Zakaj ncniški liberalci cesarja Jožefa častijo. Biakoštae prazaike zbobajajo tudi ptujski liberalci ia nemškutarji kolikor aiogoče ljadij, da počastijo cesarja Jožefa ia mu postavijo spomeaik. Vabijo tadi Sloveace, posebao kmete k svečaaosti. To aam daje dolžaost javao rešiti vprašaaje, zakaj aemški liberalci nikder drugod aa Štajerskem, kakor ravao v Mariboru, Celji in Ptuji aaeakrat za uže pred bliza 100 leti pokopaaega cesarja Jožefa toliko gorijo? Uzroki so deloma zgodoviaski, zvečiaoma pa političai. Cesar Jožef vladaril je po Mariji Tereziji 20 let. Oa ai bil avstrijaaski, ampak aemški cesar. Pri aas je bil samo ogerski, česki itd. kralj, štajerskih vojvoda, se pa sploh obaašal kakor aemški cesar. Zato je pravice deželam hotel odpraviti ia sploh vse poaemčiti ter aemško cesarstvo iz aova povečati, ia akrepiti. Ali to mu je spodletelo. Na Ogerskem je začelo hudo vreti ia bogato Belgijo je zgubil, ker so se prebivalci spuatali. Bil je prisiljea preklicati svoje akaze. Naše dežele, aaši aarodi aiso aoteli se dati poaemčiti ia so od tiste dobe skašali popolaem odtrgati se od aemško-rimskega cesarstva. To se je tudi polagoma res zgodilo. L. 1804 je cesar Fraac se proglasil za prvega avstrijaaskega cesarja. L. 1848 so liberalai aemški puatarji škilili v aemški Fraakfurt pa 1. 1866 je Avstrija bila od Nemčije popolaem izločeaa ia 1. 1870 aastalo je aovo aemško cesarstvo pod prajzovskim kraljem ia njegovim Bismarkom. Namere cesarja Jožefa glede aa aemško cesarstvo so toraj v 100 letili popolaem zastarele. Mi aimamo v aemškem ,,Reicbu" aičesar iskati, mi imamo svojega avstrijskega cesarja. Avstrija je za se cesarstvo, kder ae gre, da bi edea jezik vse drage zatiroval. Vsi aarodi, vsi jeziki so sedaj jedaakopravai. Vsem se morajo aarodae pravice privoščiti. da bodo vsi zadovoljai ia srečai državljaai pod milim žezlom avstrijaaskega, od vseh aarodov ljabljeaega cesarja Fraaca Jožefa. Ali to aemškim liberalcem v glavo ae gre. Dvajset let so smeli gospodariti ia aemčiti pa ai šlo, čeravao so z Magyari se pogodili ia Avstrijo razklali aa dvoje. Pri zadajih volitvah so propali ia cesar so pozvali miaistre, ki ae ugaajajo več samo aemške politike. ampak postopajo kot avstrijanski politikarji, ter si prizadevajo ae samo Nemcem, ampak tndi Slovaaom, t.j.Cebom, Sloveacem,Poljakom,Rusiacem, Hrvatom pomagati do aarodaih pravic. Nemškim koaservativcem je toprav; aemškim liberalcem pa ae. Ti se strastao upirajo. V svojej obupaosti, ker aič ae opravijo, so aže tako aeuaiai, da aekateri celo v aemški ,,Reich" škiHjo, Bismarka aa pomoč kličejo ia takaj pri aas delajo za aemštvo. Ker je pa takšao delovaaje veadar časih aevarao ter bi kakšaega kričača lebko kot veleizdajalca v lukajo spravilo, zato si skušajo pomagati s svečaaostmi ia shodi, ki so aa videž aedolžai ia postavao še ae prepovedaai. No, ia kedar so skupaj, tedaj pa gorijo, govorijo, pojejo ia pijeje za aemštvo. Časih so tako drzai, da razobešajo puatarske aemške zastave ; čraorudeče-žolte. Zgodi se tudi, da marsikateri aeprevidaež preveč izpove, kakor aedavao aa Danaji dijak Pernstorfer, ki je aemškemu cesarju ia Bismarku aapival, a aašo cesarsko rodbiao žalil ia dobil aa 2 meseca sedeža v lukajj. Takšaa aa videž aedolžaa igrača so cesar Jožefove svečaaosti. Oae se aemškim liberalcem le priložaosti, da svoje aeumae političae saajarije leži med svet spravljajo, ia zoper sedaajo aiinisterstvo ropotajo, sami sebe tolažijo z ozirom ia pozivljaajem aa aemškega cesarja Jožefa. Ali še aekaj jih pri teh svečaaostih aavdušuje. Cesar Jožef je aamreč freimaarerjem dal svobodao shajati se, kar je bilo poprej ia pozaej prepovedaao. Tadi časaikarjem je dal svobodo pisati, kar so lioteli, zlasti zoper dulioveastvo, meaibe, sv. Cerkvo. Naposled je še cesar Jožef veliko samostaaov zatrl, meaihov razgaal, božja pota prepovedal itd. sploh marsikaj sv. Cerkvi aeprijetaega ukazal. To pa so po mislih liberalcev silao velike zasluge, gotovo lOOkrat večje od oaih za kmete, katerim je tlako ia raboto polajšal, kajti odpravil aje ai popolaem. Spomia v aeprilike zoper sv. Cerkvo, aa freimanrersko ia tiskovao svobodo, aa aemškovalae aamere cesarja Jožefa, to aavdašaje še zdaj aaše aemške liberalce. Zato smo v Mariboru ia Celji slišali udrihati po duhovenstvu ia hvalisati aemštvo, gledali smo povsod kako so cesarske zastave se morale skrivati pred puatarskimi. Zato tadi v Ptaji drugače ae bo. Tudi tam se bode šopirila freimaurersko - liberalao - aemška predrzaost ia žalila verao, avstrijaasko-domoljubao sloveasko ljudstvo. S svojim aavidežaim hvalisaajem cesar Jožefove politike, grajali bodo sedaajo aarodom ia Cerkvi pravičao vlado. Zato pamislimo, da ne more aihče zravea biti od Sioveacev. kateri avstrijskega cesarja više ljubi, kakor aemškega, ter svoj sloveaski dom ia sv. Cerkvo spoštuje. Od Sloveacev zaraorejo le takšai zravea biti, kakoršea je po aemških aoviaah pozaaai doktor Hiaterič. Desteraiški.