindikati ostro boriti proti poskusom, da bi se ob posameznih problemih vračali nazaj in iskal; vzroke težav v našem družbenem sistemu. »Naloga nas vseh je, da rešujemo konkretne probleme in vprašanja, ki nas teže, nesmiselno in škodljivo pa jč, da se vračamo v preteklost in morda celo skušamo dokazati, da delavec ni sposoben nositi odgovornosti samoupravljavca . ..« je še posebej poudaril Marjan Rožič, Ko so udeleženci seminarja načeli vprašanje sindikalne članarine, so ugotavljali, da delavci niso nezadovoljnji spričo višine članarine, temveč zaradi tega. ker sodijo, da se^ sredstva članarine ne izkoriščajo smotrno. Skratka, ko danes v delovnih organizacijah ria koprskem godrnjajo na račun. sindikalne članarine, godrnjajo predvsem zato, ker ne vedo, kam se steka denar in ker. menijo, da bi se dalo s temi sredstvi napraviti več v primerjavi s tem, kar danes napravijo sindikati. S tem v zveži so udeleženci seminarja v Kopru med drugim tudi sklenili, da bo potrebno v bodoče bolj poskrbeti za to, da bodo člani sindikata na tekočem z dejom svoje sindikalne podružnice; Delavec mora vedeti, kaj dela sindikat, čemu sploh ta .organizacija, je poudaril Pavel Pečar, predsednik ObSS Koper. V nasprotnem primeru pa, ko se vodstvo sindikalne podružnice ne potrudi niti toliko, da bi imelo vsaj stik s svojim članstvom, so očitki in godrnjanje na račun plačevanja članarine upravičeni, so si bili edini udeleženci koprskega seminarja. S ZASAVJE: Predsedstva občinskih sindikalnih svetov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje so sprejela sklep, da bodo na občnih zborih občinskih sindikalnih svetov v zasavskih revirjih razpravljali o mestu in vlogi sindikatov v gospodarski in družbeni reformi, o aktualnih problemih samoupravljanja in o politiki zaposlovanja ter o izobraževanju članov sindikata. Delegati bodo še pred občnimi zbori dobili obsežna poročila o dosedanjem delu sindikalnih svetov, vključno s podatki o delovanju sindikalnih organizacij. Predsedstva občinskih sindikalnih svetov v revirjih menijo, da bodo letošnji občni zbori pomembni iz več razlogov: dosedanji rezultati uresničenja gospodarske in družbene reforme so sicer spodbudni, vendar kaže sindikalne organizacije in njihova vodstva usmeriti v večji meri na osrednja vprašanja razvoja gospodarstva. Naslednji spleti vprašanj, ki jim kaže posvetiti večjo pozornost so: nagrajevanje po delu, samoupravljanje in zaščitna vloga sindikatov. Na občnih zborih pa bodo spregovorili tudi o problemih družbenih služb, zlasti pa zdravstva in strokovnega šolstva itd. M. V. 4 J* I B 1887 1967 Veletrgovina Ljubljana, Bežigrad 6 vas vabi, da izberete iz sortiranih zalog: Usnje, tesnila, potrebščine sedlarje, čevljarje, tapetnik6* gumijeve cevi. gumo v ploščah In palicah, gumijeve profil6* Klinasta in pogonska jermena« transportne trakove, pnevm*' tiko in ostale gumijeve izd el k6* tehnični tekstil, klobučevino« juto, vrvarske Izdelke, polit-0® liske, dekorativne tkanine j° vrvice, zaščitne obleke, pred* jasnike. pokrivala, čelade. m»' tke, očala, rokavice, obuvala« Ščitnike. plastične mase ** oredelavo. fiividur, vinil, vin**’ ultrapas. stragulo, plastičn6 nase. gumo in usnje, barve ake. usnjeno, tekstilno. P,s' ttično in kovinsko galanterij0* jisalne. računske, frankirne« tnHgovodske. razmnoževalne 10 /tisne »troje ter teleprinter j®* mremo za gostinstvo, pekaf' niško opremo in opremo tB mlinsko Industrijo. ■■©■■©■©■■■«■■•»■■e, Rudniki svinca in topilnica Mežica Naše akumulatorje znan*® j MUNJA Zagreb in VESN* s Maribor, prav tako akuti*' • latorje tujih firm lahko °d' j slej kupite po nižjih c i nah v naših lastnih prod® jalnah v ■ Ljubljani, Ilirska 1 . ■ Zagrebu, Trg žrtava 1 ■ kmalu tudi v Mariboru na Tržaški cesti Izobraževanje in kultura Mnenje pododbora za Šolstvo ro sindikata delavcev družbenih DEJAVNOSTI: DOHODEK ŠOLE-KEZULTATI DELA ODSLEJ TEDI M POTROŠNIŠKI KREDIT Pododbor za šolstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je obravnaval TEZE ZA ENOTNE OSNOVE MERIL ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV. Člani pododbora so v razpravi ugotovili, da so izhodišča za določanje enotnih osnov meril pravilna; da je pri določanju teh treba izhajati iz vsebine Vsega dela v vzgojno-izobraže-Valnem zavodu. Vsebino dela pa določajo delovni programi zavodov, ki temeljijo na predmetnikih, učnih načrtih ter drugih Programih vzgojno-izobraževal-nega dela. V razpravi o konkretnih osnovah meril pa je prevladalo mnenje, da nam predložena merila za sredstva za osebne dohodke in materialne izdatke ne zagotavljajo, da bo v praksi financiranja vzgojno-izobraže-Valne dejavnosti realizirano načelo, da naj bo dohodek šole odvisen od rezultatov dela. Po teh osnovah meril je namreč masa sredstev za osebne dohodke odvisna od izobrazbe in delovnih Izkušenj zaposlenih učiteljev, ne pa od boljše ali slabše realizacije delovnega programa šole. Člani pododbora so menili, da naj bo od doseženih stvarnih učnih in vzgojnih uspehov odvisna celotna masa sredstev za osebne dohodke in ne le tisti del, ki ga Izobraževalna skupnost rezervira za nagrajevanje kvalitete dela. Ce pa bomo rezultate dela ocenjevali skozi realizacijo delovnih programov šol in doseganje učnih uspehov, ni razlogov, da bi temeljne izobraževalne skupnosti določale za vsako šolo različno vrednost pedagoške ure (različni osebni dohodek za pedagoško uro), kot to predvidevajo teze. Delo bi tako nagrajevali po dvojnih kriterijih: prvič skozi formalne kazalce kvalitete dela (izobrazba in delovne izkušnje) in drugič skozi dosežene rezultate pri učno-vzgojnem delu. Izraženo je bilo t\idi mnenje, da uvajanje namenskih Sredstev za posamezne vrste izdatkov ne spodbuja razvoja samoupravljanja in gospodarnejšega poslovanja v šolah. Ce naj programi dela in njihova realizacija postanejo osnova za oblikovanje dohodka šol, je po mnenju članov pododbora treba določiti enotno metodologijo programiranja dela in vrednotenja delovnih programov, er>otno strukturo cene izobraževanja in enoten sistem ugotavljanja rezultatov vzgojno-fzobraževalnega dela. S tem bi bila omogočena primerjava doseženih rezultatov dela po obsegu in kvaliteti med šolami Kdor zdravje ljubi, ge pije veliko, | Ce pa pije, V Pije Hermeliko s te zelenik v ir mnogoteri! r c’i po zcrr.iV . Hcrmelik’ je najim.cnitf-ej iste vrste; prav tako bi bila omogočena primerjava višine stroškov po vrstah dejavnosti ter primerjava in analiza višine posameznih vrst in skupin stroškov na učenca ali oddelek. Z enotnim načinom spremljanja izvajanja programov in ugotavljanja rezultatov pri učnem delu bi strokovne službe in izobraževalne skupnosti lahko ugotavljale in preverjale izvajanje delovnih programov šol. S tem pa bi bil zagotovljen tudi enoten kriterij pri izvajanju materialnih in drugih sankcij v primerih, ko delovni programi ne bi bili realizirani. Pri tako poenotenem sistemu bi bilo mogoče izvajati komparativne analize doseženih rezultatov dela šol, ki bi lahko koristno služile republiški izobraževalni skupnosti pri presoji, ali so zahtevki temeljnih izobraževalnih skupnosti za dopolnilna sredstva realni. Da bi pododbor za šolstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije lahko dal čimbolj konkretne pripombe k osnovam meril in tudi predloge ustreznejših rešitev, je bila imenovana delovna skupina, ki bo te pripombe pripravila in jih posredovala republiški izobraževalni skupnosti. BAUMAN SILVA NOVO COLIBRI to 1967 TOMOS KOPER SVET ZVEZE DELAVSKIH UNIVERZ SLOVENIJE O PRETEKLI IZOBRAŽEVALNI SEZONI: ZMANJŠAN OBSEG DRUŽBENEGA IZOBRAŽEVANJA Ko je minuli petek svet Zveze delavskih univerz Slovenije obravnaval dejavnost delavskih univerz v izobraževalnem letu 66 67, njen obseg in razvojne težnje, je med drugim ugotavljal, da ne smemo biti brezbrižni zlasti do pojava upadanja družbenega izobraževanja. Drugo, morda najpomembnejše v njegovem obsežnem dnevnem redu razprave, pa je bilo opozorilo na nekatere probleme, ki nadaljnjemu uveljavljanju delavskih univerz gotovo niso v prid: počasnost integracijskih procesov in iskanja oblik sodelovanja, delovanje nekaterih delavskih univerz mimo šolskih normativnih predpisov in pojavi nelojalne konkurence med posameznimi, delavskimi univerzami. V minuli izobraževalni sezoni je 55 delavskih univerz po obsegu opravilo zelo veliko izobraževalno delo: V seminarje in tečaje so zajele 70.000 slušateljev, v šolskih oddelkih za odrasle 3220 slušateljev, k raznim občasnim ali cikličnim predavanjem . oziroma . filmskim in gledališkim predstavam pa so pritegnile v tej sezoni skoraj 400.000 ljudi. Seminarji in tečaji, kot najbolj značilna oblika izobraževalnega dela delavskih univerz, so se pomnožili, zlasti v korist strokovnega in splošnega izobraževanja, medtem ko je bilo seminarjev družbenega izobraževanja manj. Samo število večernih političnih šol je padlo •od 97 na 32 v zadnji izobraževalni sezoni. Res je sicer, da se ta zmanjšan interes ne kaže pri seminarjih, ki jih organizirajo za vodstva druž-beno-političnih organizacij, člane samoupravnih organov in vodilne uslužbence, žeto malo te dejavnosti pa je bilo namenjene širšemu krogu slušateljev, članorrt delovnih kolektivov. Razloge takšnemu pbjavu bo vsekakor treba še proučiti. Se nekatere tendence so pri sicer velikem obsegu dejavnosti delavskih univerz neljube. Tako je za 40 %> upadlo število občasnih ali cikličnih predavanj, očitno iz razloga, ker zanje žal ni zainteresiranega financerja. Manjši upad je zabeležen tudi pri osnovnošolskih oddelkih za odrasle, čeprav se število teh oddelkov, pri rednih šolah zato ni povečalo. Podobno je tudi z Oddelki ekonomske in tehniških šol, za kar je verjetno treba iskati razloge v nerešenih problemih financiranja in učnih načrtov za te šole. Zanimive so tudi številke, ki govore o denarni udeležbi pri izobraževanju odraslih na delavskih univerzah: Na prvem mestu so delovne in druge organizacije s 40 »/o udele.žbo, sredstva skladov in proračunov pomenijo 27 %> udeležbo, plačila slušateljev pa' 26 °/o. Primerjava z letom 65/66 kaže, da upadajo zlasti družbena sredstva, v porastu pa so prispevki posameznikov. KORISTNOST SODELOVANJA IN DELITVE DELA V mreži delavskih univerz so v zadnjem letu nastale spremembe. Po ukinitvi delavske univerze Maribor-Tezno zdaj delavska univerza Maribor pokriva celotno področje . mesta. Lani pa sta prenehali delovati tudi delavski univerzi Vrhnika in Dravograd. Aprila letos sta se priključili k Delavski univerzi »Boris Kidrič« delavski univerzi Ljubijana-Siška in Ljub-ijana-Vič-Rudnik, tri mesece kasneje pa delavska univerza iz Grosupljega. Delavski univerzi Moste in Bežigrad vztra- jata pri samostojnosti. Takšna polovična integracija delavskih univerz v Ljubljani seveda ne omogoča nikakršnega enotnega nastopanja pred kolektivi z enotnimi izobraževalnimi programi. Integracijski procesi ozi-. roma zamisel o novi, strokovno močni delavski univerzi dozoreva tudi na področju treh obalnih občin, kjer pa je že doslej bila delitev dela precej izpeljana. Koristna bi bila tudi večja naslonitev delavskih univerz v-Lenartu in Radljah na dejavnost Delavske univerze Maribor. W!!,|l:|§lwW l..JUBI„lANA.MIKI.OŠIČrVA CESTA 5 BOUTIOUE mmmmm Delavska univerza, ki ima le pol človeka (honorarca), pa še ta je v nekaterih primerih (štirih) le sam sebi direktor, bi storila bolje, če bi opravljala le funkcijo posrednika dejavnosti najbližje in najbolj dosegljive razvite delavske univerze. Zal pa je še pogosto tako, da so prizadeti v načelu največkrat za integracijo. ali sodelovanje, v praksi pa se pojavijo zavore, ki jih poznamo iz podobnih procesov „tudi v gospodarskih organizacijah. Svet zveze je obsodil ravnanje tistih delavskih univerz, ki razpošiljajo take izobraževalne razpise in programe, s katerimi ljudi varajo, da bodo dobili verificirana znanja, v resnici pa gre za takšne razpise in progra-rfte poklicnih šol, ki v našem Šolskem sistemu sploh niso znani in priznani. Poleg tega sprejemajo v te šole ljudi brez dokončne osemletke, čeprav zakon o srednjih šolah jasno določa, da taka odstopanja niso več možna. V Izoli bi o tej kritiki vsekakor morali razmisliti. Nelojalna konkurenca je gotovo pojav, ki spremlja pehanje za dohodkom. Tam, kjer je sodelovanje plod delitve dela delavskih univerz in delitve dohodka (Koper, Sežana, Postojna, Kranj, Radovljica itd.) je le za pozdraviti, če delavska univerza poseže tudi izven svojega teritorialnega območja (seminarje za turizem je npr. na Gorenjskem posredovala le DU Radovljica). Seveda pa moramo govoriti o nelojalni konkurengi. kadar delavska univerza seže prek svojega območja z nepreverjenimi programi in to mimo domače delavske univerze, pri čemer nastopa pred kolektivi pogosto tudi z zelo sumljivimi kalkulacijami stroškov. Naj ob koncu povemo še to, da je svet zveze obravnaval tudi predlog meril za financira^ nje izobraževanja odraslih prek temeljnih izobraževalnih skupnosti, katere je sklenil tudi javno publicirati. S. G. »TOPER« daje dober zgled Ob priliki, ko so direktorji delavskih univerz s področja celjske regije obravnavali osnovno splošno izobraževanje odraslih, so ugotavljali, da podoba o pomankljivi osnovnošolski izobrazbi zaposlenih na tem področju prav nič ne odstopa od slovenskega povprečja. Ta čas so tudi že lahko ugotavljali, da tudi letošnji vpis v te oddelke ni pohvalen. Ce ima samo presto Celje nekaj tisoč zaposlenih brez popolne osemletke, se seveda ni čemu radovati, če se je na celotnem področju celjske regije letos vpisalo v osnovnošolske oddelke za odrasle le nekaj sto delavcev. To pa pomeni, da si bo ob veljavnih predpisih lahko le manjši del delavcev pridobil tudi pravico do nadaljnjega strokovnega izobraževanja v šolah za odrasle. Kljub temu, da so naša družbena načelna stališča o osnovni splošni izobrazbi zaposlenih jasna, v praksi počasi spreminjamo razmere. Po mnenju direktorjev delavskih univerz z območja celjske regije so razlogi za to dvojni: prvič, kadrovske službe v delovnih organizacijah niso izdelale ustreznih programov7 kadrovskih potreb, drugič, tudi v teh službah, pa v organih samoupravljanja in vodstvih sindikalnih podružnic so še mnogi, ki nimajo ustrezne izobrazbe za svoje delovno mesto. Seveda so tudi izjeme in želeti bi bilo, da bi jih bilo vedno v£h: Tako je na primer tovarna j OPER« v Celju letos prijavi- v oddelek osnovne šole pri Delavski univerzi Celje nad 40 slojih delavcev. Organi uprav-1 Jan j a v nekaterih drugih delov-mh organizacijah pa so delav-cem- ki zasedajo svoja delovna mesta z neustrezno izobrazbo, določili rok štirih ali petih let, v katerem si zahtevano izobrazbo morajo pridobiti. V. L. Kako se zaposleni šolamo? ZASLEDUJE ŠOLANJE ZAPOSLENIH V OSEMLETKAH ZA ODRASLE Celovitejša podoba dosedanjih prizadevanj, uspehov in neuspehov pri spreminjanju osnovne splošne izobrazbe zaposlenih, ki jo rrzkrfva uredništvo DE — po sledeh šolanja zaposlenih v osemletkah za odrasle, odpira mnoge dileme, vprašanja ter nove naloge pred vse družbene činitelje. KOMENTIRA TILKA BLAHA, PREDSEDNICA ZVEZE DELAVSKIH UNIVERZ SLOVENIJE KJE NAJBOLJ ZAOSTAJAMO? Predvsem je razveseljivo dejstvo, ki ga odkriva pregled stanja v nekaterih občinah, da se, čeprav počasi, vendarle spreminja odnos do splošne izobrazbe v delovnih organizacijah. Predvidevanja, da se bo z zaostrovanjem pogojev gospodarjenja — ko bo produktivnost in dohodek kolektiva in posameznika odvisen predvsem od sposobnosti in znanja napraviti več in bolje — spremenil tudi odnos do izobrazbe, se torej v praksi že uresničujejo. Dejstvo, da so prav v tistih delovnih organizacijah, kjer so se najneposredneje soočili z mednarodno delitvijo dela, tudi najbolj dosledni v konkretizaciji zahtev glede izobrazbe zaposlenih, to še posebej potrjuje. Vendar bi bilo zelo nevarno in škodljivo, če bi se predajali utvari, da bo že sam ekonomski pritisk pospešil proces spreminjanja odnosa do splošne in strokovne izobrazbe zaposlenih. Stanje glede splošne izobrazbe kot temelja vsakega proizvodnega in družbenega razvoja, predvsem počasnost in neučinkovitost pri spreminjanju tega stanja, nujno narekujeta sočasno, bolj organizirano, usklajeno in dosledno prizadevanje vseh družbenih činiteljev; od širše družbene skupnosti in njenih upravnih ter strokovnih organov do delovnih in družbeno-političnih organizacij, izobraževalnih ustanov ter proizvajalcev samih. KATERE SO OSNOVNE NALOGE, KI JIH MORAMO HITREJE IN DOSLEDNEJE RAZREŠEVATI? Začnemo lahko kar pri republiški skupnosti in nalogah, ki jih ima le-ta pri ustvarjanju pogojev in razpoloženja za spreminjanje splošne izobrazbe prebivalcev. • Družbeni plan razvoja SR Slovenije sicer omenja, da je • treba do leta 1970 izboljšati raven splošne izobrazbe za- • poslenih. Vendar razen grobih podatkov, za koliko naj • sc v tem razdobju spremene odnosi v izobrazbeni struk- • turi zaposlenih, ne predvideva niti materialnih, organi- • zaeijskih niti kakršnih koli drugih pogojev, ki bi zago- • tavljali uresničitev te zahteve. Republiški zakon o fi- • nanciranju izobraževanja in vzgoje v tem pogledu tudi • 11 e daje čvrstejše opore. Zato bi bilo dobro videti, • kakšni so programi in predvideni ukrepi republiških • organov, da se bo družbeni plan vsaj delno realiziral. Podobno je stanje v občinah, kjer zelo različno obravnavajo osnovno splošno izobraževanje odraslih. Pričakujemo lahko, da bodo novoustanovljene temeljne izobraževalne skupnosti pri sestavljanju perspektivnih programov razvoja izobraževanja enakovredneje vključevale tudi to področje in s svojimi sredstvi stimulirale prizadevanja posameznikov in delovnih organizacij v tej smeri. Podatki kažejo, da je največji del uspeha odvisen od tega, kakšen je odnos do izobraževanja v delovnih organizacijah. Konkretizacija zahtev, pravic in dolžnosti do izobraževanja zaposlenih v normativnih aktih je nedvomno eden od pogojev, da se načelna stališča in sklepi sploh začno uresničevati. Ob tem pa je izredno pomembno tudi kako se v konkretni praksi kadrovske politike (sprejemanje, odpuščanje, premeščanje, napredovanje) in politiki nagrajevanja ustvarja v delovni organizaciji splošno vzdušje, da brez izobrazbe, znanja in sposobnosti nihče ne more računati na izboljšanje osebnega položaja niti kot proizvajalca niti kot upravljavca. Pomislek, ki so ga imeli člani DS v Tekstilindusu, da je treba najprej zaostriti zahteve glede izobrazbe pri strokovnih in vodilnih kadrih, je povsem razumljiv in upravičen. Čeprav morajo biti zahteve glede izobrazbe z ozirom na delovno mesto različne, ne more biti dvojnih meril v zahtevnosti do izobrazbe in znanja nasploh. Zato pa so v delovnih organizacijah potrebni kompleksnejši, dinamični in perspektivnejši plani izobraževanja. Le-ti morajo biti zastavljeni tako. da jih je možno uresničiti, da so v zahtevah do posameznikov lahko dosledni in da zaradi prevelikih in neuresničljivih zahtev ne bodo postavili pod vprašaj celote. Pristopi nekaterih delovnih organizacij, npr. TAM. SAVA, Tuberkulozni institut — Golnik. TOMOS in drugih, so že prvi primeri takega postopnega, doslednega in realnega planiranja. NE GRE LE ZA SPREMINJANJE PROCENTOV _________________ — TEMVEČ ZA RESNIČNO ZNANJE Poseben problem je osebna motivacija posameznika za dosego osemletne osnovne izobrazbe. Razen splošnih motivov, ki jih je treba zagotoviti s pravnimi, ekonomskimi in političnim; ukrepi v delovni organizaciji sami, sta zlasti pomembna še dva osebna motiva: ustreznost oziroma uporabnost znanja, ki ga z izobraževanjem v osnovni šoli pridobi zaposleni in ki na.i mu pomaga, da se bo bolje uveljavil v proizvodnem delu in v samoupravljanju ter nadaijnie možnosti usposabljanja m napredovanja v poklicu oziroma stroki. Ta dva motiva pa sta odvisna predvsem od tega koliko so programi osnovnih šol prilagojeni potrebam in zahtevam zaposlenih oziroma koliko je v delovnih organizacijah razvit sistem permanentnega usposabljanja in možnosti napredovanja ob delu. Primer v TOMOSU in tudi v drugih delovnih oi ganizacijah jasno kaze. da programi ne ustrezajo zakaj so sicer v preteklosti iskali lastne, za potrebe zanoslenih’ustreznejše programe osnovnega izobraževanja. Ne gre za 'nižji manj zahtevni nivo, gre za ustreznejšo vsebino in metode’ ki bodo prilagojene odraslemu, ki že ima določene Proizvodne in družbene izkušnje in ki naj mu izobraževanje pomaga da bo te izkušnje obogatil z novim znanjem in spoznanji’. Končno nam pri spreminjanju splošne izobrazbe zaposlenih" ne gre le za spreminjanje procentov, temveč za izboljšanje resničnega znan,ja, za boljše poznavanje prirodnih in družbenih zakonitosti, širšo kulturno in splošno razgledanost proiz- A DOPISNIKI POROČAJO • POSTOJNA: Zaključek delavskih športnih iger Pred kratkim so bile v Postojni zaključene delavske športne igre, ki jih vsako leto organizira občinski sindikalni svet Postojna. Letos je v tem tradicionalnem rekreacijskem tekmovanju nastopalo preko 30 sindikalnih ekip z nad 700 udeleženci, kar je precej več kot lani. P, E. • TRBOVLJE: Pravočasno začeti s pripravami na reelekcijo Volilna komisija Občinske konference Socialistične zveze v Trbovljah se je te dni konstituirala ter obravnavala program dela in pa naloge v zvezi z reelekcijo direktorjev trboveljskih delovnih organizacij. Prihodnje leto bo treba razpisati v tej revirski občini kar 32 mest direktorjev delovnih organizacij. Volilna komisija Občinske konference Socialistične zveze Trbovlje bo svetovala spričo tega 'samoupravnim organom delovnih organizacij, da pristopijo čimprej k izvedbi reelekcije ter da imenujejo komisije, ki bodo ocenile dosedanje delo direktorjev, uspehe dosedanjega poslovanja delovnih organizacij ter začrtale smer bodočega razvoja posameznih delovnih organizacij in izoblikovale naloge, ki čakajo vodstveni kader, posebej pa še direktorje v tej zvezi. Vse to naj bi omogočilo, da bi bilo presojanje dela dosedanjih direktorjev ter morebitna izbira novih kar najbolj objektivna in utemeljena. VŠ • BREŽICE: Zaključek delavskih športnih iger v Brežicah V soboto, 28. oktobra — r,a občinski praznik — so v Breži- cah zaključili letošnje delavske športne igre, ki jih je tokrat že osmič organiziral občinske sindikalni svet. Letos je na delavskih športnih igrah sodelovalo 20 sindikalnih podružnic z 49 ekipami in 196 tekmovalci, kar je nekoliko manj kot lani, ko je sodelovalo 22 sindikalnih podružnic z 61 ekipami ir. 244 tekmovalci. O tej ugotovitvi je predsednica komisije za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Nevenka Antič, ki je na zaključni slovesnosti razglasila rezultate, poudarila, da si bodo morali v prihodnje bolj prizadevati, da bi delavske športne igre postale bolj množične in da bi vključili v to obliko rekreacije kar največ delovnih ljudi iz brežiške občine. R. S. • ZASAVJE: Slavnostne seje samoupravnih organov V zasavskih rudarskih revirjih začenjajo te dni s slavjem ob SO.letnici velike oktobrske revolucije. Izredno skrbno so se na to slavje pripravili v Trbovljah. Na slavnostnih sejah samoupravnih organov trboveljskih delovnih organizacij bodo v prvi polovici novembra razpravljali o oktobrski revoluciji, posebej pa še o prispevku revirskega delavstva za dokončno zmago idej velike oktobrske revolucije pri nas. O tem pa bodo govorili še na razširjenih sejah vodstev družbeno političnih organizacij. Osrednja proslava ob 50-letnici velike oktobrske revolucije bo v Trbovljah v torek, 7. novembra, ko se bo amatersko gledališče »Svobode — Center« predstavilo v režiji Karla Malovrha z -Ladjo spomina«. Pred tem pa bo slavnostna seja skupščine občine Trbovlje, na kateri bodo preimenovali'eno od trboveljskih cest v Ulico oktobrske revolucije. • CELJE: Problemi stanovanjskega gospodarstva Poslovno združenje stanovanjskih podjetij SR Slovenije je priredilo pretekli teden v Dobrni pri Celju dvodnevno posvetovanje o problematiki stanovanjskega gospodarstva in o delu in nalogah stanovanjskih podjetij v naši republiki. Referati in raz-nrave o problematiki stanovanjskega gospodarstva so pokazali, " je nov sistem gospodarjenja s stanovanji družbene lastnine, ki ga je sprožila gospodarska reforma, omogočil uspešnejše gospodarjenje z obstoječim družbenim skladom stanovanjskih hiš. Navzlic zadovoljivim uspehom, ki smo jih dosegli na tem področju ob izdatni pomoči stanovanjskih podjetij in enot, teh je v naši republiki okoli 140, pa obstajajo, v stanovanjskem gospodarstvu nerešeni problemi in vprašanja, ki terjajo sistemske rešitve in to so predvsem: problemi etažnih lastnikov, odnosi stanovanjskih podjetij in enot z delovnimi organizacijami in ustanovami kot vlagatelji stanovanjskega fonda, zlasti glede obračunavanja amortizacije. V. D. ZA VAS TRANS1STOR. ZA VAŠO ELEGANTNO BATERIJSKO SVETILKO SAMO 1.5 V BATERIJE POMENKI Z LJUBLJANSKIMI K AN AL AR JI Brez njih bi Ljubljana umrla Iz kanala, širokega komaj kakih 80 centimetrov, je prilezel Ramo. Bil je tako umazan, da ga lastna mati ne bi prepoznala. Stal sem pred njim in se obupno trudil, da ne bi vdihoval ogabnega smradu. Začudeno se je zazrl vame, in ko sem mu povedal, po kaj sem prišel, se je zasmejal. Ne vem, kaj je bilo na meni tako smešnega. Stal sem v tisti smrdljivi brozgi, ki se pretaka po ljubljanskih kanalih, v eni roki sem držal beležnico in svinčnik, z drugo si stiskal nos, Ramo pa se mi je smejal in počutil sem se kot komaj pečeni vajenec pred izkušenim mojstrom. »Torej, pisali boste ...« Tako se je začel moj pogovor z ljubljanskimi komunalnimi delavci, ki jim pravijo kana-larji. Še prej so mi v upravi kanalizacije povedali, da je pod ljubljanskimi ulicami 50,5 km prehodnih kanalov, torej takih, ki imajo več kot meter premera, in 187,6 km neprehodnih. Cest- nih požiralnikov imajo 8.600, jaškov pa 5.700 —na površini'kakih 19 kvadratnih kilometrov. Vse to veliko kanalizacijsko omrežje vzdržuje in čisti le 24 delavcev. »Rad bi se pogovarjal z njimi,« sem dejal, »rad bi Ljubljančanom povedal, kako delajo in žive ljudje, ki s svojim delom omogočajo življenje v mestu.« »Nič lažjega«, je rekel Jože Vedral, šef oddelka za vzdrževanje in rekonstrukcijo kanalov. In sva odšla na Opekarsko cesto, KAJ SE PRAVI RITI KANALAR »Iz Pečigrada sem doma,« je povedal Ramo Smlatič, iz Bosenske krajine. »Tudi jaz« je dejal Hasan Bajramovič, ki je stal ob vitlu. »Če bi prišli pred pol ure, bi videli, kaj se pravi biti kanalar,« je rekel Ramo. »Na nogo sem si privezal železno vrv in se splazil skozi kanal, dolg 25 metrov, da bi jo pritrdil na vitel; na oni strani vrvi je skrajper. Ko ga potegnemo skozi, počistimo ves kanal.« »Na tejle cesti še nekako gre,« je dejal Hasan. »Kanali ne smrde prehudo.« Ramo je zlezel nazaj v kanal in na ostanek pločevinastega soda nalagal blatno brozgo. Potem smo z združenimi močmi s pomočjo vitla privlekli tisto umazanijo iz kanala. »Hudo je«, je pojasnil Jože Vedral, »kadar se vnamejo plini. Lansko jesen je gorelo v kanalu nasproti Gospodarskega razstavišča. V takem primeru tvegaš življenje. Nič kaj prijetno ni tudi ob nalivih, ko vdre voda v kanale; takrat bežimo.« »Tovariš šef,« je dejal Ramo, »jutri grem na dopust, kajne?« »Je že vse urejeno. Za šest dni« Hišo dela v Peči,gradu in če le more, skoči domov. Za nekaj dni. K ženi. Že deset let dela v kanalih. »Pa nisem bil še niti dneva bolan.« »Tudi jaz ne,« je rekel Hasan, DELATI MORAŠ TAM, KJER JE DELO IN ZASLUŽEK Na Tržaški cesti so kanalarji sesali usedlino iz požiralnikov. »Včasih smo vse požiralnike čistili z motikami,« je povedal Jože Vedral. »Zdaj samo še nekatere. Imamo cisterno za izsesavanje usedline in s pomočjo sesalne cevj gre delo hitreje od rok. Upamo, da bomo v kratkem dobili še eno tako cisterno.« Tudi Mehmed Salkič, in Husein Čavševič sta iz Pečigrada. »Ste Pečigrajci vzeli v zakup ljubljansko kanalizacijo?« sem ju zbodel, »Takole je bilo,« je pojasnil Mehmed. »Prišel je prvi in ko je ugotovil, da je zaslužek dober, smo prišli še mi. Doma ni veliko dela. In če ga dobiš, slabo plačajo.« »Pa vam domotožje kaj nagaja?« »Človek se vsemu privadi,« je rekel Husein. »Delati moraš tari, kjer je delo in zaslužek. Doma pa imam tri otroke.« »In jaz dva,« je dejal Mehmed in iz njegovega glasu ni bilo težko razbrati ponosa. »Vsak mesec grem za nekaj dni domov.« Živita v samskem domu in plačujeta za stanovanje in kosilo po 17.000 dinarjev na mesec. Husein je prejšnji mesec zaslužil 120.000 dinarjev, Mehmed pa nekaj več kot 100.000 dinarjev. C1B BOVEC KVALITETNO POSTELJNO PERILO Jože Vedral je pojasnil, kako delijo osebne dohodke. »Osnova je režija. Vsaka skupina ima na tej osnovi izračunan akord. Vsi zaposleni so razporejeni v grupe po strokovnosti. Izračun zaslužka temelji na stalnem delu, ki je odvisen od grupe, v katero je delavec razporejen. Delavci pa dobijo še delež od preseganja norme in presežek vrednosti točke, izračun za celotno podjetje. Posebej še nagrajujemo težja in umazana dela. Dobivamo tudi dodatek za stalnost.« Husein in Mehmed pa bolj malo vesta, kako se oblikuje njun zaslužek. »Važno je le to, da je denarja precej.« Ko sem ju vprašal, kaj jima v Ljubljani najbolj ugaja, sta mi rekla: »Petnajsti in prvi v mesecu, ko dobimo denar.« REDKOKDAJ SE KDO SPOMINI NANJE V stranskih obratih, kjer so tetonarne in delavnice, je Anton Žerdin, doma iz Medjimur-ja, ki je že 13 let v Ljubljani in vse ve o kanalizaciji, čistil kanal, ki so ga zamašili z betonskim mlekom. Pomagal mu je Petko Zaltovski iz Tetovega. Tam je bil tudi Melko Blaguš, delovodja. »Vendar se je nekdo spomnil tudi na nas.« »Ja,« je rekel tovariš Vedral, »redko kdaj se kdo spomni na kanalarje. Pa vendar bi Ljubljana, če nas. nebi bilo, v nekaj dneh tako smrdela, da nihče ne bi mogel živeti v njej« In so se spominjali, kaj vse so že delali. »V Saturnusu smo čistili kanalizacijo, v katero so iz galvanizacije spustili plin,« je razlagal Žerdin. »Koliko jjh je omedlelo, jaz pa sem zdržal do konca____Lezel sem tudi že sko- zi pol metra široke kanale« Leno Gašparič pa je nekoč moral potegniti železno vrv, ki skozi kanal, širok nič več kot jo je privezal za škorenj, celo 40 centimetrov. »Vmes pa sem še usedlino odstranjeval.« »Imamo . težave ž mladimi delavci« je dejal Žerdin, -komaj jih priučimo, pa odidejo. Marsikdo ne prenese smradu.« USTVARJALNI PONOS V Krimski ulici sta Štefan Žerdin, Anto-nov brat, in Jože Magič, doma iz Hrvatskega Zagorja, betonirala jaške. »Tole delo je kot peserm Ni težko in človek je na svežem zraku,« je povedal Magič. »Naj- ■ težje je, kadar delamo v skupini za usluge. Lezemo v greznice, prediramo zamašene straniščne kanale.« »Tamkaj bi nas morali obiskati,« je rekel Štefan. »Stojiš v greznici; iščeš odvodni kanal in si dopoveduješ: moram ga najti in predreti, moram ostati toliko časa, da bom opravil delovno nalogo. In ko delo končaš, te gospodinja ne povabi na Šilce žganja Preveč smrdiš.« Zdaj ko prebiram te zapiske in se spominjam, kaj vse so mi povedali Jože Vedral in Ramo, Hasan in Mehmed. Husein, Anton in Štefan Žerdin, Petko, Leno, Melko in Jože Gašparič. vse bolj spoznavam, kako težko in malo cenjeno je njihovo delo. Pa vendar je bilo v vsem, kar so mi pripovedovali, tolikanj ustvarjalnega ponosa, In vere, da bo jutri boljše. Govorili so mi o Woma stroju, ki bo s po-močja vodnega pritiska čistil kanale in jim ne bo treba tolikokrat lesti po blatu, o veliki čistilni napravi, ki bo izčistila vse odpadne vode ljubljanske kanalizacije in ki jo nameravajo zgraditi nekje v Zalogu. Celo iz izjave Vinka Zvona-reka, ki je dejal, da imajo sindikat samo na papirju* delavskega samoupravljanja pa ne čutijo, ni izzvenel le očitek, pač pa tudi želja, da se bi nekoč uveljavili kot dobri samoupravljavci. Novo veliko nagradno žrebanje Vlagatelj-? vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje TUDI ŠIVALNI STROJ SODI V VSAKO GOSPODINJSTVO. SREČO IN ZADOVOLJSTVO PA VAM BO V HIŠO PRINESEL LE ŠIVALNI STROJ »MIR-NA-VERITAS« AVTOMATIK, NA KATEREM LAHKO IZBIRATE MED 60 RAZLIČNIMI VZORCI. A KAR JE NAJVAŽNEJŠE! S 15. AVGUSTOM 1967 JE »MIRNA« — TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV — ZNIŽALA AVTOMATSKEMU ŠIVALNEMU STROJU »MIRNA-VERITAS«, CENO ZA 15%. CENJENI POTROŠNIKI! PREPRIČAJTE SE O IZREDNI KVALITETI ŠIVALNIH STROJEV PROIZVODNJE TOVARNE »MIRNA«. iiiiiiim B 1111'Pogovorj * upravljavci # Pogovori * upravljavcil![i[|l||S!|ll|illil||||!||lll||llllllllli!l!lll|![litllilliSI!llllll!IStit!IISIIIllll!!IIIIIIIiilltlll »Pošteno se moramo boriti...« Ondan sem obiskal Mlino-| test iz Ajdovščine, za katere-g ga sem vedel, da je bil včasih g le majhna skromna pekarna, 1 ki ni mogla zadovoljiti vseh gj potreb na svojem območju, I kot običajno pravimo. Čakanje na pogovor je iz-| polnil prijazni Edvard Ton-S Čič, referent prodaje v Mli-g notestu. Kar sam od sebe je g začel pripovedovati, o tem, kaj 1 vse delajo: "Mi nismo več samo pe-1 k ar n a in majhen mlin, amil pak smo se že toliko razširili, j da imamo tovarno testenin, | tovarno močnih krmil, mlin, E kjer predelujemo vse žitari-g ce ...« Potem pa je privlekel iz S predala etikete in vrečke iz | celofana in nadaljeval: "Naši tortelini prav nič ne e zaostajajo za italijanskimi... g Pa vafel proizvode tudi dela-| mo...-« In prekinil naju je RA-| FAEL PELICON, šef prodaje | v Mlinotestu. Nekam slabe volje je bil. 1 Kot bi razmišljal: "Kaj vse | bi lahko naredili, če bi imeli E denar?« Pogovor je kljub teli mu stekel, predvsem o prebij lemih, ki ga tarejo kot samo-| upravljavca in sploh o teža-| vah, s katerimi se srečuje so-} g razmerno mlad kolektiv Mli-e notesta. ■imiituiiiiiiuiiiininniniiiniiiiiiiinmmiiiiniiiiniiiiinfminiiiiiuRnimninnniginii "V naši živilski industriji imamo menda najbolj neurejeno tržišče od vseh panog našega gospodarstva. Z izdelki ne prodremo na tuje področje, pa če se takoj na glavo obrnemo. V Mariboru ne prodamo niti kilograma naših testenin, tudi v Ljubljani ne, le tu okrog nas na Primorskem nam posel dobro cvete. Toda naše proizvodne zmogljivosti so mnogo večje, kot pa samo zadovoljevanje potreb na Primorskem in deloma v Istri.« Mimogrede sem pripomnil: "Na televiziji ste pa kar precej reklamirali, da vaše jajčne testenine Ljubljančani lahko kupijo v Prehranini trgovini v Cigaletovi ulici." "Omenjene testenine smo reklamirali, ko jih še sploh ni bilo v trgovini na Cigaletovi ulici v Ljubljani. Tjakaj smo jih .vsilili' pod zelo nenavadnimi okoliščinami, o katerih pa ne bi rad govoril ..." "Ali naj to pomeni, da trgovci nočejo vaših izdelkov?" "Slovenska trgovina, vsaj kar zadeva našo stroko, se vse preveč monopolizira. Ali z drugimi besedami povedano, če nas ne sprejmejo pri Prehrani in pri Mercatorju v Ljubljani ter pri Merxu in Colonialah v Mariboru, smo. po pravici povedano, kar ,od-brenkali'. Drugam pa na slo- venskem trgu, seveda razen na Primorskem, nimamo komu ponuditi naših izdelkov. Toliko pa še nismo sposobni, da bi si sami organizirali lastno trgovsko mrežo ...« Za nepoznavalca razmer se zdi vse to, kar je povedal tovariš Pelicon, skoraj neverjetno. Pa je res. Res je tudi, da še moke, ki jo proizvajajo, ne morejo prodati v Ljubljani, še manj v Mariboru ali drugih večjih slovenskih mestih. Medtem ko imajo podobni drugi slovenski proizvajalci, kot je mariborski In-tes in še nekateri, popolnoma odprt trg tudi na Primorskem, so za Mlinotest iz Ajdovščine, na področjih izven Primorske, v Sloveniji vrata skoraj zaprta. »Kaj pa ostali jugoslovanski trg. Se tam kaj boljše znajdete?" »Še najbolj zadovoljni smo z Istro, tam še kar gredo v promet naši izdelki. Morda tudi zavoljo tega. ker imamo svoj obrat v Umagu. Na ostali jugoslovanski trg pa se šele prebijamo in če ne bomo uspeli na domačem, slovenskem. upam. da bomo v Jugoslaviji le našli svoj .prostor na soncu'. Pa nikar ne mislite, da moledujem, ko vam tako pripovedujem. V takšnem položaju smo in to je za nas dejstvo, s katerim se moramo n pošteno spoprijeti.« Pogovora še nisva končala, j Šef prodaje iz Mlinotesta mi g je še naprej pripovedoval: j »Zapiranje trga nas ni g vrglo s tira. Kljub vsemu mi- | slimo na naš nadaljnji razvoj, j Predvsem moramo čimprej od- | praviti naša ozka grla, ki pa | jih nimamo malo ...." »In katera so ta ozka gr- i la?" | »Skladišča so trenutno naj- | aktualnejša, še posebej pa mo- 1 dernizacija naših številnih pe- | karn. To pomeni, da si bomo [ v najkrejšem času zgradili no-v a skladišča in prenovili ne-katere pekarne. Potem si bo- j mo zgradili tudi sodoben silos ; za žitarice, ki nam bo orno- j gočil, da bomo žitarice kupo- i vali takrat, kadar bodo najcenejše ..." Ko sva se pogovarjala o pekarnah, mi je tovariš Pelicon povedal, da so že uredili avtomatizirano pekarno v Postojni, potem v Tolminu ln Idriji. ' »Najbolj nujno pa bi bilo. da bi zgradili novo pekarno v Kopru, ki bi zadovoljevala potrebe za vse tri obalne občine, to je Koper. Izolo in Piran," je še dodal. »Toda ta pekarna bi nas veljala najmanj šeststo do sedemsto milijonov starih dinarjev. Upam, da jo bomo uspeli zgraditi, ker so zanjo zainteresirane tudi vse tri občine ob našem morju." M. Z. mini iiiiiiiiinii miiiiimmmiiiiimmiimiimiiimmiiiiiimiiiiiiiimmliiiimmmiiiiiimiiiiiiiiimiiiimmiiiimmmmiiiiiiFflimiiiiM Y ZASAVJU OBLJUBLJAJO SE BOLJ POSPEŠEN RAZVOJ OTROŠKEGA VARSTVA Živahne razprave o novem zakonu Čeprav ne bi mogli reči, da v zasavskih revirjih zadnjih nekaj let niso ničesar storili za hitrejši razvoj otroškega Varstva, kaže vseeno pritegniti zaposlenim ženskam, da razvoj na tem področju ni šel vštric z rastjo družbenega standarda ® Največ upravičenih pripomb imajo vsekakor ženske v Zagorju, kjer so problem otroških ustanov vleče, kot ja ra kača # Zato ne preseneča, da so že prve razprave o predlogu novega zakona o financiranju in sploh urejanja tega pomembnega področja naletele na živahne polemike Morda so bile sedanje razprave dejansko nekoliko preveč usmerjene samo v tiste člene osnutka zakona, ki govore o tem ali republiška skupnost, občinska skupnost pa republiški ali občinski sklad in podobno. V Zagorju npr. so prejšnji teden tehtali smotrnost prvega in drugega predloga. Prav tako v Hrastniku, kjer je razpravo o tem organizirala sekcija za socialno-zdravstvena vprašanje pri izvršnem odboru občinske konference Socialistične zveze. Zal, tako kot na zagorskem tudi na hrastniškem posvetovanju ni bilo prisotnih dovolj proizvajalcev in proizvajalk iz delovnih organizacij. Zato je povsem umesten sklep, da bodo zdaj prenesli razprave v delovne kolektive, predvsem v tista podjetja, kjer je zaposlenih največ žensk. To pa dokazuje, da se občinske skupnosti v Zasavju zavedajo, da dobivamo konec koncev zakon, ki bo velikega pomena za načrtnost v razvoju vseh oblik otroškega varstva. V dosedanjih razpravah namreč niso govorili zgolj o klasičnem otroškem varstvu, namreč o varstvu predšolskih otrok, hiarveč o nujnosti hitrejšega in pospešenejšega ustanavljanja varstvenih ustanov za šolske otroke Takšna usmeritev seveda ni bila slučajna. Ljudje so inieli pred seboj rezultate štirih Varstvenih ustanov, ki trenutno delujejo v revirjih. Vse od ZA MOČ ZA DOBRO RAZPOLOŽENJE FRUCTAL DOMAČI BRANDV kraja so doslej popolnoma upravičile svoj obstoj. Še več: starši sodijo, da bi postopno večanje teh ustanov močno izboljšalo učne uspehe, predvsem seveda v višjih razredih. V Zagorju so ugotovili, da bi imeli vsako leto na voljo približno 13 milijonov S-din za razvoj otroškega varstva, če bi ustanovili občinski sklad. Prav tako v Hrastniku, nekoliko več v Trbovljah. Vendar so z enako pozornostjo obravnavali tudi predlog o republiškem skladu, saj ni dvoma, da bi z združenimi močmi načrtno urejali to pomembno družbeno dejavnost. V Hrastniku so v zadnjih dveh letih prispevali za dograditev in ureditev dveh novih otroško-varstvenih ustanov nad 10 milijonov S-din. Zmogljivost obeh ustanov na Dolu in na rudniku znaša okoli 150 otrok. Treba je poudariti, da bi v Hrastniku še danes ne imeli dveh novih ustanov, če ne bi sodelovale in vsestransko podprle te akcije delovne organizacije. Zenske, zaposlene v hrastniških podjetjih, so eno-dušno predlagale samoupravnim organom, da v nobenem primeru ne kaže skopariti s pomočjo za te namene. Z ustanovitvijo dveh novih varstvenih ustanov je zdaj v organiziranem varstvu v občini Hrastnik približno 24 odstotkov vseh predšolskih otrok. V Hrastniku pa tudi v Zagorju pa matere-samohranilke upravičeno menijo, da je še vedno močno zapostavljeno varstvo dbjenčkov. Kam s temi otroki? Zasavje ne premore niti ene same tovrstne ustanove, čeprav bi bile hudo potrebne v vsaki od revirskih občin. V srednjeročnem planu razvo- ja otroškega varstva v Hrastniku je sicer govora o tem problemu,: nakazana je možnost ustanovitve take varstvene ustanove, vendar bolj na koncu tega dokumenta. Nobenega dvoma ni, da bo treba • posvetiti tudi temu problemu večjo pozornost in, kot pravijo matere-samohranilke, enako družbeno skrb kot drugim oblikam predšolskega varstva najmlajših. Na vseh dosedanjih posvetovanjih v revirjih je bilo slišati obljube o predšolskem varstvu otrok. Prepričanje, da bo moč v okviru novega zakona dejansko hitreje ustanavljati sodobne varstvene ustanove, pa v nobenem primeru ne bi smelo zamegliti potrebe, da bo nadaljnje sodelovanje vseh tudi v bodoče še nujno potrebno. -m- Osebna tehtnica NEVA LIBELA CE LJE Mere v mm L J U JP Lv A JN A Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-819, 21-141 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 • Projektiramo, izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij in gostinskih obratov • Primerne cene! — izdelava solidna. ....................... i PORTRETI IN SREČANJA a cesti me je ondan dekle povleklo za rokav: »Ali me ne poznaš več. Pa sem jo moral res začudeno pogledati, kajti ne zgodi se mi vsak dan, da bi me na cesti zaustavljala dekleta in me spraševala, če jih več ne poznam. Potem pa. ko se je zasmejala, sem jo takoj spoznal: »Angelca je, skupaj sva bila leta 1963 na zvezni mladinski delovni akciji v Srbiji!« Povabil sem jo na kavo, vmes pa sem jo že zasliševal: »Kaj pa počneš vendar ti v Ljubljani?* »Tudi v Jugobanki se ukvarjam z mladinskim aktivizmom. Sem predsednica aktiva, ki šteje 40 članov. Sicer pa tako sam veš, kako izgleda to naše delo. Veš urejam tudi naše Glasilo. Misliti si ne moreš, koliko dela imam s tem. Vsi mi obljubljajo prispevke, ko bi jih bilo pa treba oddati, nihče nima ničesar pripravljenega.« Seveda vem s kakšnimi težavami se srečujejo vsi uredniki. Časopisi in interna glasila pa vseeno redno izhajajo. Bolje tudi nikoli ne bo! »Eno leto sem že v službi v Jugobanki. V knjigovodstvu delam.« Kaj nisi prej delala v industriji krzna v Šmartnem? »Sem«. In zakaj si potem šla drugam? »Nič ne rečem, delo v Šmartnem mi je bilo še kar všeč, le zaslužila sem bolj slabo. Potem sem bila nekaj časa še v službi na občinskem komiteju Zveze mladine v Litiji, nato pa sem prišla sem v Ljubija no.« Po poklicu si ti vendar usnjarski tehnik? "Da. samo v tej veji industrije je kos kruha tenak, zaslužiti pa ga je težko. Tudi v Jugobanki niso plače visoke, še vedno pa zaslužim več. kot če bi delala v tovarni. Sicer pa nameravam študirati. Na Visoki šoli za politične vede. Ze letos sem se pripravljala na sprejemni izpit, potem pa sva se z možem odločila. da bova prihodnje leto skupaj študirala.« Kaj, tudi Angelca je že poročena? Seveda, vedno ne bo nosila kratkih hlač in zelene brigadirske bluze, saj je tudi ti potem nisi nikoli več oblekel. me je prešinilo. »Prejšnji teden sem se poročila. Stanovanja z možem nimava. vsak stanuje na svojem koncu Ljubljane, oba pa kombinirava. kako bi prišla do svojega stanovanja. V banki bom drugo leto morda dobila stanovanje, ni pa še nič določenega.« Kako pa se pišeš, če te smem vprašati? »Kozlevčar. Angelca Kozlevčar. Te dni se mi je že nekajkrat hotelo zareči, potem pa vidim prstan na roki in pravilno povem!« Aktivist je bila Angelca v brigadi. Umazani in izmučeni smo se vračali z dela. ona pa nas je prepričevala, da smo delali tudi popoldne. Za kubi-ke in odstotke smo se borili takrat I Se nekaj me je zanimalo! 31. oktober je svetovni dan varčevanja. Kako so se nanj pripravili 'v Jugobanki? "Veliko akcijskih parol smo izdelali in oglase bomo dali v časopise. Vsi naj varčujejo! Pri nas letos ne bomo imeli proslave, slavili bomo v delovnem vzdušju. Vsak uslužbenec naj vloži svoje prihranke v našo banko!« Pa jih boš ti vložila, Angelca? »Jaz?r je Angelca Kozlev-čarjeva zardela. »Ne, ne bom. Jaz nimam nobenih prihrankov. Ves denar sproti porabim. In če bomo sedaj dobili kaj več, bom denar porabila za nakup plašča. Potem bova pa z možem začela hraniti, za stanovanje in avto. Sedaj imava oba skupaj samo kolo: Rogovega ponnpja.« In v brigado, bi še šla? »Seveda bi še šla! Skupaj z možem. Bi že nekako našla čas. Avlo pa lahko tudi še malo počakala. Vedno sem hodila na izlete z avtobusom, pa na dopust tudi. bova pa še z možem nekaj časa hodila tako.« MATJAŽ VIZJAK l!l!!lll!INIIIIIII!!il!l!lllli!lllll!!;i!IIIBI!!lltlllllll!i!l!lllin|lllilllllllllinilllM | Kadar se odločite za nakup pletenin, zahtevaj- | g te samo izdelke z zaščitnim znakom »Almira«, | 1 alpska modna industrija Radovljica. | Izdelujemo kvalitetne moške, ženske in otro- g | ške pletenine po naj novejši modi. ■ | .|lll|iinm!mm!limi!!ni!IIII!III!IIII!i!!lim!ni!l!(!imifltmiimil!lirmilllllllin!llini!HI!!!!ni!!l!llllllll!!!lll!!!I!llll!llllll!!llll!IUI!lllll!l!|ll[|||||l!ill!!i;i||||nillll!!linH'i«."M.,!,limfi z DELAVSKA ENOTNOST — St. 43 4. novembra 1967 NOVI in edini IZDELEK TE VRSTE PRI NAS IMENITNA SLAŠČICA ŽE PRVIČ KO GA BOSTE POKUSILI VAS BO NAVDUŠIL... lahko pripravite kot puding ali kremo 6 izbranih okusov, pomeni Korak naprejf DOVRŠENO KAKOVOST VAM ZAGOTAVLJA Moiinshn LJUBLJANA MEŠKIM1 ISlfll DESERT roYiil EB3ESEK.T S kladivom... BARAKE... On je pil pivo, jaz kavo. Obljubil sem mu, da se bova enkrat dobila, se pogovorila ... Če bi vedel, da je temu tako, bi se že zdavnaj oglasil, oglasil v Hrastniku, pravzaprav v tistem delu kraja, kjer domujejo barakarji. Kot da bi uganil moje misli, je Ivan, še mlad delavec, začel razpredati svojo povest: — Barakarji nam pravijo! Barakarji! V mladih letih, tedaj, ko sem" trgal hlače v šoli, me to -ni nič kaj prizadelo. Le, kadar sem hitel mimo kakšnega gradbišča v Hrastniku, sem samemu sebi dopovedoval: ,Le čakajte, ko odraslem, si bom sezidal novo, svetlo, zidano hišo.' Splaknila sva si grlo. — Starši so, je nadaljeval Ivan, zmeraj zatrjevali, da bomo dobili novo stanovanje. Jaz pa misli o tem, da se bomo lotili zidave svojega stanovanja, nisem opustil. Pa je naneslo, da je šel oče prej v pokoj, sam pa z borno plačo še pomisliti ne upam več na svoje stanovanje. Ostale so lepe sanje in surova resničnost. Barakarji smo in to bomo ostali menda še desetletje. XXX Vsakršna tolažba, tolažilna beseda bi izzvenela v prazno. Resničnost je prehuda in dejstvom je treba pogledati v oči. V tistih lesenih barakah v Hrastniku še zmeraj domuje menda kar trideset družin. Večina se je navadila na lesene stene, na leseno okolje, kot temu pravijo, zato ne preseneča, da nekateri sploh več ne mislijo na nova bivališča. Le to, da imajo soljudje o njih svoje sodbe, da čisto zares mislijo, da so barake leglo zla, pa ne vem še kaj drugega, jih tu in tam še prizadene. Prizadene zato^ ker so ljudje in človeško občutijo, pa še zavoljo tega, ker nekateri tu in tam utapljajo svoje turobne misli v kozarcu preveč. Saj ne da bi bili alkoholiki. kot jim to kdaj ta ali oni očita. Toda sivini, enoličnosti življenja je vsaj tu in tam treba uiti. lillllllllllllflllllllll Še res je, da bi se neka- g teri kar težko privadili v no- g vem, denimo, drugačnem oko- g lju. Tistih nekaj stotakov, ki p jih odrinejo za stanarino, jih g pač vsak mesec spomnijo na g to, da bi v drugačnem okolju g stotaki porasli v tisočake. Ne- g kateri bi jih skorajda ne zmog- g li. Zato, kadar koli vidijo ne- jj koliko dlje od svojega na- g selja nove bloke, pogledajo g stran. g XXX Pišemo leto 1967. Ivan pra- g vi: — Naše barake so menda gj zadnji spomin na okupatorja, g če odštejem tradicije narodno- g osvobodilne borbe. Sicer pa, kot mi je povedal p Ivan, je nekaj takih barak še g drugod v Zasavju. — Nekoč, g je nadaljeval sobesednik, smo g se pri nas doma zbrali sosed- g je in ugotovili, da prebiva v g podobnih razmerah kakih sto g družin v Zasavju. Nekdo je g predlagal, da bi ustanovili svo- g je društvo in mu dali ime, g ki se nas je prijelo: DRUŠT- g VO LESENIH BARAKAR- g JET, g xxx g Barake v Hrastniku so in g bodo še lep čas kljubovale ča- | su. Toda nekdo bo moral mi- g šiiti na to, da gre za okoli sto ljudi, občanov, ki jim bo g treba pomagati iz zadrege. g Nihče ne računa na komfort. g vsak pa na tihem upa na 40 g kvadratnih metrov nekoliko g bolj sodobne stanovanjske g površine, take, ki niti ne bi g bila tako draga... V Hrast- g niku razpolagajo letno z g okrog 400 milijoni S-din sred- g štev za izgradnjo stanovanj. g Kaj če bi vsako leto od tega g denarja odrinili vsaj 50 mili- g jonov za stanovanja barakar- g jev? V pičlih treh, štirih le- g tih bi zbrisali s tal sramoto g in čez čas niti ne bi vedeli, g da so včasih v barakah stano- = vali ljudje. To so Hrastniča- g ni dolžni storiti, saj gre več p ali manj za njihove soobčane. Vsega tega si pač Ivanu g nisem upal povedati, ker bi po g vsej verjetnosti mislil, da ga j nameravam tolažiti. Za tolaž- g bo pa Ivanu in drugim nje- 1 govim sostanovalcem ni. Pre- g več je bilo že besed. Prav bi 1 bilo, če bi sledila dejanja. S -m- 1 ... po prstih POGOVOR S TOVARIŠEM KAZIMIROM VODENIKOM, PREDSEDNIKOM SINDIKALNE PODRUŽNICE V TEKSTILNI TOVARNI IN KONFEKCIJI »METKA« V CELJU___———• SAMOUPRAVLJANJE IN SAMOUPRAVLJAVCI Pogovarjala sva se kot stara znanca, ki že dolgo delava za isto stvar, in nikoli nisem pomislil, kako bi kaj vprašal. Dobesedno sem prepisal vse tisto, kar mi je povedal in kar zanima tudi vas, samoupravljavce, ki ste se znašli v enakih ali podobnih razmerah. Takole sva se pogovarjala: da bi konkretno odločal o poslovnih. zadevah.« »Nisva se razumela. Gre za to. kje naj na primer delavec odloča, kako naj bodo urejene servisne službe, ki jih ima v upravi. Zdaj je delavec plačan po svojem učinku. Tovariši iz uprave in organizatorji proizvodnje pa dobivajo stalno plačo. ki je izredno malo odvisna od tega. kakšen je delovni učinek tovarne.« »In kaj potem?« »Vse kaže. da se ne razumeva. Glejte, nekateri dobro delajo in presegajo norme in ustvarjajo sklad, ki ga vsak mesec razdelite! Vsak dobi svoj delež, odstotek je za vse enak. in dobi ga tudi tisti, ki svoje norme ni dosegel.« ' ' se te veščine šele tedaj, ko so h1® vrgli v vodo.« »Vi torej pravite, da moram0 slehernega našega člana postaviti v takšen položaj, v katerem b° moral sam odločati. Sem za t0. Toda praksa nas uči, da samo' upravljavci doslej niso samoiniciativno kdovekaj koristnega storili.« »Kje pa je potlej sindikat in kje so organi delavskega samoupravljanja in partija in še drugi družbeno politični činite-Iji; dajmo vendar že enkrat uveljaviti tisto staro resnico, da sm° se delavci vklučili v sindikat samo zato, ker smo ugotovili, da le kot organiziran odred lahko nekaj koristnega storimo.* »Tega nam manjka. Zdaj k° imamo novega direktorja in k° »Reklj so mi, da vam reforma ni prizanesla.« »Ne vem, če bi lahko dejal, da je temu, kar smo preživljali in še doživljamo, kriva reforma.« »Kdo pa?« »Veliko smo uvažali, uvozniki so propagirali tuje izdelke, samostojno bo oblikovali marže in seveda tudi ceno; konkurenca pa je bila tako velika, da nismo vedeli, kaj naj storimo.« »Tako je, pravite, bilo.« »Do konca avgusta. Takrat so uvoz zakonsko uredili in zdaj je bolje. Več proizvajamo in več prodamo.« »Problem je torej rešen?« »Ni povsem. Delitev deviznih sredsev še ni urejena. Najprej so nam priznali 0,89 % za en izvozni dolar, po naši pritožbi so ta odnos spremenili v 1:1, čeprav smo lani. glede na zaposlenega, ustvarili največji devizni dohodek na Slovenskem. Mi namreč s sredstvi, ki jih pridobimo z izvozom, kupujemo surovine. Če je res, da družba stimulira izvoz, potlej naj ga stimulira tako. da bi sleherni, ki izvaža, vedel, koliko sredstev lahko od te prodaje pričakuje. Sem za realna merila in brez privilegijev. Vem, da mnoge predilnice dobijo veliko deviznega denarja, ne da bi se trudile zanj. Vem, da je na primer Strumiiea dobila dva milijona dolarjev iz skupnega sklada in ničesar ni vložila vanj. Mi pa moramo z deviznimi sredstvi plačevati prejo.« »Ali tovariši, ki se poklicno ukvarjajo s temi zadevami, vedo za vaša stališča?« »Seveda vedo. Upamo, da bodo uredili te probleme tako. da bi ob novem letu imeli jasen račun in da naše poslovanje ne bi težile administrativne omejitve, ki navadno zrastejo na zeljniku tega ali onega zveznega organa.« »To so. bi dejal, zunanji čini-telji. Kaj pa notranji?« »Začnejo se pri izrabljenih strojih. Nekateri stroji so stari že šestdeset let, 82% vseh osnovnih sredstev imamo amortiziranih in odpisanih. Proizvodni stroški sr> zavoljo tega visoki in vse bolj nujna je rekonstrukcija. Čisti dohodek delimo v razmerju 91:9 v korist osebnih dohodkov. Pa so osebni dohodki zelo majhni. Septembra smo si izplačali povprečno kakih 64 000 dinariev. še nrejšnie mesece pa zaradi stagnacije prodaje komai 58.000 dinarjev. V skladih nimamo veliko denarja. Rabimo pa zelo veliko sredstev, da bi modernizirali proizvodnjo.« »Ni vam. lahko.« »Poiskali in dobili smo novega direktorja. Delamo nov perspektivni načrt na osnovi katerega bomo. upam. dobili kredite.« »Najprej sem vas vprašal kaj dela sindikat, vi pa mi govorite. kako gospodarite.« »Kaj pa naj pripovedujem drugega. Sindikat in gospodarjenje sta zraščena dvojčka, ki imata isto hrbtenico « »Hotel sem samo vedeti, kako v takšnih razmerah, kot so vaše. deluje sindikalna podružnica.« »Imamo predsedstvo, v katerem so zastopniki delovnih enot, in sedemčlanski izvršni odbor.« »Najbrž me ne razumete. Gre za učinek, ne glede na to, kakšni so vaši organizacijski prijemi. Recimo, vas ie kakih 700. zanima me. kakšen je vaš odnos do delitve čistega dohodka.« »Oblikujemo ga in delimo centralno v podjetju.« »Kaj pa delajo delavski sveti v obratih?« »Svetujejo centralnemu delavskemu s-vetu, kaj je treba pri njih še storiti.« »In kje je potlej vaš človek lahko samoupravljavec?« »So sestanki, tudi obratni, lahko vse povedo, kar jih teži.« »Kaj naj govori, če pa mu centralna uprava vzame ves denar, ki ga ustvari? Brez sredstev ni samoupravljanja!« »Imajo svoje predstavnike v centralnem delavskem svetu in tam lahko povedo.« »Skušajva skupaj ugotoviti, zakaj se sploh gremo delavsko samoupravljanje. Za mene je samoupravljanje učinkovito le tedaj, če lahko odločam o denarju. ki sem ga ustvaril« »Imate prav, ampak ...« »Kaj lahko pri vas stori delavec? Predlaga obratovodju izboljšave. O poslovanju ve presneto malo « »Veste, precej let sem se ukvarjal z analitiko in vem, da je res, kar vam zdaj povem: od tega. kako dela vodstvo tovarne, je odvisno vse. Delavec je lahko priden, ni pa dovolj razgledan, ■lllllllllllillllllllli|[!!lll[|ll!lIlllllllllllllllllllllllilllillllimillW jj Ustavite se v Opčinah pred Trstom! jj Ni potrebno, da se trudite dalje. Zapomnite si le našo firmo 0 I vrnili | jg OPICINA — TRIESTE. Via Nazionaie 32 — Tei. 221-062 j Imamo stalne zaloge najnovejših modelov. Bogata izbira — g g najnižje cene. ( jj Postrežemo v slovenščini. " H -> llllllilllllllllllll!ll!llj:l!!liilllllil!Ii!!lilllllllllllllllllll!lllll!ll!!!l!liiilll!!l!lllli:ilj|l!!!!!!il!lllllllllllllllllllllllll|!|ii!!!lil!!ll!li!!il|||]||||!ll!ll!!!i!!!lli!il!;!!!il||!!!i!il|||illl|l!liil|||||!!|!;i;!llilll »Vemo, da tako, kot zdaj delamo, n.i prav. Radi pa bi vso stvar postavili na nove, bolj zdrave temelje.« »Pri tem razmišljanju ste prav gotovo prišli do zaključka, da morajo proizvajalci res postati samoupravljavci. Za zdaj pa se mi zdi. da ste podobni mojemu očetu — položil me je na stol in me je sredi kuhinje učil, kako naj plavam; naučil pa sem na novo gradimo vse svoje tako imenovano notranje življenje, bo laže. Sele zdaj bomo lahko storili vse, da bi se proizvajalec zavedal tega. kar ima — ne samo sistemskih koristi, pač Pa tudi dolžnosti: Seveda, kot ste že rekli, plavanje nj od boga dana vrlina: če pa jo bomo prav organizirali, bomo vsi dobro plavali.« JANEZ VOLJČ ■■iiiaanai« ■ ■■■■■■«■■■■■■■■■■■ ee a ■ « *■■«■*■■■■ ■■■■■■■■■ timi a ■■■■■■■■■■■■ ■■■■.!« ?! r '' ■ m Podružnica Ljubljana Titova 32 . .. povečuje obresti za devizne račune občanov: — za vloge na vpogled od 4 na 6 °/o (4 % v devizah ' in 2 % v dinarjih), — za vezane vloge preko 13 mesecev od 6 na 7 °/o (6 % v devizah in 1 % v dinarjih), — za vezane vloge preko 24 mesecev na 7,5 nln (6 °/o v devizah in 1,5 % v dinarjih). Vsa vplačila in izplačila z deviznega računa izvršuje banka brezplačano. OBRESTI ZA HRANILNE VLOGE: © vloge na vpogled - 6.25 ^/o @ vezane vloge preko 13 mesecev @ vezane vloge preko 24 mesecev 77« 7.5> Vsak vlagatelj v naši banki, ki ima hranilno vlogo v višini 1.000 N,din ali več, je zavarovan za primer nezgode Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije. Od 2. 11. 1967 bo banka poslovala za stranke vsak dan razen sobote: od 7.30 do 12. ure in od 14. ure do 18.30; ob sobotah: od 7.30 do 12. ure JUGOBANKA Podružnica Ljubljana viiuimiiiiuimiimiimmiiiuiiMiiiiiiimimimmit gaggggggg 1 ; ... da so v ljubljanski : i Avtomontaži znižali, zaloge i Ali veste NOVI MODELI SLOTENUiLES NA SALONU POHIŠTVA ’67 s(r"i'-,vtr‘n .onr£‘1tu. antimotIKov novomeške tovarne zdravil »Krka«, ki so ga začeli graditi pred dvema letoma, so minulo soboto stekli Strni ^Okzvoclnja antibiotikov . bo poslej povsem avtomatizirana, saj bo v novem obratu zaposlenih le 65 delavcev, v glavnem visoko ovnih kadrov. Novi obrat je za kolektiv novomeške »Krke« izrednega pomena, saj je z njim postavljen prvi trdnejši temelj za nadaljnji razvoj podjetja, hkrati pa se z njim kolektiv že uvršča med vodilna farmacevtska podjetja v državi v državi pa je nek-splošno tekmo po devizah zamenjalo povpraševanje po domači valuti; ! •.. da se je število za- j sebnih obrtnih delavnic od \ 1864. do 1966. Leta povečalo S Za 12 «/o (10.346 : 11.616), ZaPoslujejo pa 33 'V« več . -(.ujllljBJU pu OO lil ver. . ! delavcev (5.359 : 7135). Kot : | Postranski poklic pa je bila : ! ob koncu 1966. leta ; j -892 državljanom, dve leti ■ S Poprej pa 1.468 državlja- ; ! noni,- i \ \ | ■■■ da se je amortizacija j i v celotnem jugoslovanskem \ \ Gospodarstvu letos povečala ! | Za ca. 170 milijonov novih S j dinarjev, od tega v sloven- i škem 100 milijonov novih dinar- ; •ev (v industriji in rudar- za 60 milijonov N-din) ! stVu \ ■■■ da je pred vojno bilo { ^ Sloveniji 6300 gostišč, le-j (d /953 smo jih imeli le ! ieta J960 pa komaj \ ‘‘‘/6. Do Iftos se je v tem ! ®‘irn situacija nekoliko po-\ Povila, tako da imamo po | lignjih podatkih 3002 go- i 5lišči; S nem j do leta 1970 morali . ! Jdko leto nameniti za tu- E ! „<,e?n najmanj 10 milijard l * dinarjev; KRKA BREZ MRTVIH ROKAVOV v vrednosti 70 milijonov S- ; din, sicer pa jih tare pre- I cejsnja .nelikvidnost — od- 5 ! jemalci jim dolgujejo pri- ; j blizno 800 milijonov S-din, | ! niedtem ko so sami dolžni ' j dobaviteljem blizu' 200 mi-i hjonov S-din; \ ... da v kranjski občini | izvaža največ izdelkov to-\ varna čevljev Planika. Do ! konca avgusta je že za 24,7 j odstotka presegla letošnji j načrt izvoza; | ... da smo dosegli-že leta j ! 1965 v plačilni bilanci maj- I i ken, simboličen presežek v ! j višini 50 milijonov dolar- ] S 3ev; j i | _ ... da imamo danes že j J devizne rezerve, ki so še j \ nezadostne, vendar pa ne- : ! ,0-jkrat presegajo primanj- \ i khaj; i E ; ... do kupujejo in proda- S J -njo danes v tujini dinar S ! Približno po uradnem nate- \ ! čaju,.........................* j danjo gospodarstvu za ca. E TUDI DRUGA LUČKA JE ZAGORELA ZELENO Od majhnega farmacevtskega laboratorija do moderne tovarne je vodila dolga pot @ Veliko povpraševanje je narekovalo povečano proizvodnjo @ Delavci zahtevajo: z gradnjo moramo nadaljevati! Devet lučk je že svetilo zeleno, le druga je gorela rdeče. Ko je direktor novomeške Krke pritisnil na gumb, je še ta zasvetila zeleno. Posvetile so se bliskavice fotoaparatov in stroji so hrumeče stekli. Minula sobota je bila slovesen dan za vse Novo mesto. Slavnostno je bilo tudi vabilo, ki so mi ga poslali iz Krke, s sliko novega obrata antibiotikov v Ločni na naslovni strani! Veliko lepih besed sem slišal na slavnostni seji delavskega sveta, pa tudi samokritike! da bi po srednjeroč- \ načrtu razvoja Slove- 5 Lep je novi objekt antibiotikov! Štiri leta so delavci v Krki varčevali zanj, stiskanju pasu pa vseeno še ni videti konca. Tri milijarde starih dinarjev ni malo denarja! Ko sem poslušal besede predsednika delavskega sveta, se mi je vsiljevalo vprašanje: ali so res bili prav vsi delavci za to. da zgrade novi obrat? Če sem jih gledal, kako so sedeli okoli mene in ploskali besedam svojega predsednika delavskega sveta, bi rekel, da so bili. Pa sem jih potem, ko so desetnikom že razdelili diplome in ure, nekatere le vprašal: ali niste nikoli pomislili, da bi denar, ki ste ga dali za gradnjo novega obrata, razdelili: Mnogo več bi zaslužili! 6 »Seveda bi! Včasih smo delavke v našem obratu godrnjale: kaj nam je treba zidati, dobiček si raje razdelimo! Danes pa, ko sem videla novi obrat, mi ni žal nobenega dinarja, ki sem ga h gradnji prispevala. Deset let sem že v Krki, ko sem začela, smo kozarčke za zdravila še na roko pomivali, sušile pa smo jih kar na zraku! Zeblo nas je in delo je šlo počasi od rok. Pa danes? Naše delo opravljajo stroji. Me pa sedaj likamo halje delavcev. Lepo je moje delo in rada ga opravljam. Se posebej sedaj, ko vidim, kam gre denar, ki si ga ne razdelimo za osebne dohodke!« Tako je dejala Jožefa Paušič, njena soseda Ana Petrina, ki je prav tako likarica v Krki, pa je pristavila: ® »Ko sem danes prišla na ogled našega novega obrata, sem najprej mislila, da so nas pripeljali na izlet! Zraven tovarne je bazen z ogrevano vodo. institut na hribčku p-a tudi i zgled a kot nekakšen hotel. Všeč mi ie novi obrat. Prav pa se mj tudi zdi, da dajemo delo novim delavcem. Naj mladina dela doma, mi, ki smo že zaposleni, pa skušajmo ustvariti zanjo boljše pogoje, kot smo jih nekoč imeli!« © Lučka Ban je priučena la-borantka in dela v Krki že 11 let. Rekla je: »Prav je. da gradimo. Tako bo tovarna doma in v svetu pomenila še več. kot že danes pomeni. Pred 11 leti smo začeli kot majhen farmacevtski laboratorij, danes pa smo velika in moderna tovarna. Še nekaj let in vsi se bomo preselili sem v Ločno. Pokazali bomo, kdo smo in kai zmoremo!« © Joži Jeriček pa ie dejala: »Prav je, da gradimo. Tako ustvarjamo sebi in novi generaciji lepšo prihodnost. Sami pa tudi nismo prikrajšani: sindikat nam nudi ceneno letovanje na morju in na Gorjancih, podjetje nam pomaga pri gradnji stanovanj.« ® Ani Ban, polnilka anv pul, pa pravi: »Bila sem že v vseh jugoslovanskih tovarnah zdravil, pa-mi je naš novi obrat najbolj všeč! Saj včasih smo se zaradi gradnje jezili, ko pa sem danes videla novi obrat, se ne jezim več. Sedaj vem. d.a je naš denar dobro naložen In kar priznajmo, delovni pogoji so tudi v stari tovarni boljši, kot so bili pred 12 leti, ko sem prišla v tovarno. Zaslužim tudi dobro! Danes pa sem sploh vesela: dobila sem priznanje za svoje dolgotrajno delo v tovarni!« © Jože Špendal, kvalificiran delavec. pa je zaključil: »Zasluga za izgradnjo novega obrata gre našemu direktorju. Živi s tovarno j n za tovarno. Še se spominjam, kako le bilo na začetku : z vzgledom nas je prepričeval. da smo delali v treh izmenah in ob nedeljah. Sedem nedelj zapored sem delal — potem sem se pa uprl. Sedaj pa že vsi govorimo o prosti soboti. Prav je. da smo gradili. Pomagajmo sebi na boljše in dajmo možnost mladim, da se zaposle. Vsi delavci smo zato, da se gradi. Do leta 1970 se moramo vsi preseliti v. nove obrate v Ločni. Potem bo Krka postala za vse pojem dobrega gospodarjenja!« MATJAŽ VIZJAK m USTANOVLJENA LETA 1815 KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE — CELJE ■ gospodinjska in dekorativna keramika m GRAFITNI LONCI ■ OPEČNI IZDELKI kombinat za predelavo in promet žitaric SiSfo gojene testenine asi IZ IZKUŠENJ ZAVODA ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO VEC ZNANJA,VIŠJA PRODUKTIVNOST Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto se je v zadnjih letih že močno uveljavil tako pri izobraževanju odraslih .kot v gospodarskem življenju Dolenjske nasploh. To trditev potrjuje tudi podatek, da se je število opravljenih učnih ur v oddelku za izobraževanje samo v zadnjih nekaj letih povečalo kar za štirikrat. VEDNO VEC ZANIMANJA ZA IZOBRAŽEVANJE Iz razgovora z vodjem oddelka za izobraževanje or or. Rudijem Piletičem smo izvedeli, da je zavod tudi letos močno razvil svojo izobraževalno dejavnost. Tako so organizirali pomoč pri študiju za 130 izrednih študentov višjih šol, organizirali so pouk v sedmih dislociranih oddelkih srednjih šol. ki jih obiskuje 107 slušateljev, organizirali so tudi 2 oddelka osemletke za odrasle, ki ju obiskuje 46 delavcev. Za Dolenjsko je ta pomoč Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela zelo pomembna! Izobrazbena struktura delavcev je namreč na tem področju razmeroma slaba, mimo tega pa se lahko mnogi mladi delavci izobražujejo le ob delu. saj bi bilo zanje redno šolanje v oddaljenih središčih vse predrago. Drug osnovni motiv, da se izobraževalna dejavnost novomeškega zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela čedalje boli razvija, na je nedvomno v tem. da. so gospodarske organizacije same )spoznale. da lahko dosegajo viši o produktivnost dela le z boljšim znanjem zaposlenih Zato bo novomeški zavod tudi letos organiziral številne seminarie za pridobitev kvalifikacije v gospodarskih organizacijah, organiziral bo seminarje o varstvu pri delu ter več krajših seminarjev o aktualnih gospodarskih in družbenih problemih, namenjenih predvsem vodilnim delavcem v gospodarstvu in v družbenih službah. Bistveno narašča tudi zanimanje delavcev za učenje tujih jezikov. Prav zdaj delujejo nri zavodu 4 tečaii nemškega jezika, trije angleškega in en tečaj italijanskega jezika, ki jih skupno obiskuje 124 slušateljev.. Temu pregledu izobraževalne dejavnosti pa bi bilo treba seveda dodati še nekatera predavanja in cikluse predavani s poljudnoznanstveno tematiko, namenjene širšemu krogu občanov. ter obsežen program družbeno političnega izobraževanja. POMOČ GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM V okviru zavoda deluje tudi oddelek za organizacijo in produktivnost dela. Njegova glavna naloga ie pomoč delovnim organizacijam pri uvajanju sodobne organizacije in metod dela, analiziranju poslovnih odnosov in poslovnih procesov. Vodja tega oddelka dipl- oec. Janez Zafred je omenil med pomembnejšimi raziskavami, ki jih je ta oddelek v zadnjem času opravil, predvsem raziskavo o kadrovski strukturi dolenjskega gospodarstva. Raziskava, leto je omogočil Zavod za zaposlovanje Novo mesto, je zajela zaposlene v gospodarstvu šestih občin: Novo mesto, Krško, Metlika. Črnomelj. Trebnje in Ribnica. Zbrane podatke, ugotovitve in predloge raziskovalcev bodo lahko koristno uporabile delovne organizacije in vsi drugi činitelji na področju izobraževanja v nadaljnjem programiranju kadrovske politike in izobraževanja zaposlenih. Vendar tov. Zafred sodi, da bi bilo potrebno podobno raziskavo opraviti tudi na področju negospodarskih dejavnosti, saj bi le tako dobili podroben pregled nad premiki v strukturi zaposlenih. Zaostreni pogoji gospodarjenja so bistveno vplivali tudi na obseg uslug s področja organizacije dela. analize poslovnih odnosov. metod poslovanja. S tega obširnega delovnega področja naj omenimo predvsem dve opravljeni nalogi: to ie analiza poslovnih sredstev in izdelava metodologije planiranja obratnih sredstev za posamezne delovne organizacije. Na tem oddelku zavoda pa pripravljajo tudi študijo o sodobnejših oblikah dela v administrativnem poslovanju v delovnih organizacijah. Gre za elaborat o možnostih in posoli h uvajanja meha-nografiie v večie delovne organizacije. Čedalje hitrejši razvoj oro-izvodnie in tehnoloških postopkov namreč terja tudi vse razvitejšo dejavnost drugih služb v delovnih organizacijah, predvsem nq čedaVe bolj aktualizira problem zajemanja in obdelave Dodatkov. Oddelek za organizacijo in produktivnost dela na se je lotil tudi izdelave konkretnih programov za razvoj oosameznib panog gospodarstva na širšem območju Dolenjske Sodelavci zavoda pripravljajo v sodelovanju z dolenjsko turistično zvezo študijo o regionalnem programu razvoja turizma. Študija naj bi zajela dolenjsko turistično področje kot celoto, hkrati oa tudi posamezne občine, ki se vanj vključujejo. Podobno študiio oa bodo na zavodu izdelali tudi za razvoi storitvene obrti v občinah Črnomelj. Metlika. Novo mesto in Trebnje. R. S. tortelini POLNJENA TESTENIMA Pl-edelujc vse vrste žitaric, proizvaja testenine, torteline, vatel proizvode, kruh, vse vrste peciva in močna krmila. K 11' akor je želja vsake družbe, da njena potrošnja raste, tako je tudi njena skrb, da to rast spremlja in usmerja tam, ikjer se kažejo nesorazmernosti, kjer posamezne oblike potrošnje preraščajo in ogrožajo temeljno potrošnjo državljanov. Naš družbeni sistem je v tem pogledu še posebej občutljiv, saj f dvajsetih letih doživlja spremembe, ko se družbena potrošnja, celovitost delitve in zadovoljevanja nekaterih potreb človeka prenaša iz družbe v ožje enote, na družinski proračun. Čeprav je ta premik v skladu z našimi družbenimi cilji, vseeno ni brez nevarnosti, da občasno zapostavi, prezre, ukine nekatere prednosti, ki jih je doslej užival neki sloj prebivalstva. Prav zato je posebna naloga naše družbe, tudi sindikatov, da temeljito proučujejo, kaj posamični premiki in sprejeti regulativi pomenijo za različne družinske proračune. Ena od posebnosti, ki jo opazijo zlasti tujci in pri nas nima še temeljitejše obrazložitve, je, da je življenjska raven proizvajalcev, ki jih v kapitalizmu uvrščajo v »srednji razred«, zelo porasla. Čudijo se, kako je to mogoče. Njihova preprosta obrazložitev temelji na naslednjem: dobro jeste, imate lepa, lepo opremljena stanovanja, premorete avtomobile, nekateri celo uieekende. Imate dobro zdravstvo, več dajete \a kulturo, srednje in visoko šolstvo je zastonj, nimate pa bogate industrijske tradicije, nerodni dohodek na prebivalca je nižji od našega. Od kod ta možnost? Odgovor, ki se najprej ponuja: »tako je pač pri nas«, ne more prenesti strožje kritike. Najbrž bo resnica, ki jo je pa potrebno proučevati, dokazovati, drugje. To, kar pišem, je samo domneva, sklepanje na temelu nekaterih očividnih znakov. Naša skromna pot^tjna potrošnja je temeljila na socialni pravičnosti. Imamo malo, zato nikomur ne dajemo veliko. Vse, kar, sodi v temelj življenjske ravni, mora biti ceneno, da ne bo ninče prizadet. Zato so bili stroški za osnovno prehrano, sukno, stanovanje, elektriko, komunalne usluge zelo nizki. Nekatere dobrine so bile celo zastonj. Z razvojem spodbudne delitve, z » otrosma večjimi razlikami in možnostmi višjega osebnega dohodka pa se je moral ta sistem rušiti. Kajti če smo začeli dajati več na osebno potrošnjo, če se je občutneje večal osebni dohodek posameznika, je zmanjkovalo sredstev za družbeno potrošnjo, ki jo je bilo potrebno prelagati na osebno, se pravi — posameznik je moral prispevati več za tiste usluge, ki so bile prej zastonj, ali zaradi subvencioniranja iz družbenih skladov izredno poceni. Le na temelju študije bi bilo mogoče temeljiteje ugotoviti, kaj je raslo hitreje: možnost večje osebne potrošnje, ali prelaganje dajatev na posameznika, na družinski proračun. Površen vtis kaže na to, da je hitreje rasla osebna potrošnja, življenjska raven tistih, ki so imeli možnost za večji dohodek, kajti prenašanje dajatev je moralo biti počasnejše, saj je bilo treba upo-poštevati tiste proizvajalce z najnižjimi dohodki, ki naglih, prehudih bremen ne bi zmogli. Kolikšne so bile te razlike, koliko smo vsi plačevali v družbeno potrošnjo, užival pa jo je le del, koliko in na račun koga — tega ni mogoče ugotoviti na pamet. Najbrž pa so ta prelivanja bila in še bodo. Morebiti bi z razjasnitvijo tega vprašanja lahko tudi pojasnili, zakaj je nekemu sloju življenjska raven zelo porasla. Deloma sklenjeni deloma v razpravi so sklepi, da bi se potrošnja, deleži posameznikov še spreminjali. Povečane stanarine naj bi urejale in pospeševale rast stanovanjske izgradnje in tako razbremenile družbene sklade. Kakor je ta ukrep, gledano celovito, primeren, je treba ob njem tudi razmisliti, kako pa s tistimi z najnižjimi osebnimi dohodki. Ali je pri nas kategorija »socialnih stanovanj« upravičena, kako jo razreševati? V razpravah so predlogi o diferenciranih zdravstvenih uslugah, po načelu pač, kdor želi boljše usluge, usluge, ki so nad standardi, naj jih plača. Razprave tečejo o možnosti kupovanja let za pokojninsko zavarovanje. Srednje, visoko šolstvo, čeprav še vedno brezplačno, čedalje bolj bremeni družinski proračun. Štipendije iz občinskih, republiških skladov so manjše, sama podjetja, ki naj bi prevzela to novo funkcijo, se teh dajatev otepajo. Kako je potem s socialno enakostjo? Kakšne so možnosti delavskih, kmečkih otrok? Razlike mesto—vas? Razumljivo je, da v takih razmerah različni premiki različno prizadevajo razne oblike potrošnje. Tako čutimo tudi pritiske. Proračunska potrošnja raste približno za petino, kljub temu pa še narašča. Vse to je podkrepljeno z izračuni o nujnih potrebah. Industrija se nadaljnjih dajatev otepa, toda kdo bo kril primanjkljaj pri pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju? Ne gre za milijone, napovedi kažejo na milijarde. Šolstvo vse stopenj kaže na to, da njihovi osebni dohodki v primeri z ostalimi nazadujejo. Navadili smo se, da smatramo povprečje 85.000 S-din v občini za zadovoljivo, čeprav hkrati vemo, da je povprečje zaposlenih v Sloveniji višje. Tudi preostale družbene službe bi želele več. Dvigne naj se tudi osebna potrošnja, da bo poživila industrijsko rast in tako pokupila nastale zaloge. Problemov okrog potrošnje je precej. Najnujnejši neprestano silijo k razreševanju, pogosto so nujni kompromisi, začasne rešitve, ki problem samo odložijo z dnevnega reda, žal ga pa ne razrešijo. Prav zato menim, da^je temu izredno občutljivemu področju potrebna celovitejša analiza, ki bo ugotovila, kje smo, kaj zmoremo, česar v bodoče morebiti ne bomo najnujneje potrebovali. kaj nas najhuje bremeni in kaj je potrebno storiti, da bomo tudi kot celotna družba racionalneje gospodarili. Ne v skladu z željami, najbrž na vseh področjih tudi ne v skladu z ■ugotovljenimi potrebami, ampak v skladu z možnostmi in potrebami. VINKO TRINKAUS J O h C/D K O b < •H ti S O id U H ti ti O b C/D > H ti O b < b 2 H S O id O ti D, J O b C/D S POTROŠNIŠKIH POLIC BBS POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKIH POLIC S POTROŠNIŠKIH POLIC S POTRO SNlSKI h o ti ti J o b tn ti O b < b Z ti S o u ti ti J o E- en ▻ ti K O b < b Z . ti S O id O H ti ti O b ti ti O b < b Z K S O id U ti o ti X 2 In kolikšna je cena? Ita' • lijanski grelec za noge sta- : ne v maloprodaji 18.168 sta- j rib dinarjev, grelec pod- j jetja ETA pa 6.000 starih • dinarjev. M. V. «■■■■■*! s Štirideset let polzelske tovarne nogavic vir Lastovka z jeklenimi krili Nogavičarjem s Polzele še nikoli v. štiridesetletni zgodovini njihove tovarne ni šlo tako dobro, kot jim gre zdaj. V dokaz tej trditvi bc dovolj samo nekaj podatkov: ® Proizvodnjo so povečali v primerjavi z lanskim letom za tretjino in vse sproti prodajo? Štirinajstdnevne zaloge so najhujše, kar jih sploh lahko doleti! • Čeprav so tudi povprečne osebne dohodke zvišali od lanskih 76 na letošnjih 94 tisoč S-dinarjev, prodajne cene pa znižali za 1,1 milijarde S-dinarjev ali za četrtino lanske realizacije, se akumulacija ni prav nič zmanjšala. Tudi letos bodo razpolagali z nekaj več kot milijardo S-dinarjev amortizacije in skladov. * >* mm . sa-kič vprašali, kaj lahko iztisnemo iz tega, kar imamo. Eden izmed rezultatov teh pomenkov je realno planiranje. Zadnja leta tudi po trikrat, celo večkrat .popravimo* naše plane. Planiramo zase, ne za druge. Zato pa so tudi končni dosežki malone takšni, kot se dogovorimo. Realizacija plana namreč odstopa od predvidevanj največ za tri odstotke navzgor ali navzdol. Hočemo in uresničujemo pa vedno več. Leta 1965, ko so že bili očitni prvi rezultati rekonstrukcije, smo izdelali 12,8 milijona parov nogavic, letos pa se bo proizvodnja zvišala še za približ-nq tpi milijone parov. Za leto 1970 smo si pa tudi že zastavili cilj: 22 milijonov parov npgavic. Tolikšnega povečanja proizvodnje s sedanjo opremo se- ZELO ZAŽELENO DARILO osebna tehtnica NEVA izdelek tovarne »LIBELA« Celje Garancija eno leto _ veda ne bomo zmogli, čeprav večina strojev ni starejših od petih let. Zato bomo še morali kupovati nove stroje, kajti v naši panogi proizvodna sredstva tehnološko zastarajo v petih letih.« »DELAJ TAKRAT, KO LAHKO PRODAŠ!« Čeprav so skladišča Tovarne nogavic v Polzeli malone NAJMODERNEJŠE ROČNO ORODJE ZA VSAKEGA VOZNIKA Vsestransko uporabno tudi v gospodinjstvu in pri drugih hišnih opravilih prazna, so lani in letos proizvajalci navzlic 42-urnemu delavniku marsikdaj morali delati tudi ob nedeljah, da bi lahko ustregli kupcem. »Delaj takrat, ko lahko prodaš,« so menili. Lepi zaslužki, ki jih je nedeljsko delo samo še zviševalo, pa so pri marsikaterem članu kolektiva vzbujali prepričanje, da nadaljnja modernizacija tovarne trenutno ni potrebna. »Veste, težko je ljudem dopovedati, da ni dovolj, če so samo pridtii delavci, ampak morajo biti tudi dobri gospodarji,« je nadaljeval direktor Koren. »Gre pa za to, da mora imeti sleherni kolektiv dolgoročne interese, ali pa bo v kratkem času pojedel vse tisto, kar je s trudom ustvaril. Z drugimi besedami: nikoli ne smemo biti zadovoljni s tistim, kar imamo, ampak je vedno treba želeti še kaj več. Skratka: pred leti je marsikdo izmed naših delavcev menil, da ni prav, če zategujemo pas, da bi lahko kupovali stroje. Drugi kole* ti-vi, ki niso tako ravnali, so takrat vseeno dobro živeli. Zdaj, ko smo si ustvarili trdno osno- , vo za nadaljnji razvoj, se ne- ■ katerih izmed nas spet pola- S šča samozadovoljstvo. Nam gre j dobro, pravijo, konkurenca pa Š se bori s težavami. Torej si : lahko malo oddahnemo .., Rekel pa bi, da so samo- • zadovoljneže med nami kon- « kretni uspehi, ki jih dosegamo, j le toliko prepričali, da se lažje S uveljavljajo dolgoročne usme- : ritve naše delovne organizacije. ; Tako so se delavci strinjali s * tem, da smo z letošnjim letom ; amortizacijo zvišali skoraj za j trikrat v primerjavi z lanskim ! letom, čeprav so se zato no- S minalno znižali skladi. Imamo i pa zdaj namenska sredstva za : modernizacijo in to veliko po- : meni, če razumete, kaj sem s : tem želel povedati.« je zaklju- j čil direktor Karel Koren. Z LASTNIMI MOČMI — ŠE VIŠJE! Proizvajalci nogavic s Pol- ■ žele torej uresničujejo reformo j tudi s tistim, kar je najtežje: > z rekonstrukcijo lastne zavesti : in miselnosti. Če so jih dose- ; danja vlaganja v modernizacijo ; prepričala, da so svoj denar s dobro naložili, zdaj vse bolj spo- ; znava j o, da je predvsem od njih ; odvisno, ali bodo ostali na vr- j hu lestvice jugoslovanskih pro- ■ izvajalcev nogavic, ki so ga s • tolikšnim trudom dosegli, ali ! pa bodo zdrsnili navzdol. Da je temu res tako, me je : prepričal tudi pomenek z enim : izmed delavcev v nekdanji cot- : ton predilnici: »Čas bi že bil, * da izločimo stroje, ki smo jih ■ kupili že pred štirimi leti.« je • rekel. »Polovico počasnejši so 5 od teh, ki smo jih dobili le- j tos!« M. GOVEKAR [ Čez štiri, pet let bodo v P”,j zelski tovarni nogavic odsl*12'. tudi tile stroji, ki so jih doj’’: šele letos, pa čeprav za ,, predstavljajo najvišji doseže’ proizvajalcev opreme za in”l) strijo nogavic. (Foto služba P6 0» VSEPOVSO? • si in i vskE MAJICE Na dnevni seji plenuma činskega sindikalnega sveta Slovenskih Konjicah so obr® , navali gibanje gospodarstva občini za letošnjih devet s e cev. V tem obdobju Ie 7i fizični obseg proizvodnje ‘ 8,3 % nižji kot v istem obt*nSt ju minulega leta, vredP proizvodnje pa je bila v ( tošnjih devetih mesecih vi odstotkov nižja v primeR^, z enakim obdobjem lani. A® je količine izdelkov kot f sko leto so napravili 'e podjetju za proizvodnjo uh) * nih brusov Comet v Zre®* , el' iV v tovarni kovinskih 'zl*e v Vitanju in v podjetju y stroj, po vrednosti pa kovaški industriji Zreče. RTj, temu. da proizvodna niso v celoti dosegla posta ^ nih nalog, pa so glede k°’ „e ne uspešno opravila lZVjjet' obveznosti. Tako so v p0,eIp' ju Kostro j do konca sep fft bra presegli svoj izvozni v skoraj za eno četrtino. TU zreškem Cometu so letm v g, izvoza že v septembru P fl;-gli za 12.9»/». Na tem P°" ej-Ju je vsekakor najpomem^tlS občinskem er nlanu udeležen r. dvema {g f.linama. Do konca sept® ši usnjarski kombinat k; je v url pl ATOM T t „„„ ______ septeP je Konus realiziral s vol plan izvoza že za i Pet' pa na pomeni, da so Pr0tl‘ še' tula tržišča približno e" na-stlno svojih izdelkov (iS„ja. ravnega in umetnega ^ ® ŠKOFJA LOKA: Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta v Škofji Loki So člani razpravljali o vse bolj haraščajoči brezposelnosti delavcev v tej občini. Podatek, da je bilo ob koncu septembra v škofjeloški občini 150 brezposelnih delavcev, nedvomno opozarja, da je ta problem postal Pereč tudi za škofjeloško občino, pri čemer pa so člani plenuma menili, da je v resnici vsaj še enkrat toliko brezposelnih delavcev, ki pa niso prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje. M6d brezposelnimi delavci Pa je tudi v škofjeloški občini lako kot skoraj povsod v Sloveniji — največ mladih ljudi, ki s° pravkar končali obvezno šolanje. Kot so ugotavljali člani Plenuma, bodo ti mladi državljani le težko našli delo, še po-sebej pa več kot 100 deklet, ki Pa se jih podjetja iz različnih Vzrokov otepajo. člani plenuma so se ob tem Zavzeli, da bi Komunalni zavod Za zaposlovanje v Kranju dobil Večje pristojnosti, in sicer v tem Sniislu, da bi delovne organiza-eije v občini lahko zaposlile no-Ve delavce samo prek zavoda. Pokazalo se je namreč, da delovne organizacije v škofjeloški občini zaposlijo veliko ljudi mi-Ph> zavoda, pri tem pa večkrat Pe upoštevajo niti socialnega ^anja kandidatov niti izobrazbe. M. 2. ® MARIBOR: Stališče republiškega sindi-1 Kalnega sveta do reelekcije direktorjev in vodilnih delavcev le bilo osrednja točka razprave Pa zadnji razširjeni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Mariboru. Tudi ta razprava je potrdila oceno republiškega sindikalnega sveta, da le prva reelekcija direktorjev v Prinulem letu zgrešila svoj najden, saj je bilo v republiki kakih 88 "/o razpisnih oglasov sa-Pio formalna zadostitev zakonskemu določilu, kajti bilo je že Vnaprej očitno, da bo na razpisano delovno mesto vnovič izvoljen dotedanji direktor. V začetku leta 1971 bi moja biti izvedena reelekcija vodnih kadrov. Po sedaj veljavah predpisih o reelekciji bi te-baj morale delovne organizacije republiki razpisati več kot 15 Psoč vodilnih delovnih mest. U' primerjamo to številko z 843 Jpisanimi delovnimi mesti za Pirektorje v minulem letu in če pri tem upoštevamo vse grenke Skušnje iz prejšnje reelekcije, Potem je očitno, v kakšnem ab-^Urdu se lahko znajdemo v letu 1®~1, če še naprej vztrajamo Pri sedanjih zakonskih določilih. . Zato je tudi predsedstvo mariborskih sindikatov podprlo blišče republiškega sindikalnemu vodstva, da je treba čimprej Pesti spremembe v zakon o reakciji. Tako je med drugim Predsedstvo mariborskih sindi-katov soglašalo s stališčem, da P* v delovnih organizacijah, v "Uterih je delo dotedanjega di-ektorja uspešno, lahko delavski po pristanku družbeno pomične skupnosti s svojim skle-yhi ponovno imenoval tega Pelavca na to delovno mesto. , redsedstvo mariborskih sindi-atov pa je tudi menilo, da bi '*° potrebno izoblikovati ustreže kriterije, ki bodo zadostno ^Bistvo za pravilno preverjanje ^besnosti ali neuspešnosti dela direktorjev, kot kriterije pa bi jSekakor bilo potrebno upora-j '|i tudi elemente dohodka in ehničnega napredka delovne /Sanizacije ter odnose v ko-ektivu. nn V SEMPETRSKI TSKRT delavci niso zadovoljni s pravilnikom o nagrajevanju______ PRIKRAJŠANI ZAVOLJO DRUGIH Na nekaterih delovnih mestih v šempetrski Iskri ljudje z lahkoto visoko presegajo norme, na drugih pa morajo trdo delati, da jih sploh dosežejo. Zato se delavci potegujejo za tisto delo, pri katerem lahko več zaslužijo, na interese podjetja pa radi pozabljajo... Ko so mi pred nedavnim pripovedovali, da nekateri delavci kolektiva Iskre v Šempetru pri Gorici niso hoteli sprejeti svojih osebnih dohodkov, ker so se čutili po krivici prikrajšane, sem se odločil obiskati to delovno organizacijo in zaprositi za pogovor na temo »nagrajevanje«. Na sestanek sem povabil predsednika sindikalne podružnice inž. Vincenca Kokelja in Valterja Križmana, referenta za nabavo. »Že več kot leto dni se borimo za nov pravilnik o nagrajevanju, vendar so rezultati naših prizadevanj sila skromni ...,« mi je kar takoj povedal inž. Vincenc Kokelj. »Zavedamo se namreč, da je naš sistem nagrajevanja sila slab, saj dopušča anomalije, ki si jih danes naša delovna organizacija zares ne bi smela privoščiti. Naš glavni problem ob vsem tem pa je, da veliko rešujemo, rešimo pa malo. Dejstvo namreč je, da tisti, ki bi se morali lotiti vprašanj že po svoji službeni dolžnosti, tega ne storijo. Zakaj ...? To se sprašujem tudi sam ...« OGORČENJE NI BILO BREZ OSNOVE Vsekakor inž. Vincenc Kokelj ni posploševal problemov v svoji delovni organizaciji ali celo govoril tjavendan. V podkrepitev njegovih trditev naj navedem le nekaj dejstev: • Povprečje osebnih dohodkov polkvalificiranih delavcev je v šempetrski Iskri skoraj tolikšno, kot je občinsko povprečje, medtem ko so osebni dohodki strokovnjakov daleč pod prejemki strokovnjakov v drugih delovnih organizacijah ..; • Na nekaterih delovnih mestih delavci z lahkoto visoko presegajo norme, na drugih pa morajo trdo delati, da jih sploh dosežejo. Zato se delavci pač potegujejo za tisto delo, pri katerem lahko več zaslužijo, na interese podjetja pa radi pozabljajo ... • V zadnjih časih presegajo delavci v povprečju predpisane norme kar za 180 °lo in nemalokrat zaslužijo precej več, kot njihovi predpostavljeni... Še bi lahko naštevali anomalije sedanjega načina nagrajevanja v šempetrski Iskri, toda na sestanek sem prišel zato, da izvem kaj več o »obrobnem problemu velikega problema«, kot so vse skupaj označili v šempetrski Iskri. Želel sem namreč prejeti odgovor na vprašanje, zakaj so delavci nabavnega oddelka sredi minulega meseca že drugič protestirali, ko so videli, koliko so zaslužili za svoje delo. »Vse skupaj se je začelo z novim, tako imenovanim stimulativnim načinom nagrajevanja .. ,.« mi je začel razlagati Valter Križman, referent nabave v šempetrski Iskri. »Izkazalo se je namreč, da smo prejeli v nabavi po novem le 90-odstotne osebne dohodke, čeprav smo dobro opravili svoje delo, na oddelkih pa, kjer je precej teže oceniti delovna mesta, 120-od-stotne osebne dohodke. Zakaj .. .? Pravijo, da zaradi previsokih zalog, za katere krivijo samo nas v nabavi. Pri vsem tem je najbolj krivično to, da so bili v glavnem prizadeti samo tisti, ki delajo le to, kar jim Novost! Novost! Cvetlični lonček, ki zagotavlja zivljenje cvetlic tudi ob vaši ?aUši odsotnosti, je novi izdelek »Poligalanta« Volčja draga Nova Gorica čončki so različnih velikosti 'n oblik. Njihova posebnost je v tem, da imajo v spodnjem hfostoru vodo, ki po posebnem s,stemu pronica v zemljo In jo ovlažuje. ovprašajte po njih v vaši tr8ovini! odredijo nadrejeni. Pri tem mislim v prvi vrsti na delavce v skladiščih, ki so prejeli za mesec avgust in mesec september v povprečju le po 60.000 S din, čeprav so pridno delali in ni bilo prav v ničemer od njih odvisno, kaj in koliko morajo nabaviti. Te stvari namreč rešuje planski oddelek. Skratka, nabavili smo toliko materiala, kot smo ga po planu morali. Analize pa so potlej pokazale, da je naša proizvodnja že v prvih osmih mesecih za 1,600 milijonov starih dinarjev pod planom! Zato se ne čudim ogorčenju delavcev, ki morajo na račun slabega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in slabega gospodarjenja drugih plačevati ,ceho‘...« RESEN JE LE OBROBNI PROBLEM Dvakrat so me v šempetrski Iskri opozorili, da je vprašanje nagrajevanja delavcev v nabavni službi le »obrobni problem velikega problema«. Povedali so mi tudi, da so bila vsa dosedanja prizadevanja posameznikov, da bi postavili sistem nagrajevanja na trdne temelje, prej jalova kot uspešna. Leto dni so se na primer v šempetrski Iskri ob pomoči zunanjih sodelavcev trudili, da bi izdelali potrebno analitično oceno delovnih mest. Toda potlej, ko je bila naprav- ljena, je bila za »kolektiv« nesprejemljiva. Poudarjam, za »kolektiv«, ne pa za večino zaposlenih. Po tem neuspelem poskusu so sledili novi predlogi. Toda, vse je bilo bob ob steno, dokler ni prišlo do ostrega protesta delavcev v nabavi, zaradi katerega sem pravzaprav prišel v Šempeter. »Seveda se je naš sindikat takoj sestal, ko smo izvedeli, za kaj gre...«, mi je povedal predsednik sindikalne podružnice inž. Kokelj. »Ugotovili smo, da še zdaleč niso bili samo prizadeti krivi za visoke zaloge in da so bili njihovi nizki osebni dohodki zelo krivični. Naš sklep je zato bil, da posredujemo pri organih samoupravljanja in poskrbimo za pravičnejši način nagrajevanja delavcev v nabavi. Šef komerciale je izdelal nov predlog za nagrajevanje, po katerem naj bi poslej poleg komerciale nosili odgovornost za naraščanje zaloge tudi planski oddelek in seveda odgovorni vodilni uslužbenci.« Vsekakor moramo ob koncu zapisati, da je sindikat tokrat uspešno posegel v boj za pravičnejše nagrajevanje zaposlenih. Izvedeli smo namreč, da je delavski svet podjetja minuli ponedeljek tudi uzakonil omenjene spremembe v nagrajevanju zaposlenih v nabavni službi. S tem so v Šempetru vsaj začasno rešili vprašanje nagrajevanja delavcev v nabavi. Še vedno pa je ostal povsem nerazrešen problem nagrajevanja v celotnem podjetju. Samoupravne organe v šempetrski Iskri in seveda za to odgovorne v tej tovarni čaka torej še pomembna naloga. Rokave pa bo treba zavihati čimprej, da ne bo ponovno kje zavrelo. -a priprave na združitev rudnikov rjavega PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK IN ZAGORJE: Že skupna komercialna služba Na zadnji seji komisije, ki jo sestavljajo predstavniki družbeno političnih organizacij iz rudnikov rjavega premoga Trbovlje —Hrastnik in Zagorje, so člani obravnavali informacijo o dosedanjih pripravah na združitev premogovnikov v Zasavju, ocenili so dosedanji potek informiranja članov obeh kolektivov o predvideni združitvi in sprejeli akcijski program za nadaljnje delo komisije. Znano je, da so pred časom samoupravni organi obeh zasavskih rudnikov imenovali svoje člane v glavno komisijo za pripravo združitve premogovnikov v Zasavju. Komisija je sprejela med drugim program za izdelavo potrebnih elaboratov in določila tudi roke za izdelavo konkretnih programov. Tako bo tehnološko-organizacij-ski ter ekonomsko-finančni del elaborata pripravljen do konca novembra letos, celotno operacijsko raziskovalno delo pa bo opravljeno do konca leta 1967. Spričo bližnjega zaključka poslovnega leta in bližnjega obdobja 'sklepanja pogodb za leto 1968 pa je bilo potrebno pohiteti s pripravami za formiranje skupne komercialne službe, ki je začela z delom 1. novembra letos, sprejet pa je tudi že dogovor o bodoči skupni politiki cen in o skupnem nastopanju na tržišču. Člani komisije, ki jo sestavljajo predstavniki samoupravnih organov obeh zasavskih premogovnikov, so ugodno ocenili dosedanje delo glavne ko- misije za pripravo združitve, posebej pa so poudarili, da je treba zagotoviti, da bodo v predvidenem roku izdelani elaborati, da bo potem dovolj časa za temeljito obveščanje samoupravnih organov in članov kolektivov o ugotovljenih konkretnih prednostih združitve. Člani komisije, so namreč ugotovili, da niso povsem zadovoljiva dosedanja prizadevanja za informiranje rudarjev o pripravah na združitev obeh premo- \ govnikov. Tudi konference članov ZK niso v celoti uspele. Do konkretnih razprav pred referendumom bo zato potrebno opraviti še sestanke v okviru organizacij in aktivov Zveze komunistov, sindikalnih podružnic itd. Komisija je na zadnji seji sprejela tudi akcijski program za delo v prihodnje. Dogovorjeno je bilo, da bodo izdelali skupno informacijo o pomenu in ekonomski upravičenosti združitve premogovnikov v revirjih ter o uspehih dosedanjega sodelovanja. To informacijo naj bi obravnavali na sestankih organizacij Zveze komunistov, sindikalnih podružnic, obratnih delavskih svetov ter na skupnem sestanku članov društva rudarskih inženirjev in tehnikov iz obeh premogovnikov. Te sestanke naj bi opravili do srede novembra. Najpozneje do 10. decembra naj bi sklicali seje osrednjih samoupravnih organov v Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik in v Rudniku rjavega premoga Zagorje, v času od 10. do 25. decembra pa naj bi bili sestanki članov kolektiva, na katerih bi govorili o predvideni združitvi. Na osnovi izdelanih ekonomskih in drugih pokazateljev bi tedaj že lahko posredovali odgovore na konkretna vprašanja v zvezi z integracijo, k:i so jih rudarji ali pa jih še bodo zastavili. Zadnje dni decembra pa naj bi izvedli referendum. -VŠ- mm mtmm KAJ JE S SODELOVANJEM Na prvi tiskovni konferenci pri LEOPOLDU KRESETU, pred nedavnim izvoljenem predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije, smo bili novinarji seznanjeni z rezultati pogovorov med predstavniki naše in zahodnonemške industrije. Kot je znano, so_ se predstavniki zahodnonemške industrije, ki jih je vodil predsednik zunanjetrgovinskega odbora nemškega združenja industrije — gospod Alfred E. Schulz, pred obiskom v Ljubljani, že v Beogradu in Zagrebu pogovarjali o blagov-n, menjavi, o tehničnem in finančnem sodelovanju, o investicijah in o skupnih inte- Silil .:VC V- resih obeh gospodarstev na tretjih tržiščih. Kaj pa nam je o ljubljanskih razgovorih povedal tovariš Leopold Krese? Predsednik republiške gospodarske zbornice je predvsem poudaril, da so j bili pogovori s predstavniki zahodnonemške industrije v Ljubljani bolj informativni kot pa dejanska priprava za končna pogajajnja o sodelovanju naše in zahodnonemške industrije. So bili morda že na teh prvih pogovorih v Sloveniji zaključeni kakšni konkretni dogovori med predstavniki slovenskih in zahodnonemških podjetij, je vseeno zanimalo novinarje? Pogovori so potekali po panogah in so razkrili, da se nekatera slovenska podjetja že dogovarjajo z zahodnonem-škimi podjetji za sodelovanje. V skupini, kjer so se pogovar-iali o možnostih sodelovanja naših tekstilnih tovarn z nemškimi, pa so se predstavniki slovenske tekstilne industrije pritoževali nad premajhnimi kontingenti za uvoz blaga v Zahodno Nemčijo, kar zlasti prizadene aranžmaje za dodelavo, saj izven dovoljenih količin Zahodna Nemčija zaračunava carino na celotno vrednost in ne samo na vrednost dodelave. V skupini, kjer je bilo govora o možnostih sodelovanja med lesnoindustrijskimi proizvajalci, so predstavniki iz Zahodne Nemčije opozorili, da je nemška lesna industrija v krizi, da so cene zlasti žaganega lesa močno padle in da proizvodnja pohištva nazaduje. Kooperacija med slovenskimi in nemškimi lesnoindustrijskimi podjetji pa bi bila možna v industriji pohištva za tiste vrste pohištva, si ga nemške tovarne zavoljo specializacije opuščajo. V skupini za nekovine pa so naši predstavniki povedali za-hodnonemškim gospodarstvenikom, da so nižje cene našemu votlemu steklu le rezultat avtomatizacije v tovrstni proizvodnji in ne dumpinga, kot so bili o tem prepričani v Zahodni Nemčiji. V skupini za črno metalurgijo in kovinsko ter elektroindustrijo pa so se predstavniki zahodnonemške industrije zanimali za sodelovanje z radgonskim Elradom in kranjsko Iskro.^ Ko je predsednik republiške gospodarske zbornice na kratko ocenil razgovore med predstavniki nemške in slovenske industrije, je med drugim dejal: »Predvsem nam je bilo všeč, da so predstavniki zahodnonemške industrije spoznali, da ne izvažamo več vseh naših izdelkov z dum-pingom in da imamo že tako organizirano proizvodnjo, zlasti v steklarski industriji, ki .ie povsem konkurenčna vsaki tovrstn; industriji v Evropi in v svetu. Za Slovenijo je bil obisk predstavnikov iz Zahodne Nemčije izredno dobrodošel in koristen, če ne zaradi drugega. notem zavoljo tega. ker so bili vzpostavljeni koristni stiki med nekaterimi zahod-nonemškimi in našimi tovar-nami.« M. ŽIVKOVlC labod V tej srajci boš eleganten NA TEMO: POHORJE, NAŠ ŠPORTNO-TlJRISTlČNI CENTER P„a še res je Pohorje je kot športno-turistični center že krepko preseglo svoj lokalni okvir in postalo kraj razvedrila in oddiha, kakršnega pri nas še nismo imeli /WW7V\AAAAAAArvArVWVA/VWWVNAA/SAA/W\AAAA/WVWVWVWW\A Pričujoče vrstice sem napisal predvsem za vso tiste, ki Pohorja in njegovih turistično-športnih pridobitev še ne poznajo, in ne navsezadnje tudi za one, ki se prav te dni grdo in diletantsko spotikajo ob mariborske turistične delavce, ki so v minulih letih napravili iz Pohorja za naše pojme skorajda vzoren rekreacijski center, na katerega bi morali biti vsi samo ponosni. Kdor pozna Pohorje in komur so znani naši poskusi drugod, da bi ustregli vse večjemu navalu izletnikov, turistov in smučarjev, ta bo vedel, da ne pretiravam. Čeprav je Poharje zame le malce od rok, me kljub vsemu vleče na Pohorje ... Zakaj...? Odgovor ni tako preprost. Mislim pa, da zato, ker najdem prav na Pohorju največ tistega, kar si žeiim in potrebujem, ko se odločim, da preživim nedeljo na smučeh. /W\AA/WVWVWWWVVWW'A/VWWWWWWVWWWWWWW‘y- Sicer na. naj bo tako ali pa malo drugače, toda vsem tistim, ki danes na vso moč udriha.io čez Pohorje in delo mariborskih turističnih delavcev in jim očitajo diletantizem, nestrokovno amaterstvo, oskosrčno ljubosumnost. postavljanje spomenikov itd. itd. vse do zaprtosti v domačem vrtičku, lahko v tem trenutku povsem zagotovo, zatrdno in brez ovinkov povemo najmanj to. da si slabšega Primera za svoin kritiko niso mogli zbrati, pa četudi bi ga iskali z lučjo pri belem dnevu. Dejstvo namreč je, da lahko danes služi prav Pohorje kot Francija Čopa (v sredini), direktorja Pohorske vzpenjače, vedno najdemo v njegovem svetu, kjer vneto snuje načrte za prihodnost odlična šola vsem tistim, ki delajo na tem področju. Škoda ie le. da se nekateri tega ne zavedajo. oziroma da imajo turistični delavci v Mariboru samo po dve roki. ŽE TRIMILO.IONTI POTNIK! Dvakrat sem v minulih dneh obiskal zeleno Pohorje. Prvič, da prisostvujem lepemu jubileju. ko ie svetla gondola pohorske vzpenjače popeljala navkreber že trimilijbntega potnika, in drugič, da prehodim vse tiste čudovite gorske trate, jase in gozdove od hotela Bellevue na tja do Ribniške koče in se na lastne oči prepričam, kaj ie tu spet novega. Za marsikoga, ki mu je tuje poslovanje šoortno-turističnih objektov, bo morda novica o tri-milijontem potniku pohorske vzpenjače nezanimiva. Toda če omenjeni podatek ilustriram na primer še z naslednjimi številkami. bo len jubilej takoj bolj razumljiv: • Leta 1957 je obiskalo pohorsko vzpenjačo 40.194 potnikov. e štiri leta pozneje — to je leta 1961 — je porastel obisk na vzpenjači že za 700 %! # Lansko leto ie znaša! frikase v prvim osmih mesecih 45 milijonov starih dinarjev, letos v istem obdobju oa že 60 milijonov! Skratka, vse številke govore o tem. da je drzna in tvegana zamisel o gradnji gondolske vzpenjače na Pohorje povsem uspela Številni, do skrajnosti premišljeni ekonomski izračuni so danes potrdili vse to, kar sta pred leti razlagala in utemeljevala mariborska turistična delavca Franci Čop j n Marjan Kožuh vsem tistim, od katerih je bilo odvisno, ali bo do začetka gradnje sploh prišlo, kakšna mora biti vzpenjača, kako velika naj bo njena kapaciteta, da bo ustrezala zahtevam, komu bo namenjena, kdo bo njen glavni odjemalec, kako bo z vzdrževanjem itd. itd. Predvidevanje, da žičnica ne bo živela od smučarjev, ker ie smučarska sezona na Pohorju v zadnjih letih razmeroma kratka, se je pokazalo kot pravilo Uspeh ter rentabilnost gospodarskega podjetja Pohorska vzpenjača je danes odvisen od množice delovnih ljudi, od izletnikov in šolskih otrok. Bežen pogled v knjigo, kjer so zapisa--ne vse skupine, ki so biskale Pohorje, pove. da v šolskih mesecih prevladujejo skupine šoloobveznih otrok, ki prihajajo skoraj iz vse Slovenije, v poletnih pa skupine delovnih kolektivov. Ob vsem tem je najbolj pomembno to. da je vzpenjača na Pohorju rentalibna. kar danes na žalost ne bi mogli trditi še za kakšno izmed podobnih vzpenjač v Sloveniji Marsikdo se bo seveda ob tem vprašal, zakaj ljudje tako radi hodijo na Pohorje? V Mariboru pravijo, da v prvi vrsti zato, per je na Pohorju tako lepo, in drugič, ker so cene na žičnicah zares dostopne. Popustov so seveda deležne vse skupine, naj-večjib pa skupine šolskih otrok. Zato nj čudno, da prihajajo na Pohorje redno, včasih dan za dnem. skupine šoloobveznih otrok tudi iz drugih republik. NA VSE SO MISLILI Svetle gondole vozijo danes na Pohorje redno in vedno natančno po predpisanem voznem redu. kakor nezmotljiva ura. Vzpenjača je približala Pohorje s svojimi stoletnimi gozdovi tisočerim ljudem, živečim v industrijskem mestu. Vzpenjača pomeni danes bližnjico v naravo, bližnjico neprecenljive vrednosti. Seveda je sprožila dograditev pohorske vzpenjače plaz novih nalog. Za Francija Čopa, Marjana Kožuha in njune sodelavce ni bilo počitka. Treba je bilo poskrbeti za vse, kajti turist mora imeti občutek, da ie zanj zares vsestransko poskrbljeno. In danes tudi je! Tako za smučarje, kot za vse tiste, ki so preko dneva bolj prijatelji sprehodov, zvečer pa prijetnih uric v toplih hotelskih restavracijah in snack barih. Ko danes človek zaide na Pohorje, in če ga še ne pozna, je zares prijetno presenečen. Na nikogar niso tu pozabili. Vlečnica Bellevue je namenjčna najmlajšim. 6 kilometrov dolga smučarska proga pod gondolsko vzpenjačo boljšim smučarjem in tekmovalcem, stara sedežnica nedeljskim smučarjem itd. itd. Da je tu poskrbljeno tudi za tiste, ki nimajo svoje smučarske opreme in si jo lahko izposodijo za ves dan. ter plačajo za to le 1000 starih dinarjev, ni potrebno še posebej govoriti. Poleg izposojevalnice je seveda tudi garderoba, kjer lahko pustite smuči od nedelje do nedelje in plačate za uslugo le 100 starih dinarjev. Zares dober posluh imajo na Pohorju, mar ne? Kadar je na klancih pod gondolsko vzpenjačo malo snega, utrdijo smučišča s pomočjo po-senbih hidrantov. Če pa jih na Pohorju čez noč preseneti debela snežna odeja, tudi potlej niso v zadregi. V nekaj urah steptajo s pomočjo novega ameriškega stroja Ratrac-S še tako dolgo smučišče in s tem preprečijo sleherni zastoj v smučanju. Še nekaj moramo omeniti na tem mestu v prid Mariborčanom: že pred leti so spoznali, da sama vzpenjača ne bo kos velikemu navalu turistov in smučarjev ob konicah, to je ob praznikih in nedeljah. Zato so zgradili na Pohorje sodobno krožno asfaltno cesto, ki je danes tudi v najhujši zimi vedno vzorno splužena in pripravljena za dostop na pohorska smučišča s pomočjo avtomobilov. S tem je bilo enkrat za vselej opravljeno z ozkim grlom dostopa na Pohorje. MARIBORSKEMU SE ŽE PRIDRUŽUJE RIBNIŠKO POHORJE Kaj bi naštevali, kaj vse so že zgradili na Pohorju in kaj še bodo. Dejstvo je. da je Pohorje kot športno-turističnj center že krepko preseglo svoj lokalni okvir in postalo kraj razvedrila in oddiha, kakršnega pri nas še nismo imeli. Ko že pišemo o Pohorju in njegovem športno turističnem centru vsekakor moramo omeniti tudi Ribniško Pohorje, ki bo vsak čas služilo kot. odlično dopolnilo Mariborskega Pohorja. Podatki namreč kažejo, da obleži sneg na ribniškem delu Pohorja v povprečju 4 do 5 mesecev na leto. To pomeni, da bi lahko ob orimernih investicijah podaljšali smučarsko sezono v tem delu Slovenile kar za 2 meseca. In za tak korak so se mariborski turistični delavci tudi odločili. Ko sem obiskal Ribniško Pohorje. mi je Franc; Čop. direktor Pohorske vzoeniače. natančno razložil in pokazal, kje bo ta žičnica, kje bo ta smučarska ste- za, kje ona. Načrti so zares sijajni, marsikaj je že napravljenega. Ves denar bo šel v začetku le za potrebe žičnice in urejanje smučarskih prog. investicije v gostinske objekte oa so Mariborčani odložili za pozneje Za sedaj bodo zadostovale Ribniška koča in privatne sobe. ki 'ih v tem delu Pohorja in doline Drave vsekakor ne primanjkuje Če se ozrem nazaj in se. spomnim, kako ie raslo Mariborsko Pohorje, in sedaj pogledam. kako počasi raste Ribniško. sem prepričan, da bo tudi tr zamisel uspela. Sai se Franci Čop s svojimi sodelavci doslej še ni zmotil. Škoda je le. kot sem že v za-. četku povedal, da imamo tako sposobnih in prizadevnih delavcev, kot jih imamo v Mariboru, pri nas tako malo. Še bolj škoda in nesmiselno Pa ie. da prav tem ljudem, ki so tako rekoč žrtvovali svoje življenje za to, da bo drugim lepše, mečejo nekateri ooiena pod noge in jim očitajo nestrokovnost in ozkosrčnost. namesto, da bi iih za njihovo tx>žrtvovalno delo primerno nagradili, kot bi iih povsod drugje Do svetu. A. ULAGA Pred dnevi je popeljala svetla gondola na Pohorje že trimilijon- tega potnika Ce bi Američan imel 10® dolarjev, bi jih 90 porabil za reklamo z 10 pa bi začel posel. Tudi pri nas smo v zadnje: času začeli odkri- vati muc ekonomske pro-pagande, kot temu pravimo. Pa sem šel pred meseci v Kovinsko industrij0 Ig, da bi za našo rubriko Novo napisal nekaj o njihovem novem proizvodu: ročnem mešalcu *a cement. Lepo so me sprejeli, tudi s kavico so mi postregli, prijetno smo s® pogovarjali, potem pa sem jaz podrl idilo z vprašanjem, kolikšna bo cena novemu proizvodu. »Primerna,-« so mi resno odgovorili. In koliko bo to, me j® zanimalo. »Veste, naš novi proizvod še ni na tržišču in, če vam povemo njegovo ceno, bi s® potrošniki le stežka odločili zanj. Dražji bo od uvoženega, je pa trpežnejši!* so mi zagotavljali. . Potem se je neki uslužbenki Ie zareklo in mi j® izdala ceno. Morda bi mi povedala tudi tehnične podatke, ki jih na upravi niso hoteli izdati, češ da novi proizvod še ni bil testiran! Potolažili pa so me: »Dragi naš tovariš, pismeno vam bomo vse sporočili. V 14 dneh, ali pa najkasneje v treh tednih. Tudi sliko vam bomo poslali. Saj se vendar še nič ne mudi!« Ko po nekaj mesecih š® nisem dobil niti dopisnice, se sprašujem: Ali ima podjetje rek toliko denarja preveč da odklanja brezplačno propagando, ki jim jo j® ponudil naš časopis, ali Pa tovariš, s katerim sem se pogovarjal o ekonomiki podjetij še ni nikoli ničesar slišal. Tega ne verjamem, kajti ves ta čas je podjetje ročni mešalec za cement oglaševalo — sicer brez cene ib tehničnih podatkov — na ljubljanski televiziji in P° kinematografih! V ljubljanskih trgovinah pa so prodajali cenejše ročne mešalce iz uvoza, o katerih sem takoj dobil vs0 podatke. Mj bi pa le želeli predstaviti domač proizvod tildi sedaj, ob koncu gradben® sezone! Matjaž Vizjak Koze rij a ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦ »♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ M oj prijatelj Jožek Kopriva je velik šaljivec in včasih ugane kakšno takšno, da se mu smeje vse naše mesto. Ondan je prišel v uredništvo našega lista in uredniku dejal: »Bi bili tako prijazni in objavili odgovor, ki ga bom dobil?« »Čigav odgovor?« je hotel vedeti urednik. »Marsovcev!« Urednik ga ni poznal, zato je sprva pomislil, da v Jožkovi glavi ni nekaj v redu, ker pa je vljuden, tega ni pokazal in ga je vprašal: »Odgovor — na kaj?« »Na prošnjo, ki sem jim jo poslal po radijskih valovih.« Urednik se je namuznil, Jožek Kopriva pa je resnobno nadaljeval: »Zdaj pričakujem odgovor.« »Objavili bi ga že,« je rekel urednik, »samo vedeti bi moral. kaj je bilo v prošnji.« Kopriva mu je pomolil popisan list papirja in urednik je bral: »Dragi tovariši Marsovci, prosim vas, da tejle moji prošnji prisluhnete in ji, če ste tako prijazni, tudi ustrežete. Ne vem, kako je pri vas urejen problem razmnoževanja. Pri nas je' proizvodnja otrok dokaj preprosta, težave pa nastanejo po njihovem rojstvu. Ne samo zato, ker jih je treba hraniti, oblačiti, poslušati njihov jok in jih sploh pripraviti do tega. da postanejo ljudje; večji problem je v tem, da jih je treba nekam dajati, ko gremo starši proizvajat v delovne organizacije. Pri nas pravimo, da so otroci up in nada slehernega na roda. O tem govorimo v referatih, na plenumih in kongresih, v govorih na slavnostih in pojedinah, v uradnih in neuradnih pomenkih med občani. Tako govorimo v vseh državah našega planeta, pa naj bodo socialistične ali kapitalistične ali pa tiste, ki so vmes. In v vseh državah, ki se imajo za napredne in nekaj store, da bi otroci lepo preživeli tistih osem ur, ko njih starši proizvajajo predmete, ki jih potrebujejo zase in zanje. Imajo otroške vrtce, domove igre in dela ter podobne ustanove; in kolikor več jih imajo, toliko bolj sodijo, da so napredni. Tudi naša država je napredna. To ni samo hvala. Celo v drugih državah zemljanov sodijo. da so pri nas doma napredni ljudje. Čeprav nismo v nobenem taboru, niti v socialističnem niti v kapitalističnem. Smo namreč na vsem svetu edina samoupravna socialistična družba, se pravi družba svobodnih ustvarjalcev, v kateri se uveljavlja vsa ustvarjalna sila proizvajalca, za katero sodimo, da se bo nekoč uveljavila na vsej zemlji. In radi imamo otroke. ne bi govorili, kaj vse nam na lem področju manjka, in ne bi ooudarili, da smo glede otro škega varstva na zadnjem, mestu v Evropi. Ko pa v delovnih organizacijah ob zaključnem računu delimo denar, ki smo ga ustvarili, največkrat sklenemo, da ne bomo dali za otroško varstvo niti dinarja, ker stanujemo v različnih občinah; če bi namreč dali sredstva samo tisti ob-očani, kjer je sedež podjetja, bi jih koristili tudi drugi otroci; že pa bi jih razdelili vsem tistim občinam, v katerih stanujemo, glede na število naših otrok, potem bi vsaka dobila nekaj fickov, s katerimi ne bi vedala, kaj početi. Pa si raje povečamo plače, toda tako. da je otrok slabše plačanega delavca, ki ni čisto nič kriv. da njegoi> oče malo zasluži, kaznovan. Dogaja se. da že v zibkah razlikujemo otroke glede na višino osebnega dohodka njihovih staršev. Ne vem, zakaj je tako. pa sem vprašal naše samoupravne PIŠE JANEZ VOLJČ pričanju že globoko v samoupravljanju Sporočite mi. lepc vas prosim, kako ste pri v. V letošnjem letu pa se je z nekaterimi novimi ukrepi to delitveno razmerje zmanjšalo v ptujskem gospodarstvu v povprečju za 19 °/o v primerjavi z lanskim letom. V delovnih organizacijah, ki prestajajo doslej najtežje gospodarsko obdobje, pa nastajajo novi problemi, ki se razkrivajo v nazadovanju proizvodnje, porastu zalog, prezadolženosti in stalni nelikvidnosti večine proizvodnih podjetij. IZ GOSPODARSKIH ZAGAT SE BOMO REŠEVALI SAMI Gospodarske organizacije ptujske občine so imele v letošnjih 9 mesecih 6 7» več sredstev za obratovanje kot v enakem obdobju lani. Navzlic temu jim primanjkuje sredstev za redno poslovanje, saj si sredstva za osebne dohodke izposojajo skoraj vsi delovni kolektivi in jih poravnavajo iz rezervnih skladov. »Denarja ni,« povzemajo delovni kolektivi z dvema besedama svoj gospodarski položaj. In ker denarja ni, se je sklenila veriga medsebojnega zadolževanja in nelikvidnosti. Razpoložljiva obratna sredstva so delovni kolektivi po večini »naložili« v zaloge in terjatve. V medsebojnem dolgovanju so po- značilno za organizacije storitvenih dejavnosti, saj jih tiščijo k tlom večji poslovni partnerji, ko zadržujejo izplačilo njihovega dohodka. Zategadelj je tudi razumljiva poplava sodnih izvršb; v devetih- mesecih letošnjega leta je bilo izdanih 766 sodnih sklepov za gospodarske organizacije in 26 za negospodarske. Na rob drobni ilustraciji problemov ptujskega gospodarstva je bilo na konferenci slišati tak komentar: iz gospodarske zadrege se bomo morali izkopati v glavnem sami. Pri tem pa je potrebno računati s tem, da se vse bolj spopadajo bolj sposobni z manj sposobnimi in da je lahko izid takega spopada tak, da bodo pobrali največji delež akumulacije bolj sposobni in močnejši. SAMOUPRAVLJANJE NI SINONIM ZA NERED . To spoznanje pa je, žal, še vedno precej osamljeno. Mnogi v lastni nemoči in nesposobnosti brskajo po reformnih ukrepih in iščejo v njih opravičila za vse probleme, ki jih porajajo novi pogoji gospodarjenja, hkrati pa valijo krivdo za nered in proizvodno nedisciplino na samoupravljanje. Take poskuse nekaterih posameznikov, ki skušajo namerno ali nenamerno zamegliti delovnemu človeku osnovne cilje reformnih prizadevanj, ker ne enačijo njegovega višjega osebnega in družbenega standarda z novo gospodarsko politiko, so mnogi ude- leženci konference v svoji razpravi obsodili in zavrnili. Pri tem pa so pozvali zlasti sindikat in komuniste v delovnih organizacijah, da pripomorejo k temu, da se bo samoupravljanje uveljavilo tudi v zavesti delavcev. O tem je največ govoril Mitja Švab. predsednik Komisije za družbeno samoupravljanje pri RS ZSS ter med drugim dejal: »Pri ocenjevanju problemov o odnosu med samoupravljanjem in odgovornostjo ter delovno disciplino moramo biti sindikati realni. Pri tem si bomo zavestno in organizirano prizadevali preprečevati in izključevati iz tako imenovanih teoretičnih razmišljanj, še toliko bolj pa iz konkretne prakse v posameznih delovnih organizacijah ideje o tem, da je samoupravljanje nekakšna osnova za sistem brez odgovornosti in s tem osnova za zanikanje osnovnega delovnega reda. In prav zato se bomo uprli vsem tistim, kj menijo, da je samoupravljanje vseobsežna pravica ob vsakem času in v vseh zadevah. Pri tem pa tisti, ki tako razmišljajo, nimajo predstave o tem, da ima vsaka pravica svoje nasprotje — ravnovesje v dolžnostih, to je v odgovornosti.« Prav to področje, ki je neločljivo povezano s poglabljanjem samoupravnih in proizvodnih odnosov, pa še vedno ni dobilo ustreznega mesta v interni zakonodaji delovnih organizacij. Kolikor so jih zajeli, pa v mnogih delovnih kolektivih niso konkretizirali odgovornosti. Pogosto moremo v statutih zaslediti takšno formulacijo: vsi zaposleni so soodgovorni, vse strokovne službe pa so osebno odgovorne za svoje delo. Iz take pavšalne opredelitve odgovornosti nastaja tudi pavšalna odgovornost. Zaradi tega so mnogi udeleženci ptujske konference poudarili, da je potrebno odgovornost individualizirati, kajti v kolektivu je odgovoren sleherni delavec od najnižjega do najvišjega delovnega mesta. Seveda se je potrebno za norme odgovornosti skupno dogovoriti, da ne bi bilo nobenih dvomov pri izvajanju sankcij. I. V. Iz bogate razprave na obeh plenarnih sejah, vseh treh komisijah, obsežnega gradiva pripravljalnega odbora za konferenco samoupravljavcev občine Ptuj in na osnovi zaključnega poročila komisije za sklepe povzemamo samo nekatera najbolj bistvena stališča ptujskih upravljavcev. Osnovna naloga vseh subjektivnih sil je, da se dosledno za-vzemajo za razvijanje samoupravljanja, in poglabljanje neposredne socialistične demokracije. Uveljaviti je potrebno take samoupravne odnose na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, ki bodo omogočili delovnim ljudem sodelovanje v celotnem procesu upravljanja. V tem prizadevanju je potrebno zavrniti vsak poskus omejevanja samoupravnih pravic. Nadaljnje poglabljanje samoupravljanja je povezano z odgovornostjo. Prav to področje je v zakonodaji delovnih organizacij zelo pomanjkljivo izoblikovano. Posledice tega so primeri samovolje, nereda, domačnosti, delovne in samoupravne zmede, zato zavezuje konferenca predvsem člane Zveze komunistov in sindikalne delavce, da se v kolektivih zavzemajo za individualno odgovornost na slehernem delovnem mestu in višjo stopnjo zavesti in odgovornosti samoupravljavcev v odJočanju o najbolj bistvenih vprašanjih gospodarjenja in skrbi za delovnega človeka. Gospodarska in družbena reforma zaostruje pogoje gospodarjenja. Za čim hitrejšo stabilizacijo gospodbrstva velja temeljna skrb produktivnosti dela, hkrati s tem pa racionalizaciji proizvodnje, kooperaciji in integraciji v gospodarstvu. Pri tem je potrebno razumno uravnavati delitveno razmerje, tako da bodo osebni dohodki resnično odraz produktivnosti dela in da se ne bi zviševali na račun zmanjševanja akumulativnosti. Zaradi tega je potrebno nagrajevanje po delu še nadalje razvijati, terjati odvisnost med osebnim dohodkom in uspehom na delovnem mestu za slehernega delavca in zavračati težnje po uravnilovki. Vprašanje zaposlovanja ne more biti le skrb širše družbene skupnosti. Probleme zaposlovanja je zato potrebno razreševati hkrati z večjo proizvodnjo in dolgoročno poslovno politiko gospodarskih organizacij. Kratkoročno pa je potrebno skrbeti za zaposlovanje vzporedno z izenačevanjem pogojev družbenega in zasebnega sektorja, predvsem pa z bolj doslednim nadziranjem dopolnilnega dela in šušmarstva. I I ostrejših pogojih gospodarjenja. Zato velja tudi poslej osnovna skrb nadaljnjemu izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev na delovnih mestih, hkrati pa prilagajanju sistema splošnega in strokovnega izobraževanja potrebam gospodarstva. Zato so udeleženci konference samoupravljavcev poudarili, m da je treba čimprej uveljavitj. šolsko reformo na vseh stopnjah, temeljito proučiti ustreznost sedanjega sistema osemletnega osnovnega šolanja in osnovnemu šolstvu ustvariti enotne ma-| terialne in delovne pogoje. Nadalje so se zavzeli za to, da bi — morale srednje in nižje strokovne šole zasnovati take učne programe, ki bodo zagotavljali absolventom teh šol vključevanje v I moderno industrijsko proizvodnjo, organizacijo take proizvodnje in ki bodo sposobni prispevati k splošnemu kulturnemu in teh-■ ničnemu napredku. Sklepni dogovor Neustrezna strokovnost kadrov resno ovira napredek v vse I I I 1 Posebno pozornost je potrebno posvetiti mladim absolventom vseh šol. Delovne organizacije morajo proučiti možnosti za zaposlovanje mladih strokovnjakov, ali pa jim vsaj omogočiti, da opravljajo ustrezno strokovno delo v pripravniški dobi. Na sistemizirana delovna mesta v prihodnje nikakor ne bi smeli zaposlovati delavcev z neustrezno izobrazbo. Zategadelj je potrebno proučiti tudi sedanjo sistemizacijo delovnih mest. Delo družbeno-političnih organizacij je sestavni del razvoja samoupravnega sistema in ima zaradi tega tudi pomembno družbeno veljavo. Zato so udeleženci konference samoupravljavcev soglasno ugotovili, da so dvomi nekaterih posameznikov o potrebnosti sindikata odveč, kajti sindikati se uveljavljajo ne le kot druzbeno-politične organizacije z zaščitno vlogo, ampak vse bolj tudi kot pobudnik in usmerjevalec družbenoekonomskih odnosov v samoupravi delovnih organizacij. Ptujski upravljavci niso zadovoljni z neenakopravnim obravnavanjem njihove občine v republiških organih in terjajo, da jim. republiški organi odmerjajo enako pozornost kot drugim, slabše razvitim komunam glede na ugodnosti, ki jih uživajo manj razvite občine pri financiranju šolstva, dotacijah in drugih oblikah pomoči. Prav tako bi morale delovne organizacije bolj upoštevati družbene dogovore, zlasti priporočila občinske skupščine o financiranju skupnih potreb občanov. Te skupne potrebe so: šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo in kulturno prosvetna dejavnost. Konferenca se je zavzela tudi za tesnejše sodelovanje med samoupravnimi organi, družbeno-političnimi organizacijami in delovnimi organizacijami z odborniki občinske skupščine, da bi enotno, zato pa bolj učinkovito reševali gospodarske in družbene probleme v občini. * • f • i . i/vc l/ & v m uuyu t a^prOLV- Ijah o nekaterih sistemskih vprašanjih, ki po splošnem mnenju mso dobro rešena in jih zato kaže spremeniti. Pri tem so omenjali predvsem vprašanje bančništva, kreditiranja in carine Z nadrobno vsebino teh razprav je potrebno seznaniti republiške in zvezne organe in od njih terjati odgovor na zastavljena vprašanja ptujskih upravljavcev. da o sprejetih sklepih razpravljajo pristojni organi občinske skupseme, druzbeno-politične organizacije, delovni kolektivi na svojih zborih in da tudi sprejmejo ustrezne ukrepe Tiste pro bleme. ki jih občinski in drugi organi ve bi mogli 'sami rešiti je potrebno posrerloimti republiškim in zveznim organom ter jih prositi, da o njih razpravljajo in sporočijo svoja stališča in ukrepe. TRI VPRAŠANJA - TRIJE ODGOVORI Praksa potrjuje ugotovljene pomanjkljivosti Prva konferenca samoupravljavcev ptujske občine je Razgrnila pisano paleto nerešenih problemov v delovnih kolektivih te komune, le-ti so ostali nerazrešeni, kot se pač vselej izkaže, včasih zaradi objektivnih, še največkrat pa zaradi subjektivnih vzrokov. O nekaterih od teh problemov v delovni organizaciji so nam pripovedovali ADOLF KOSI, predsednik upravnega odbora v TGA KIDRIČEVO, inž. FRANC GLUSlC, upravnik delovne enote Osojnik pri KK Ptuj, in FRANC FLEGAR, podpredsednik delavskega sveta v ptujski bolnišnici. »NISMO ŠE PRIŠLI NA CISTO ...« Tovariš Kosi. na konferenci samoupravljavcev je bilo rečeno, da v vseh delovnih organizacijah še nimajo izoblikovanih meril za nagrajevanje, zlasti pa velja to za zaposlene v upravno-tehničnih vodstvih podjetij. Kal.o je torej s tem v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem? Naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je bil sprva, takoj ko smo ga sprejeli, med boljšimi v ptujski občini. Toda kmalu se je pokazalo, da tudi ta še ni dober. Katere so pravzaprav njegove osnovne pomanjkljivosti? In kaj se zavoljo teh pomanjkljivosti dogaja v naši tovarni? Medtem ko imamo za delavce v neposredni proizvodnji dobro izoblikovana merila nagrajevanja, tega sploh ne morem trditi za zaposlene, ki delajo v upravi in v tehničnem vodstvu podjetja, ter za tiste, ki delajo pri vzdrževanju strojev in naprav. A da se ne bomo napak razumeli, tudi slednji so v nekem smislu nagrajeni po delu, vendar tako, da so vezani na celotni uspeh podjetja. Vendar pa se mi ta rešitev ne zdi najbolj smotrna in tudi ne pravična, vsaj za zaposlene pri vzdrževanju to velja. Delo teh ljudi je vsak dan drugačno. In prav lahko se zgodi, da ti ljudje več delajo pa manj dobijo, kot tisti delavci v proizvodnji, ki so jim prav »vzdrževalci« omogočili, da so lahko nemoteno proizvajali. Seveda se lahko primeri tudi narobe! Hkrati pa moram povedati, da že od konca minulega leta razmišljamo in razpravljamo o tem, kako bi popravili in izpopolnili naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Pa še nismo prišli na čisto. Menim, da bi bilo najbolje, če bi nagrajevanje zavoljo narave dela v naši tovarni izpeljali po skupinah. To pomeni, da bi naj nagrajevali celotno skupino delavcev, ki je vezana na proizvodnjo ene tone aluminija, se pravi, da bi morali zavoljo tehnološkega postopka vključiti v to skupino tudi tiste delavce, ki vzdržujejo stroje in naprave. Če pa bomo hoteli v naši tovarni zares dosledno izpeljati sistem nagrajevanja po delu, potem bo najprej treba zagotoviti to, da cena električne energije ne bo več vsako leto drugačna, da bodo zaščitne carine zares zaščitne, ne pa da danes znašajo za naše izdelke komaj 2 %, medtem ko so v drugih državah odmerili deset in več odstotkov itd., itd. KOLEKTIV MORA BITI O VSEM SEZNANJEN Iz uvodnega referata na konferenci samoupravljavcev smo lahko razbrali, da so v delovnih organizacijah ptujske občine še zmeraj primeri, ko strokovni kolegiji posameznih podjetij sami, torej mimo samoupravnih organov odločajo o pomembnih in včasih za kolektive bistvenih zadevah. To se dogaja predvsem v tistih delovnih organizacijah, kjer v svojih statutih niso natančno zapisali, kakšne pristojnosti imajo delovne enote in samoupravni organi nasploh, pripoveduje inž. Franc Glušič. Zavoljo tega je do neke mere razumljivo, da si vodstva podjetij potem zlahka privoščijo tudi take odločitve, ki bi nujno sodile v pristojnost delovne enote, če že ne v pristojnost osrednjega delavskega sveta. Tudi v delovni organizaciji, kjer sem sam zaposlen, se včasih primeri kaj takega. Mnogokrat tudi o zelo pomembnih zadevah odloča le tako imenovani »ožji kolegij«, se pravi direktor skupaj s komercialnim direktorjem in računovodjem. In če je na dnevnem redu res kakšna zelo pomembna zadeva za celoten polektiv ali za posamezno delovno enoto, pokličejo k razgovoru še upravnika prizadete delovne enote. A ne smete me spet napak razumeti. Tudi sam soglašam s tem, da se o zadevi, ki bi bila koristna, da jo uveljavimo v naši delovni organizaciji, najprej pomenijo in o njej izrečejo strokovnjaki, samo da potem o tem in o svojih stališčih seznanijo ves kolektiv in samoupravne organe. Sem namreč zagovornik tega, da mora biti ves kolektiv vedno seznanjen z vsem, pa naj gre še za tako malenkost. V našem kmetijskem kombinatu pa je prav obveščanje najbolj šibka točka samoupravljanja, še zlasti zavoljo tega, ker smo raztreseni po vsej občini. Menim pa, da bi tudi pri nas že lahko začeli izdajati nekakšen bilten, s katerim bi obveščali člane kolektiva o vsem, kar se dogaja v našem kombinatu. KAJ ZAVIRA SAMOUPRAVLJANJE? In še vprašanje Francu Flegarju, podpredsedniku delavskega sveta v ptujski bolnišnici: Je tudi v bolnišnici samoupravljanje preozko in enostransko, kot smo nenajkrat slišali — kritično in samokritično — v razpravi na konferenci samoupravljavcev? Gospodarsko in družbeno reformo je tudi kolektiv naše bolnišnice sprejel dokaj resno. Na sestankih samoupravnih organoy smo se veliko pogovarjali predvsem o tem. kako bi znižali poslovne stroške. V tej zvezi smo sprejeli številne ukrepe, tako da smo znižali povprečno ceno oskrbnega dne kar za 280 starih dinarjev. Zato nas niso presenetila okrnjena sredstva, ki smo jih dobili od skladov socialnega zavarovanja. In moram reči, da je kolektiv bolnišnice pokazal tudi precejšnje razumevanje za manjše trošenje sredstev iz skladov socialnega zavarovanja, prepričan pač, da bo skupaj s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje našel rešitev v novi organizaciji zdravstvene službe. Pri tem pa smo se vsi skupaj ušteli. Z ustanovitvijo zdravstvenih regij so se posamezne komunalne skupnosti socialnega zavarovanja popolnoma ogradile in zaprle na svoja področja. To je nedvomno povzročilo neznosne razmere v odnosih med posameznimi komunalnimi skupnostmi, saj z administrativnimi predpisi omejujejo ali celo preprečujejo zdravljenje v zdravstvenih ustanovah drugih komunalnih skupnosti, pa čeprav bi bili morda drugje stroški nižji. Nekateri komunalni zavodi za socialno zavarovanje s tem avtomatično in lahko rečem administrativno odmerjajo sredstva zdrastvenim ustanovam, kar pa najbolj ovira razvoj samoupravljanja tudi v naši bolnišnici. !l!l!!!lllllllllll!lll!llllllll!l!llll!lll!llll|l|lllllll!lllll!l!!lll!!l!ll!!l!lllllll!ll!!!!l!!l!llllll|!!ll!!lllllllll!l!ll|!ll!!lll!ll!lll!!||!!!l!!l!l!ll!llllll!|!!!!!l!!!!llll!!lllll|[||l||!||||l||i!!!!l!inill|ll!l!lill|illlil «111 Eililllllllll!llllllllllllll!!!!!lllllllll!llllllilllllilli!l!illl Marija Šoba I ) Polna mera odgovornosti za samoupravljanje |----------------------------------" ^ Kljub temu, da so bili problemi, ki so jih obravnavali delegati na prvi komisiji povsem enakovredni, se DELAVKA V ZDRAVSTVENEM DOMU V KIDRIČEVEM S konferenco sem in nisem zadovoljna... Skušala bom razložiti zakaj. Zelo spodbudno je bilo, da je ptujskj radio v celoti prenašal konferenco. Po prvem dnevu konference pa so me predvsem preprosti ljudje, ki so naše delo spremljali po radiu, spraševali, kaj je zdaj spet naenkrat toliko govorjenja. Verjetno niso bili vsi seznanjeni, da je šlo za konferenco samoupravljavcev, zakaj je bila sploh organizirana in da smo se nanjo pripravljali vse leto. Zavoljo tega menim, da bo treba tudi našega državljana še bolj informirati in mu tudi bolj po domače povedati, kaj je tole naše samoupravljanje. Ta konferenca in dejstvo, da jo je naš radio neposredno prenašal, je bila odlična priložnost za to. Zase pa moram reči, da v razpravi, čeprav je bilo o tem veliko povedanega, nisem dobila odgovora, kje je pravzaprav tista zanka, ki jo bo potrebno razvozlati, da ne bomo imeli več tolikšnih izgub v socialnem zavarovanju. Inž. Franjo Grunfeld DIREKTOR TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA V KIDRIČEVEM Kaj bi ocenjeval, ko sta konferenco v svoji razpravi že dovolj dobro ocenila tovariša Zoran Polič in Mar- jan Rožič. Pa tudi drugi delegati so o njej veliko povedali. Sam gledam na konferenco kot direktor ene izmed tovarn v naši občini. V tem pogledu pa imam dober občutek, da sem na prvi konferenci samoupravljavcev ptujske občine dobil dokaj jasen odgovor na vprašanje, kaj je odgovornost bodisi direktorja, bodisi delavca pri stroju ali člana delavskega sveta v katerikoli delovni organizaciji. Še posebej m: je všeč, da so posamezni govorniki — in teh ni bil« malo — in obširni sklepi konfernce jasno opredelili stopnjo odgovornosti v proizvodnji za slehernega neposrednega proizvajalca, zlasti pa za organizatorje pioizvodnje in za tiste, k? delajo v upravno-tehničnih vodstvih podjetij. Še enkrat poudarjam, da sme vprašanje odgovornosti, vsaj kar zadeva občino, v kateri živimo in delamo, dovolj dobro osvetlili. llllllllllllllMIII]!l!i!lilllll]||||||lllllllllll!!!!llll!l!ll!!l!IIIIIIU!llll1!!!lllllllllllllllllllllllll!lllllllinilllll!l!!!ll!l!ll!!!llllllii !!ll!!llllllllll!lll!!l!llllllllilill!illlll!l UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVLJANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH PTUJSKE OBČINE je razprava največ sukala okrog delitvenih odnosov, kreditne politike, zaposlovanja Zanimanje za razpravo v prvi komisiji ptujske konference samoupravljavcev je bilo izredno. To je kasneje potrdila tudi sama razprava tako po številu govornikov kot tudi po tehtnosti prispevkov posameznih delegatov, v katerih so opozorili na trenutno najbolj žgoče probleme bodisi v posameznih delovnih organizacijah bodisi v ptujski občini. Nekateri delegati so stopili na govorniški oder tudi po dvakrat, hoteč priti stvarem do dna, kot temu pravimo, in v želji, da se ne bi razšli s konference z nerazčiščenimi stališči do posameznih problempv. Novinarju, ki je spremljal razpravo, je pravzaprav težko izluščiti najpomembnejše misli, ker nepomembnih besed skoraj nismo slišali. Vsak govornik je zelo prizadeto razpravljal in tisto, kar je povedal, je imelo svojo težo in globlji vzrok, da se je oglasil v razpravi. Tudi odmerjen prostor v časopisu ne daje možnosti, da bi zapisal vse, o čemer so razpravljali ptujski upravljavci. Zavoljo tega se ustavimo pri nekaterih najpomembnejših problemih, ki nalagajo samoupravljavcem ptujske občine polno mero odgovornosti, da jih v najkrajšem času razrešijo. Razrešili pa jih bodo le, če bodo naleteli na razumevanje pri pristojnih republiških in zveznih činiteljih, kajti, kot je poudaril eden izmed govor*-nikov, v precejšnji meri je tudi od njih odvisno, ali bodo razrešena nekatera sistemska vprašanja, ki ovirajo delovne organizacije v prizadevanjih za boljše gospodarjenje in razmah samoupravljanja. KMETIJSTVO V NAJSLABŠEM POLOŽAJU Med številnimi problemi, na katere so delegati opozorili v razpravi, je nedvomno najbolj pereč ta, da v nekaterih delovnih organizacijah ptujske občine povečujejo osebne dohodke zaposlenih največkrat le na račun lastnih skladov in ne na račun povečane proizvodnje in večje storilnosti dela. To pa je v gospodarjenju sleherne delovne organizacije najbolj kratkovidna politika, saj se lahko kaj kmalu primeri, da ne bo ostalo v skladih teh gospodarskih organizacij niti dinarja za modernizacijo proizvodnje in tehnoloških postopkov. Brez sodobne proizvodnje in dobre organizacije dela pa si je v današnjih poostrenih pogojih gospodarjenja, ki jih neusmiljeno vsiljuje gospodarska reforma, težko zamišljati vsak nadaljnji razvoj delovne organizacije. V ptujski občini pa so zlasti kmetijske delovne organizacije tiste, ki so najbolj »zarezale« v svoje sklade in predvsem na račun tega povečale osebne dohodke zaposlenih. Vendar pa so osebni dohodki zaposlenih v kmetijstvu kljub temu še vedno najnižji v ptujski občini, saj kot je povedal predstavnik Kmetijskega kombinata iz Ptuja, ne nresega.io 55.000 starih dinarjev. Še posebej to velja za osnovno kmetijsko proizvodnjo, medtem ko so res v kmetijsko predelovalnih delovnih organizacijah le nekoliko na boljšem, pa čeprav osebni dohodki zaposlenih tudi v teh delovnih organizacijah ne presegajo v povprečju 75.000 starih dinarjev mesečno. Milan Masten KALKULANT V OBRATU TEHNOSERVIS KMETIJSKEGA KOMBINATA V PTUJU: Všeč mi je, da je bila konferenca izpeljana tako, da so predvsem delavci, torej tisti, ki delajo za stroji, odkrito spregovorili o tistih perečih problemih, ki jih zdaj najbolj tarejo. To je o oblikovanju meril za nagrajevanje po delu, o utrjevanju delovnih enot in samoupravljanja v teh delovnih enotah ter še o številnih na videz drobnih problemih, ki pa lahko v vsaki delovni organizaciji prerastejo v velike probleme, če jih ne bomo sproti razreševali. Med sklepi, ki smo jih sprejeli, pa so zame najpomembnejši tisti, ki zadevajo razreševanje naših sistemskih vprašanj, to je kreditno politiko, intervencijski uvoz, ki je v mnogih primerih vse prej kot intervencijski, politiko zaščitnih carin, finansiranje šolstva ter medsebojno pomoč političnih organizacij, zlasti pa naloge sindikata in samoupravnih organov v delovnih organizacijah pr; utrjevanju samoupravljanja. »Zdaj bi bil pravi nesmisel, če bi le z zmanjševanjem osebnih dohodkov zaposlenim- reševali razmere kmetijskih, delovnih organizacij v, naši občini, kot so si nekateri zamislili,« je med drugim poudaril eden izmed govornikov v razpravi in dodal — in kasneje so ga podprli tudi drugi delegati — »da je izhod za vse kmetijske delovne organizacije v ptujski občini le v zmanjševanju poslovnih stroškov, v večji modernizaciji zlasti Osnovne kmetijske proizvodnje in ne nazadnje tudi v ureditvi odnosov na jugoslovanskem tržišču za prodajo kmetijskih izdelkov.« SKRB ZA LASTNA OBRATNA SREDSTVA Odkar je bila uveljavljena gospodarska reforma, so podjetja v ptujski občini posvetila največ pozornosti oblikovanju lastnih obratnih sredstev, so ugotavljali udeleženci ptujske konference samoupravljavcev v , razpravi na komisiji za uveljavljanje samoupravljanja v delovnih organizacijah. Tako danes zlasti industrijske delovne organizacije v ptujski občini že razpolagajo s 60 odstotki lastnih obratnih sredstev in le še za 40 odstotkov obratnih sredstev najemajo kredite, pri čemer pa pomenita izjemo trgovina in kmetijstvo, ki sta v ptujski občini najniže akumulativna. A kljub temu, da je v masi več bančnih sredstev za kreditiranje obratnih sredstev, pa ta sredstva skupaj s sredstvi gospodarskih organizacij še vedno ne zadoščajo za uspešno razrešitev problema likvidnosti. Iz razprave smo namreč lahko razbrali, da večina podjetij ptujske občine kreditira kupce, ker pa so se po eni strani podaljšali roki plačil na 90 dni ali celo na pol leta, jim to veže znatno večja obratna sredstva, po drU' gi strani pa so tudi banke predpisale na kredite za obratna sredstva zelo visoke obresti. In niso redki primeri, ko morajo posamezna podjetja odšteti letno samo za obresti na kredit za obratna sredstva več sto mili' jonsko vsoto. Tako je npr. v razpravi omenil predstavnik p tuj' skega kmetijskega kombinat3’ da njihova delovna organizacij3 plačuje letno za različne kredi' te nič manj kot 300 milijon^ S-din obresti. Ob vsem pa s® še dogaja, da banke dobrim gospodarjem celo jemljejo kredit®’ zlasti to velja za nekatera trgovska podjetja, in jih raje d3' jejo tistim delovnim organiz3' cijam, ki jih prav zavoljo sla' bega gospodarjenja težko vračajo, ker si pač obetajo višji dohodek na račun zamudnih obresti. Zato ni naključje, da s° na konferenci ugotavljali, da s° nekatere delovne organizacij® raje obdržale enak nivo pro*2' vodnje. MOŽNOSTI SO, SAMO IZKORISTITI JIH JE TREBA Mnogi govorniki v razprav* na prvi komisiji ptujske kob' ference samoupravljavcev s° načeli tudi problem zaposlovanja. Ali bolje rečeno, probleb3 vse večjega števila brezposeln* delavcev ne samo na podreti Slovenije, marveč tudi ptujs? občine, kjer na vrata delovni ^ organizacij trka blizu 1000 brez posel ni h delavcev, predvseb3 mladih državljanov. Pa venC*iL je bilo slišati v razpravi, d problem brezposelnosti pri na__ vse preveč napihujemo, še pbse_ bej pa se ga lotevamo kar na] večkrat z napačne plati. P°da v ki. da 11.800 zasebnih obrtnik® v Sloveniji zaposluje le 7800 de lavcev in kar 25.000 »popolda skih šušmarjev«, da je v veni ji prijavljenih 9800 dela cev z dopolnilno dejavnosti ^ dajejo pobudo, so menili del ^ gati. da prav na tem podrocl iščemo vsaj kratkoročne mozn s ti za razrešitev problema bre._ jioselnih delavcev tudi v P‘u-s ki občini. MILAN ŽIVKOVlC VLOGA DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN OBČINSKE SKUPS&NE V SISTEMU SAMOUPRAVLJANJA VEDO, KAJ HOČEJO! Delo družbeno političnih organizacij v občini bo uspešnejše, če bodo znale ustvariti učinkovitejšo povezavo med interesi komune, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij # Sindikat je organizacija vseh delovnih ljudi in ima zato pravico povedati svoje mnenje o vseh dogajanjih ne le v podjetjih, ampak tudi v širših družbenih skupnostih ® Sproti poklicati na odgovornost vse, ki se izmikajo izpolnitvi po demokratični poti sprejetih družbenih dogovorov SINDIKAT IMA PRAVICO POVEDATI SVOJE MNENJE! Že iz tega, kar smo doslej Družbeno politične organizacije in občinska skupščina bodo izpolnile naloge, ki jih imajo v našem samoupravnem sistemu, če bodo s skupnimi močmi in prizadevanji ustvarile učinkovitejšo povezavo med interesi komune, krajevnih skupnosti in delbv-nih organizacij. Ti interesi, ki ne morejo pomeniti nič drugega kot interese vseh ob- zapisali, je razvidno, da je kočanov, naj bi se bolj kol doslej soočali in usklajevali v zboru delovnih skupnosti. Na- Slno^prtittta^orgS^ciTfn loga vseh družbeno političnih organizacij, se posebej sindikata, pa je, da se zavzamejo občinske skupščine v sistemu za bolj odgovorno delo zbora delovnih skupnosti in odbornikov, ki so jih proizvajalci samoupravljanja poudarila po-izvolili iz svoje sredine. trebo, da bi se zlasti sindikat Šele tedaj, ko bo to doseženo, je mogoče pričakovati, da se bodo začeli uresničevati bo1^ uveljavil kot pobudnik za dosedanji in seveda tudi bodoči skupni dogovori samoupravljavcev ptujske komune, ekonomskih6problemov 1v’delov-ki pogosto ostajajo na papirju samo zaradi tega, ker jih na enak način ne podpro vsi nih organizacijah in izven njih. tisti, ki so se načelno že izrekli zanje. Vloge sindikata namreč nika- . „ kor ne bi smeli zoževati na ta- ko imenovano zaščitno dejavnost in na organizacijo rekreacije ter oddiha zanoslenih. V dokaz tej trditvi govori dejstvo, da klasična zaščita, še posebej pa gmotna pomoč članstvu nista potrebni v tistih delovnih organizacijah, kjer dobro gospodarijo in kjer tudi sindikat. razrešitev večine problemov vidi v urejeni poslovni in gospodarski politiki z ene strani, sicer pa tudi v urejenih odnosih in samoupravnem razreševanju morebitnih problemov in nasprotij. Takšno usmeritev sindikata so dolžne podpreti tudi druge politične organizacije, še zlasti pa komunisti, katerih delovanje se mora čutiti tudi v sindikatu. V razpravi na sejah omenjene komisije so delegati tudi sicer zastopali stališče, da umetno skonstruirane in ponavljajoče se razprave o potrebnosti sindikata dejansko le zavirajo uspešnost delovanja sindikatov v samoupravnih delovnih organizacijah. V razpravi pa so tudi poudarili, da sindikati predstavljajo organizacijo vseh delovnih ljudi, ki so v delovnem razmerju, in da že zato — če- BOLJ ODGOVORNO DELO — PRVI POGOJ Nekako tako bi lahko strnili najvažnejša stališča, ki so jih ptujski samoupravljavci izoblikovali na dvodnevnem zasedanju komisije, ki je razpravljala o vlogi družbeno političnih organizacij in občinske skupščine v sistemu samoupravljanja. Kaj jih je vodilo k takšnim spoznavanjem in stališčem? Poudariti velja predvsem to, da se komisija niti najmanj ni poskušala izogniti razpravi o slabostih v delu občinske skupščine in družbeno političnih organizacij v komuni. Prav takšno razkrivanje in osvetljevanje problematike pa je opozorilo, da pot od besed do dejanj ne bi bila tako počasna, če bi se tako skupščina kot politične organizacije pri svojem delu po-služile vseh tistih oblik, ki jih v svojih statutih sicer predvidevajo, jih pa vedno ne uveljavljajo. Nobena skrivnost namreč ni, da na primer odborniki zbora delovnih skupnosti tudi sami priznavajo, da nastopajo bolj v lastnem imenu, kot da bi bili nosilci javnega mngnja in zastopniki tistih volivcev, ki so jih izvolili. Nič čudnega torej, če se ti odborniki le poredko sestanejo in se pogovorijo s svojimi volivci, saj je ta stik z volivci odvisen zgolj od njihove lastne zavzetosti. Zato se dogaja, da se problemi zaostrujejo, namesto da bi jih začeli reševati že takrat, ko jih je mogoče preprečiti ali vsaj ublažiti. Se zlasti značilno je to zadnje čase v zvezi z odpusti v delovnih organizacijah. Odborniki iz prizadetih delovnih organizacij se zdaj tudi sami strinjajo, da so takšne odločitve marsikdaj neizbežne. Ne bi pa bile, če bi pravočasno spodbudili razpravo v občinski skupščini in občinskem merilu o tem, kaj vse je treba storiti, da bi odvečni delavci dobili drugo zaposlitev v isti ali v kaki drugi delovni organizaciji. Bilo pa bi povsem drugače, če bi se politične organizacije, še zlasti pa sindikat, zavzele za bolj odgovorno delo odbornikov zbora delovnih skupnosti. Že s tem, da bi terjale, da se odborniki redno posvetujejo z volivci, bi vplivale na njihov pri- Nežka Medved TERENSKA BABICA V ZDRAVSTVENEM DOMU PTUJ: Če se bo kaj spremenilo po konferenci samoupravljavcev? Ne vem, kaj na rečem! Živimo v časih, ko ob vsem besedičenju o človečnosti v praksi le vse bolj pozabljamo na sočloveka in njegove skrbi, ker nam je pač vselej pred očmi predvsem naše osebno blagostanje, udobje in ko-modnost. Tega ne bi trdila, če kot babica iz dneva v dan ne bi spoznavala gor ja, ki ga nosijo s seboj ženske in matere. Nikogar nimajo, komur bi se izven družine še lahko potožile, čeprav je rešitev njihovih problemov odvisna, predvsem od pomoči širše družbene skupnosti. Samo spomnite se, koliko besed o otroškem varstvu, servisih in v vsem drugem, kar bi razbremenilo ženo in mater, je bilo že izrečenega...! Kaj pa imamo od tega, še predobro vemo! Zaradi vsega tega bi želela, da bj skleni konference samoupravljavcev naše komune pomenili tisto injekcijo, ki bi v naši zavesti osebne interese in egoizem začela potiskati v ozadje. Načrti bi se hitreje uresničevali in lažja bi bila pot od besed do dejanj. stop k delu in tudi na resnost njihovega družbeno političnega dela. In zlasti sindikat bi moral biti tisti, ki bi zahteval, da proizvajalci tudi odpokličejo takšne svoje predstavnike, kadar ne opravljajo svojih nalog in dolžnosti. Gre torej za vprašanja osebne odgovornosti za delo vseh in vsakogar posebej na njegovem delovnem mestu in v družbeno političnih organih in organizacijah, saj te ugotovitve veljajo tudi za prene-katerega člana samoupravnih organov in vodstev političnih organizacij v delovnih organizacijah in v komuni. Bolj odgovorno delo izvoljenih predstavnikov, ki naj bi svojim volivcem in članom organizacij, v katerih delajo, obojestransko prenašali mnenja in poglede na posamezne probleme, naj bi torej pomenilo tisti vzvod, ki naj premakne jeziček na tehtnici med besedami in dejanji. Sele tako je mogoče pričakovati, da bodo tako komuna kot delovne organizacije »govorile« skupen jezik: da bo manj razpravljanja o tem, kako v kolektivih ni posluha za skupne potrebe komune, v kolektivih pa govorjenja o tem, kako občina na vse mogoče načine poskuša »izvleči« denar iz 'tudi ne bi. bilo nobenih drugih delovnih organizacij. Z drugimi besedami: politiko »prosjačenja« sredstev mora zamenjati tak družbeni dogovor, ob katerem bodo vsem prizadetim znani nameni in rezultati predlagane skupne akcije, hkrati pa tudi. njihove obveznosti in posledice tega, če jih kdorkoli ne bi izpolnjeval. Kot rečeno, vez za uresničevanje takih dogovorov naj bi pomenilo živahnejše in bolj odgovorno delo zbora delovne skupnosti pri občinski skupnosti. V primerih pa, ko bi se kdorkoli izmikal uresničitvi po demokratični poti sprejetih dogovorov, pa morajo sindikat in druge družbeno politične organizacije hitro ukrepati in prizadete poklicati na odgovornost. To bo hkrati pomenilo najboljši odgovor vsem tistim, ki ob današnji stopnji razvitosti samoupravnega sistema dvomijo, če nam je sindikalna organizacija sploh še potrebna. 4 vzrokov — imajo pravico povedati svoja mnenja o vseh dogajanjih v delovnih organizacijah in v širši družbeni skupnosti. Nikakor pa v sindikatu ne bi smeli videti opozicije, ki samo iz kljubovalnosti nasprotuje mnenjem, predlogom in odločitvam upravnih in samoupravnih vodstev, čeprav bi tak odnos do sindikata še lahko zasledili v marsikateri delovni organizaciji. Sindikat kot organizacija bo takšne zmotne poglede najhitreie in tudi najlažje ovrgel, če bo izhajal iz dejstva, da so njegovi člani tudi vodilni kadri delovnih organizacij. V praksi se je namreč že neštetokrat izkazalo, da se sindikalne podružnice težko uveljavljajo v tistih delovnih organizacijah, kjer k sodelovanju niso znale pritegniti tudi vodilnih delavcev. Temu nasprotno pa je politična aktivnost živahneiša. nasnrotja pa se tudi hitreie izelaiujejo tam. kjer sindikat govori v imenu vseh svojih članov. MILAN GOVEKAR Roman Oblak RECEPTOR V HOTELU PETOVIA, PTUJ: Delo konference sem spremljal po radiu in kar žal ml je bilo, da sem imel službo prvi dan konference. Zmeraj namreč poslušam oddaje naše lokalne radijske postaje, tokrat pa zaradi gostov in drugih strank skoraj nisem imel časa. Dobro pa sem si zapomnil besede govornika, ki je razpravljal o tem, da bi morali imeti bolj stalne zakone. Če bi bilo tako, je rekel, bi po podjetjih imeli več časa, da bi se posvetili lastnim problemom, medtem ko morajo zdaj kar naprej nekaj prilagajati tistemu, kar zahtevajo drugi. Jaz bi k njegovim besedam dodal le še to, da bi ob bolj stalnih zakonih in drugih predpisih ostalo več časa in volje za človečnost, za socialo in sploh za skrb za ljudi. V naši družbi pa prav to, po mojem, zdaj pomeni največji problem. Kasneje je reporter ptujskega radia povedal, da se je konferenca razen vsega drugega zavzela tudi za stalnejšo zakonodajo. Če je to tako odločno zahtevala, kakor je bilo razumeti iz radijskega prenosa, potem se bo na vrhu nekdo moral zganiti in prisluhniti želji tolikšnega števila ljudi. Franc Kamenšek STROJNI KLJUČAVNIČAR V TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV MAJ-. SPERK: Predvsem moramo reči, da je konferenca za vse nas predstavljala edinstveno priložnost, da posamez- ne probleme, ki se pojavljajo v naši komuni in delovnih organizacijah, spoznamo v medsebojni povezanosti. Iz tega pa sledi spoznanje, da bomo probleme razreševali hitreje, če nanje ne bomo gledali samo s tiste strani, ki zani-ma in prizadeva na primer samo našo delovno organizacijo, ampak če bomo skušali zadeve urejati tako, da bomo pritegnili k sodelovanju tudi tiste, ki Imajo Prav tako svoj interes, da bi to ali ono končno le uredili. S te stran; jaz sam presojam uspeh konference, bajti njeni sklepi se mi zdijo premalo konkretni, da bi se samo zaradi tega lah-bo spremenilo na bolje. Če Pa s; delo in sklepe konference razlagamo na način, bot sem to jaz storil, sc stvari le morajo soremniti, ®e zlasti pa bi želel, da bi Pajnrej našli rešitev za zaposlitev mladih, ki naj bi sčasoma zamenjali nas stare. FRANC CESTNIK, TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI KIDRIČEVO, PRAVI:_________________________ krajevna skupnost — občinska izpostava V naši občini je 23 krajevnih skupnosti, ki pa vse skupaj razpolagajo z enim odstotkom sredstev občinskega proračuna. Če pomislim, da se zatika delo krajevnih skupnosti v razvitejših občinah, ki za te potrebe namenjajo po šest, deset in še več odstotkov občinskih sredstev, ne more bil' nerazumljivo, da pri nas krajevna samouprava nikakor ne more zaživeti. Kaj pomaga vse sestankovanje in dogovarjanje, če pa niti v delovnih organizacijah niti v občini ni nikogar, ki bi bil naše načrte pripravljen materialno podpreti? Že tri leta je na primer minilo, odkar smo začeli z akcijo za gradnjo prepotrebnega javnega kopališča, pa še nismo dlje od začetka... Zaradi takih in podobnih primerov ni niti najmanj čudno, če se občani tako slabo udeležujejo zborov volivcev, na katerih obravnavamo tudi naše »lokalne probleme«. Zato, mimogrede rečeno,' tudi mislim, da bi morali ponovno proučiti vlog učinkovitost zborov volivcev, saj zanje vsaj načelno tri da pomenijo eno izmed institutij neposredne demokracije samouprave v komuni, čeprav je v resnici marsikdaj povsem drugače. S tem ne mislim zanikati kritik, da so krajevne skupnosti same storile vse, kar je v njihovi moči, da bi poživile krajevno samoupravo. Vendar je tako, da mora biti zanimanje in pripravljenost obojestranska; da se morajo za to zavzemati tako politične organizacije v občini in delovnih organizacijah kakor tudi politične organizacije na terenu. Brez tega delo nikakor ne more biti uspešno. Tako, kot je zdaj. pa krajevne skupnosti pomenijo samo nekakšne občinske izpostave brez sredstev in, žal, tudi brez konkretne strokovne pomoči občinskih organov. Če že zdaj sredstev primanjkuje na vseh koncih in krajih, pa bi po mojem vseeno pomagalo to, če bi pri občinski skupščini deloval poseben svet ali komisija za vprašanja, lokalne samouprave oziroma krajevnih skupnosti. Če drugega ne, bi se vsaj tam v skupnem jeziku morali pogovoriti vsi tsti, katerih dolžnost je, da zagotovijo vsaj najvažnejše pogoje za normalno delovane krajevne samouprave. Če bi si to ustvarili, potem ne bi bilo težko pritegniti k delu tudi občane in še vse drage, ki jih prištevamo med krajevne dejavnike. KAJ O PROBLEMIH MLADIH MENI RIHARD ROZMAN, PREDSEDNIK OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE MLADINE SLOVENIJE V PTUJU Skrb in dolžnost vse družbe Veseli me, da je konferenca samoupravljavcev naše občine potrdila večino stališč naše organizacije o načinu urejanja problemov nas mladih. Ne zavzemamo se namreč za to, da bi bili v različnih organih upravljanja samo zaradi predstavništva zastopani tudi naši člani. Zahtevamo pa, da so na primer v samoupravne organe v delovnih organizacijah vključeni tisti člani mladine, ki so že izpričali ustvarjalen odnos do dogajanj v svojem kolektivu. Podobno je naše stališče, če gre za predstavnike naše organizacije v vseh drugih organih. Razen tega bi družbeno politične organizacije morale bolj usmerjati mladino, kot so jo doslej, namesto da jo prepuščajo samo sebi oziroma samo dejavnosti njene organizacije. Zveza mladine pa sama ni in tudi ne more biti odgovorna za razreševanje problemov mladih, ampak je to vedno in v vsaki družbeni ureditvi naloga celotne družbe. Ne vem, zakaj bi moralo pri nas biti drugače! S tem mislim na govorjenje o naši mladini, ki pomeni našo bodočnost, pa za to mladino v resnici tako malo storimo. Se prostora, kjer bi se mladi shajali, v Ptuju ne moremo dobiti. Pravzaprav smo ga nekoč že našli, vendar je občinska skupščina prostor končno namenila gostincem, ker bodo v lokalu ustvarjali dohodek, mi ga pa seveda ne bi! Ali pa drug primer: strašansko veliko govorimo o poklicnem usmerjanju mladine, nismo pa našli delovnih mest zanjo. Nič čudnega torej, če mnogi učenci osemletk terjajo, naj bi jih po hitrem postopku naučili nemščine ali kakega drugega tujega jezika, saj vedo, da v svoji domovini zlepa ne bodo dobili dela. CIRIL MURKO, DELAVEC V TOVARNI GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KTDRlC«, KIDRIČEVO: Zakaj smo eno -stranski in sebični? Človeška narava sama po sebi sili v egoizem in v enostransko obravnavanje problemov. Vsakdo bi želel doseči tisto, kar je njemu prav; vselej pa več, kar je ob danih razmerah objektivno mogoče. Razen tega hkrati želimo stvari, ki nikakor ne gredo skupaj. O nujnosti povečanega zaposlovanja na primer razpravljamo tisti, ki že imamo službe in ki bi radi svoja delovna mesta in sedanje blagostanje obdržali, ne da bi zaradi tega morali tudi bolje delati. Po mojem pa je vloga in naloga družbeno političnih organizacij tudi v tem, da človeške težnje usmerjajo tako, da podpro nosilce progresivnih teženj, skratka, da podpro vse tiste, ki razrešitev osebnih problemov pojmujejo kot del splošne družbene politike, v katero se vključujejo z vsem prepričanjem in voljo, kar ju premorejo. Ne bi o tem toliko razmišljal, če se pri nas v Majšperku, kjer živim, zadnje čase ne bi dogajale kaj čudne stvari. Nastopilo je namreč vprašanje nadaljnje zaposlitve večjega števila delavcev v obratu HTV kombinata KONUS. Odločili so se, da bodo ob morebitnih odpustih upoštevali predvsem socialne kriterije. Zaradi tega pa bodo morda morali na cesto tisti, ki so desetkrat obrnili vsak dinar, preden so ga porabili in to je vzrok, da so si lahko postavili lastne stanovanjske hišice. Ker rnorda imajo tudi nekaj malega zemlje, so »preskrbljeni« in morebitni odpust ne bo bistveno poslabšal njegovih socialnih tazmer. Zato pa potencialne socialne probleme pomenijo tisti delavci v tej tovarni, ki so bili in so še prepričani, da je naloga družbe v tem, da jim priskrbi delo in omogoči dostojen osebni standard. Ob vsem tem pa govorimo, da v naši družbi človeka vrednotimo po njegovem delu! Po mojem je takšna trditev v najboljšem primeru le delno točna. Človeka namreč dejansko vse bolj poskušamo vrednotiti po rezultatih dela na njegovem delovnem mestu. Upoštevati pa bi morali tudi njegovo aktivnost , u$Pe'1 P” delu tudi v širšem pomenu besede. Mar vsako iz lastnih sredstev zgrajeno stanovanje ne razbremeni družbenih skladov. C e zadnje čase družba tudi sama podpira zasebno stanovanjsko gradnjo, potem res ne bi smeli kaznovati z odpustom, tistih, ki so ob enakih pogojih z lastno pridnostjo ustvarili vec kot drugi. DUŠAN TOPLAK, DIPL. OEC., OBČINSKA SKUPŠČINA PTUJ, O NEUSTREZNI KADROVSKI STRUKTURI Začnimo pri izvoru Posledice pomanjkanja strokovno usposobljenih organizatorjev proizvodnje se nujno kažejo v delovnih organizacijah v premajhni akumulativnosti naložb, zaradi česar nam primanjkuje sredstev za odpiranje novih delovnih mest. Kakorkoli obračamo ta odnos in soodvisnost, iz zgate ni drugega izhoda, kot da hitro ukrepamo. Razmisliti bo potrebno, kako omogočiti mladim strokovnjakom takojšnje vključevanje na ustrezna delovna mesta in kako omogočiti delavcem, ki so doslej bolj ali manj uspešno delali na vodilnih delovnih mestih kljub pomanjkljivi izobrazbi, da si pridobijo manjkajoče znanje. Za uresničitev tega hotenja je potrebno uveljaviti tako delitev dohodka in osebnega dohodka, ki bo zasnovana‘ na dejanskih uspehih dela in na tem., kako se naložbe vračajo. Dokler tega ne uredimo, ne bomo v delovnih organizacijah nikdar čutili potrebe, da izdelamo optimalno sistemizacijo potrebnih delovnih mest, in ne bomo dosegli zahtevane strokovnosti. Nekateri vidijo v tem dolgoročen proces, vendar mislim, da se nam vseeno mudi in da moramo hitro ukrepati. To nalaga tako imenovanim subjektivnim silam, med njimi predvsem sindikatu, da svetujejo delovnim kolektivom, naj se boljšemu gospodarskemu položaju, standardu zaposlenih in bolje urejenim delovnim pogojem v prid odločno lotijo teh vprašanj, ne glede na drugačno mnenje posameznikov in skupin, ki so doslej največkrat demagoško opirali uresničevanje ciljev družbene in gospodarske reforme. Zaradi tega vidim v neustrezni kadrovski strukturi predvsem ekonomsko vprašanje in ker je temu tako, si bodo sindikati in samoupravni organi morali prizadevati, da se v našem občinskem gospodarstvu čimprej povzpnemo do stopnje, ko se bomo lahko postavili v enakopraven položaj na domačem in tujem trgu. POGOVOR MED JOŽETOM STROPNIKOM, DIREKTORJEM SREDNJE EKONOMSKE SOLE, IN LOJZETOM JANŽEKOVIČEM, SEKRETARJEM V TOVARNI AVTOOPREME PTUJ Med teorijo in prakso LOJZE JANŽEKOVIČ: V naši delovni organizaciji izdelujemo različno opremo za potrebe naše avtomobilske industrije. Ko se absolvent visoke ali srednje strokovne šole vključi v naš proizvodni proces, čakamo dve ali tri leta, da se usposobi za delovno mesto. Čakanje je za nas predolgo, kajti strokovnjaka potrebujemo takoj. Zategadelj ugotavljamo, da šola in gospodarstvo nista dobro povezana. JOŽE STROPNIK: Do neke mere je praznina, ki nastaja med teorijo in prakso, naravna, lahko pa bi jo skrajšali in omilili. Skrajšali bi jo lahko v primeru, če bi študent ali dijak vedel, v kateri gospodarski organizaciji se bo zaposlil po končanem šolanju. Ze med šolanjem bi tako lahko opravljal obvezno prakso v delovni organizaciji pod strokovnim nadzorstvom, po končanem šolanju pa pripravniški staž. LOJZE JANŽEKOVIČ: Pri nas imamo za naše štipendiste vpeljano prakso pod vodstvom mentorjev. Zaradi pomanjkanja sredstev pa žal ne moremo prakse tako zasnovati, kot bi si želeli in kot bi bilo potrebno. Prav tako mora po naših internih predpisih vsak diplomant opraviti pripravniški staž. JOŽE STROPNIK: Na naši šoli usklajamo program za potrebe delovnih organizacij. Ze po prvem letniku se večina dijakov odloči za eno od smeri v stroki. Tako usmeritev vodijo potem učitelji. Dijakom svetujejo dopolnilno literaturo pri posameznih predmetih, ki usposabljajo za bodoči poklic, zahtevajo več znanja, zaradi tega se dijaki laže in hitreje vključijo v delo. LOJZE JANŽEKOVIČ: Tako prizadevanje šole že opažamo. JOŽE STROPNIK: Največja težava je v tem, da lahko vzgajamo v našem sistemu šolstva le splošne profile kadrov. Ekonomska srednja šola pripravlja na primer kader za 99 poklicev! Res pa je tudi, da je ožje profile težko določiti, zaradi tega vidimo rešitev le v individualiziran ju pouka za posamezne skupine pokljcev in seveda v doslednem dopolnjevanju pouka s prakso že med šolanjem. POMENEK Z ZDRAVKOM ZAMUDO, OBRATO-VODJEM V STROJNIH DELAVNICAH Pogrešamo izobraževalni center — KAKO SI V VASI DELOVNI ORGANIZACIJI VZGAJATE KVALIFICIRAN NARAŠČAJ? Za poklic orodjarja, strugarja, rezkarja, ključavničarja, avtomehanika in avtoelektričarja vzgajamo 70 učencev. Učenci so razporejeni po oddelkih in vsak obratovodja je tudi učitelj praktičnega pouka. p S takšnim načinom vzgoje kvalificiranega naraščaja pa nisem povsem zadovoljen. Bolj kvalitetno bi šolali kader, če bi ga izobraževali bolj enotno in sistematično v izobraževalnem centru. O takem centru zadnje čase v Ptuju veliko govorimo in upam, da ga bomo v dolglednem času tudi ustanovili. V izobraževalnem centru bi namreč lahko izpeljali vse tri šolske programe in tako poglobili znanje, medtem ko izvajamo sedaj le A program. Poleg tega bi morali poslej posvetiti veliko več pozornosti poklicnemu usmerjanju. V naši delovni organizaciji se srečujemo namreč z dvema problemoma: vsi kandidati za razpisana učna mesta bi bili radi avtomehaniki, ker je to moderen poklic in ker ne poznajo drugih poklicev. Mnogi pa, ko si že izberejo poklic, med ukom ugotove. da niso dobro izbrali. Zaradi tega bi morale osnovne šole, predvsem pa poklicna svetovalniva mladim bolj pomagati. — KAKO JE Z IZOBRAŽEVANJEM NA DELOVNEM MESTU? Zal smo to področje izobraževanja precej zanemarili. Osnovni vzrok za to, da se delavci ne odločijo radi za strokovno izpopolnjevanje na delovnem mestu, je sistem nagrajevanja. Nagrajujemo po učinku. Delavec brez kvalifikacije, ki dela že več let na istem delovnem mestu, dosega normo, zato ne vidi nobene potrebe po strokovni usposobitvi, še posebno ne, ko vidi začetnika iz šole, ki sprva ne doseže enakega uspeha. Nekvalificirani delavec pa ne vidi, da je strokovno znanje dolgoročna naložba zanj in za vso organizacijo. Kvalificirani delavec se namreč hitro prilagaja različnim delovnim operacijam. Rudi Tergtavčnik PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE »PETO-VIA«, PTUJ: Dokler ni prehudih problemov, največkrat mislimo, da se bo samoupravljanje razvijalo samo po sebi, in smo zadovoljni s tistim, kar pač imamo. Konferen- ca pa je vsem nam ponudila čudovito možnost, da na izkušnjah drugih spoznamo, kaj vse se lahko primeri, če razvoj samouprave prepustimo toku dogodkov. Tudi sam sem na konferenci veliko pridobil. Predvsem mi je zdaj bolj jasno, česa vse se lahko in se tudi mora lotevati sindikat, če naj delavcj dobijo večje zaupanje v svojo organizacijo. Priznam, da v mojem kolektivu vloge sindikata doslej nismo pojmovali tako na široko, kot se je zdaj izkazalo, da jo razumejo drugod, in kakor končno konferenca priporoča tudi v svojih sklepih. Zato bodo tako meni kot vsem članom sindikata v našem podjetju sldepj konference v veliko oporo, ko bomo našo aktivnost začeli usmerjati v to, da bi se že zdaj zavarovali pred kakršnimi koli neljubimi dogodki v prihodnosti. Slobodan Crnjakovič KAPETAN I. KL. . ,..A, GARNIZIJA PTUJ: Zdaj, ko sem dva dni poslušal razprave na plenarnih sejah naše konference samoupravljavcev, se je v meni še utrdil občutek, da smo konferenco sklicali ravno ob pravem času. Menim namreč, da bo precej vplivala na razvoj samoupravljanja, ki po mojem mnenju zadnje čase nekak' stagnira, kolikor si ga ponekod niso »vzeli v posest-posamezniki na vodilnih položajih v delovnih organizacijah. Tako probleme samoupravljanja kot vse drugo pa je konferenca zdaj zares vsestransko osvetlila, take da političnim organizacijam mora bitj jasno, kako in v kaj naj usmerijo svoje delo in prizadevanja. Ce ga tudi bodo, potem bo konfe renca zares pomenila dogodek brez primere v družbenem življenju ptujske komune; v tem smislu, namreč, da bo pokazala, da ' n; velikih razlik med besedami in dejanji, če se vsi držijo skupnih dogovorov. IZ RAZPRAVE V KOMISIJI ZA KADROVSKO POLITIKO, SOLSTVO TN IZOBRAŽEVANJE Gospodarjenje in znanje z roko v roki Kadrovska politika in skrb za izobrazbo in strokovno usposobljenost delavcev — pogoj za poglabljanje samoupravljanja in strokovno rast delovnega človeka © Prepočasni premiki v prizadevanjih za boljšo kadrovsko strukturo @ Šibek materialni položaj občine še nadalje poglablja razlike v pogojih šolanja Bogata razprava o kadrovski politiki, šolstvu in izobraževanju v vseh treh komisijah ptujske konference izpričuje, kako tesno povezujejo ptujski .upravljavci krepitev ekonomske moči in poglabljanje samoupravljanja s strokovno rastjo delovnega človeka. Potrebo po taki razpravi narekuje neustrezna kadrovska struktura v ptujskih delovnih kolektivih, neusklajeno šolanje kadrov za potrebe gospodarstva, predvsem pa šibka materialna osnova šolstva, posebno osnovnega šolstva, ki še vedno ne zagotavlja ptujskim otrokom enakih možnosti šolanja in pridobivanja temeljnega znanja, kot je to primer v drugih komunah. Tem problemom, posebno slednjemu, so udeleženci v razpravi v tretji komisiji posvetili največ pozornosti. ru bi lahko prosvetni delavci, prav gotovo še bolj kot doslej, usmerjali svoja prizadevanja v vsebino vzgojno izobraževalnega dela, v večji vzgojni in izobraževalni uspeh šole in bi s tem prispevali še večji delež za splošni napredek družbe. I. V. VZAJEMNO OBLIKOVANJE UČNIH PROGRAMOV Uresničevanje načrtov gospodarskega razvoja in poglabljanje samoupravljanja zaostruje vprašanja kadrovske polijjr ke in izobraževanja v delovnih organizacijah. Zaostrujejo pa ga predvsem tisti proizvajalci, ki vse bolj spoznavajo, kako tesno je povezano znanje s produktivnostjo dela, boljšim izkoriščanjem zmogljivosti, boljšo organizacijo in poslovanjem, ki spoznavajo, kako se odraža odnos med znanjem in ustvarjanjem dohodka danes in v prihodnosti. Navzlic takemu prepričanju nekaterih pa še ni mogoče govoriti o splošnih prizadevanjih za izboljšanje kadrovske strukture. Nedvomno moramo pripisati glavni vzrok za počasne premike na tem področju omejevanju zaposlovanja. Po reformnih ukrepih, tako ugotavljajo ptujski ocenjevalci, so delovne organizacije v bistvu konzervirale obstoječo neustrezno kadrovsko strukturo. Te ocene sicer ne gre posploševati, kajti mnoge delovne organizacije vendarle že razporejajo delavce na delovna mesta glede na strokovno znanje in sposobnost. V prizadevanjih za večjo strokovnost kadra, ki se vključuje v gospodarstvo, pa ni vsega storilo tudi šolstvo, V bistvu gre pravzaprav za vzajemno oblikovanje učnih programov in njih prilagajanje tehničnemu razvoju in napredku gospodarstva. Pri tem vzajemnem oblikovanju pa se očitno zatika, kajti zahteve po profilih kadrov so v delovnih organizacijah sila različne. Po večini bi takoj potrebovali specializirane strokovnjake za serijsko proizvodnjo, česar pa obstoječi sistem strokovnega šoj-stva ne more zagotoviti. In če je temu tako, so poudarili na konferenci samoupravljavcev v Ptuju, potem si morajo delovne organizacije take kadre za svoje potrebe izobraževati same. Podjetja, ki so najdlje v delitvi dela, so hkrati tudi najprej občutila neskladje med svojimi potrebami in profili strokovnih kadrov, ki jih izobražujejo strokovne šole. Strokovnih šol sicer ni mogoče spremeniti v tehnični servis delovnih organizacij, ki bi izobraževal kadre neposredno za posamezna delovna mesta, so menili nekateri delegati na konferenci, vendar moramo zagotoviti, da bo strokovno znanje, ki ga posredujejo šole, veliko bolj prilagojeno potrebam go- spodarstva. Gre torej za usklajevanje dejavnosti strokovnih šol in delovnih organizacij, ker obeh poti do večjega znanja ne bo mogoče združiti samo v šoli ali samo v delovni organizaciji. Se vedno aktualna ZAHTEVA PO ENAKIH POGOJIH ŠOLANJA Ni naključje, da je pretežni del razprave veljal materialnemu položaju osnovnega šolstva. Mnogo obetajoči republiški zakon o financiranju izobraževanje ni rešil mnogih problemov, ki so že doslej prizadevali šolstvo in zajedali v najbolj občutljivo vprašanje — neenakost pogojev šolanja ptujskih otrok v primerjavi z drugimi občinami. Ptujska občina je po višini narodnega dohodka na prebivalca s 4316 N-din na 46. mestu med slovenskimi občinami. S 352 N-dinarji proračunskih sredstev na prebivalca pa je bila lani na 53. mestu. Kot kažejo letošnja predvidevanja, se bo njen položaj še poslabšal, kajti s 365 N-dinarji proračunskih sredstev na prebivalca bo zdrsnila prav na poslednje mesto. S tako neugodno materialno osnovo se ujemajo tudi izdatki za šolstvo. Ptujska občina izdvaja za potrebe šolstva le 156,1 N-dniarja na prebivalca, kar jo uvršča na 45, mesto v republiškem pbvprečju. Razlike v izdatkih za šolstvo in različna materialna osnova osnovnošolskega izobraževanja samo poglabljajo neenakost šolanja in povzročajo očitne krivice otrokom v manj razviti občini. Tudi temeljna izobraževalna skupnost, ki deluje od sredine leta, ni mogla zagotoviti za svoje območje bolj usklajenih materialnih pogojev osnovnega izobraževanja. Osnovne šole dobivajo enako višino sredstev, kot so jih dobivale minulo leto. Pri tem pa velja poudariti, da bi morale šole po novih normativih povečati število oddelkov, za kar pa večina ptujskih osnovnih šol nima najosnovnejših pogojev. Letošnji dotok sredstev, kot razkrivajo trenutne razmere, je za 20 milijonov S-dinarjev v zaostanku, sklad pa rešuje finančno zadrego tako, da ne nakazuje sredstev šolam, ki imajo še kakšen dinar na žiro računu ali v zbrani amortizaciji. Zaradi takšnih razmer, ki mnogo ne obetajo, da bi se postopno izenačili pogoji šolanja ptujskih otrok z otroki v drugih občinah, so bili udeleženci konference samoupravljavcev še posebej nezadovoljni z ravnanjem republiške izobraževalne skupnosti, ki je odložila njihovo utemeljeno prošnjo za 50 milijonov S-dinarjev sredstev iz republiškega izravnalnega sklada za pomoč manj razvitim občinam. Na konferenci so ptujski upravljavci posebej poudarili, da je nujno potrebno čimprej uskladiti vprašanje financiranja šol, ga poenotiti in zagotoviti sredstva, kajti le v tem prime- Kmetovatci in rejci pr asi cev! IfoteksUJms IMPORT — EXPORT, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 5 vam sporoča, da je tudi v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože posebno ugodna. Tudi letos vam pripravljamo nagradna žrebanja, o čemer vas bomo v najkrajšem času obvestili v »Delavski enotnosti«. Rejci prašičev, izkoristite priložnost in posvetite pozornost odkupu svinjskih kož! Dušan Žnidarič ANALITIK V TOVARNI AVTOOPREME, PTUJ: Prepričan sem, da bo naša konferenca s svojimi sklepj hitro in učinkovito vplivala na aktivnost vseh političnih organzaci.j v občini in tako tudi na dejavnost sindikata v delovni organizaciji, kjer sem zaposlen. Dogovorili smo sc namreč za enotno akcijo vseh političnih organizacij in tudi občanov. Po tej poti se zdaj želimo zoperstaviti vse bolj perečim gospodarskim in drugim problemom v delovnih organizacijah naše komune. Ugotovili smo namreč to, da bi bilo težav bistveno manj, če bi že dosedanje dogovore ° razreševanju konkretnih problemov podprla skupna akcija vseh prizadetih. Ta pa je, žal, v večini primerov, izostala. Uresničevanje take politike seveda ne bo niti najmanj lahko, ker vsi in še vedno vse preveč »po starem« mislimo. Vendar P® so sedanje razmere in tudi vizija prihodnosti takšne, da porajajo v nas najpre.1 skrb in šele potem optimizem. To pa je tista podlaga, na kateri politične organizacije lahko gradu0 svojo aktivnost in svojemu članstvu pojasnijo in dopovedo, da problemov in težav ne bomo razrešili s Pa' sivnim opazovanjem prizadevanj neposredno ogroženih kolektivov, ampak aktivno pomočjo tem kolektivom. Pa saj tudi * sme biti drugače, kajti n ' kjer ni rečeno, da bo vedn šlo dobro tistim, ki dane ne preživljajo hujših * žav... A