Gospodarske stvari. Nekoliko besed zoper ponarejevanje in pomnoževanje naturnega vina. Močno zavzeli so se vinogradni posestniki po 78ej Avetriji, zaslišavši, kako 80 na Dunaji pri vinorejskem shodu zbrani gospodje (večjidel sauii kletarji in 7inski trgovci) sklenoli med svet zatrobiti, da jim ni nič znanega 0 ponarejevanji in pomooževanji vin terda 7aled tega ni potrebno snovati kake poata^e 7inogradnikom 7 obrambo. Zoper toliko slepomiškanje danajskega 7inorejskega shoda oglaia 8C 7edno 7eč 7inogradniko7 ter kličejo ¦voje državne poslance na pomoč, naj jim poina- gajo zoper šopirno pačenje dara božjega. Tako je državni poslanec, kmet in 7inogradni posestnik, g. Flimkranz, 7 Langenlois 7 Spodnjej-A^striji nklical nad 1000 vinogradnikov, ki so 7si pritrdili, da jitn je 7 obraiubo treba postave zoper ponarejalce 7in. Rekli so pa, da tnora postava sledeče zaukazati: 1) vsak, kateri ponareja vino ter napravlja nmetno 7ino (Kunatwein), dalje, ki na umetni način (galizovanje, petijotiziranje) pomnožnje vino, naposled krčmarji, ki točijo tako pijačo, naj bodo prisiljeni, da 87oj obrt (nmeštrijou) gospoaki 7 določenem obroku naznanijo, kakor je to drugim obrtnikom predpiaano; 2) 7aak, ki se peča z 070 nme8trijo", naj plačuje pridobnino in dobodnino (Eiwerb- undEinkommensteuer); 3) krčmarji, ki točijo umetuo narejeno vino, naj bodo Btrogo prisiljeai to 87ojim pivcem povedati, in naj pla6ujejo dotično užitnino (Verzehrungssteuer); 4) 7 velikih mestib, kder sc brez užitaiue nič ne sme 77ažati, naj se strogo iztirjuje nžitnina od vsake kaplje vina, ki se je ua umetni način naredila ali pomnožila; 5) prestopnikoin ovih po.stavuib določeb naj se naloži primerna kazen. Poslanec FUrnkranz je tudi jako hud bil na vinorejski sbod dunajnki, ter je razložil, kako se je uže lani prošnja za postavno obrambo vinorejcev odpoalala miai8tei'8t7u in pridjal zapisnik ali protokol, ki ga je srenjaki predstojnik Langenlojski napisal po izja^ah sodarskega delavca, ki je na Dunaji služil. Delavec pravi in je pripravljen prisegnoti, kako je pri nekem velikeni dnnajskem vinskeru trgovcu alužil ter ondi sam 8 24 drngimi aodelalci potnagal vino delati. V kleti je stal kotel, ki je držal 50 veder. Pod njim se je noč in dan kurilo, izvzemši nedelje in praznike, da ae je cuker topil, navadno cuker krompirjevec. Blizo je bilo posode za 210 štrtinjakov. Vsaki den so naredili vina za 15 štrtinjakov. Za narejauje ove pijače niso potrebovali niti kapljice naturnega vina. Mar7eč pripeljalo se je 10 štrtinjako^ 7ode in tej sc je prililo iz kotla 5 štrtinjakov stopljenega cukra. Vae se je potem 7 posodo stočilo in tukaj dodala uiešanica nšpiritu8a", barve in nekaj diša7. Omenjeni delavec je tudi 7 zapianik dal zapisati, da je poizvedel še za dva jednaka velika 7inska trgO7ca dunajaka, kojih 7sak je imel po 25 delavce^ kletarje7 za delanje vina brez vina. Zbrani inožje so tudi občestvo npozorili na to, da se po raznib novinab najde oznanil, ki Ijudem pravijo, kam se jitn tieba obrnoti, ako bočejo nakupiti priprav in izvedeti, kako 86 vino dela brez 7ina. Tudi je cel6 pri ^inorejskem sbodu dnnajskem nek poljski gospod oglaail se zoper postavo 7inorejcem 7 obrambo, to pa iz tega uzroka, ker bi taka posta^a bila na veliko škodo gospodarjem 7 Galiciji, kder žgejo 7eliko nšpiritnsa" ter ga prodavajo ponarejevalceru natm nega vina. Iz Neindkega pa poizvemo, da imajo na Badenskem 7 ter da se veaki teden proda po 300 Strtinjako7; 150 litrov se proda po 9—12 fl. Izdeluje se pa samo iz 7ode, ržeaega žganja in cnkra krompirje^ca. Dodaja se tudi še malo hmelja. Tekočina ima barvo in okus po pra^em 7inn ter tudi opijani. Vendar črez nekaj časa dobijo pi^ci glavobol in drisko ter znatno oalabijo. V naaih mestib, zlasti 7ečjih, točijo pač omenjenemu precej slično berso ! Zato omenitno še konečno, da so nedarno nekemu precej naglašenemu vinskemu trgovcn mariborskemu izlili 7 Leobnu, kamor je bil tekočino poslal, 786 7ino ali kaj je uže bilo! Kmetom, ponestnikom vinogrado? je treba poata^ne obrambe zoper 7sako sleparsko, zdra^ju skodlji^o pačenja 7ina, prežlabtnega dara božjega! Breskva, njena pridelava in korist. M. II. Break^ina dre^eaa ob špalirih, t. j. ob zidih in stenab razpeljana, ee morajo umetno večkrat obrezati, kar pa ni labko delo za 7sakega, ampak zabte^a dosti razumnoati, skrbne previdnosti in znanja. Eako je treba taka dre^esa obrezo^ati, kažejo eledeča pra^ila: 1) Vsako špalirno drevo mora ive gla^ni veji imeti, iz kterih druge veje izbajajo in se tako celo dre^o 7 d?e krili deli. 2) Vaaka 7eja ae mora poše7 pri^ezo7ati, pa 7endar ne pre^eč od gla^ne 7eje proč potegniti, k 7ečemu toliko, da manjša 7eja dela z 7ečo ogel od 3—4 grado7. 3) Brž ko poleti mladike izrastejo, se morajo tiate, kar jib je od7eč, priščipniti ali izlomiti, ostale pa poše7 po76zati. Odrastki, kteri v korači izraščajo, 86 morajo brž proč 7zeti, ker aicer 7 tako imenovane 7odne odrastke vzrastejo, ki drugim 7ejam le sok jemljo in še le spomladi porezane dre^esu prevelike rane narejajo. Take rane so pogostoma početnice bolezni, ki se smolotok imenuje in sploh sočni tok o^irajo in motijo. 4) Da 86 toraj te d?e napaki od^rnete dre^o 86 mora vaako špalirno breskvino dre70 poleti d^akra tiztrebiti inizrezati nepotrebnih in preobilnih mladik. 5) Mladike se jim prikrajšujejo spomladi, da 86 drevo prebitro ne razrašča in spodaj ali zadaj 7eje gole ne postajajo. 6) Vsako porezanje močne 7eje vzročuje smolotok, raka ali celo pogin celega dre^eaa. 7) Ob suši in vročini špalirna dre^esa 7lažna držati je posebno dobro in potrebno. Ako 86 drevesu spodnji del debla 8 pokončno etoječo opeko zavezne, je to za dre^o zelo koristno. 8) Ako rast mladih raatlik pri bresk^i peša, se ji morajo mladike bolj na kratko rezati. 9) Ako jedno krilo 7 rasti ponehava, morajo se na nji veje bolj po koncu pri7ezo7ati, da se soki, ki 7eduo navzgor lezejo, na to atran obrnejo, kar potem jednakomerno razdelo^anje aoko7 napravi. V krajih z ostrim podnebjem, se morajo breskvini špaliri 8 slamnicami zavešati in deblo b koreninami vred tako dolgo z listjem ali alamo pokri^ati, dokler da ee ni 7eč mraza bati. 0 nepri- jetnem, nekoliko mrzlem vretnenu, 80 mora cvet tudi z slamnicami 7aro7ati. Breskve razpadaje v d7« poglavitni aorti, kterih pr7a ima to posebno lastnoat, da je njeni sad kakor, da bi bil 7olnat med prati občatiti, druga sorta pa rodi gol ali nag sad. (Dalje prih.) M. Da se kislo zelje ali kapns preveč ne gki»a. Naši slovanski bratje Ruai, ki imajo maraikaj praktičnega 7 87ojem gospodarst^a, so tadi odlični priprarlja^ci iz^retno okusnega kialega zelja ali kapnaa. Da bc jim kislo zelje prereč ne skisa, imajo kadi za zelje iz brezovega lesa. Ča je pa kad iz kterega drogega leaa, tako saj kos brezo^ega leaa med zelje 7 kad vtaknejo. Ta lei ima pre lastnost, da zclje presilnega skisanj« obrarnje. Posknsiti bo to more in tako bi br«xoT les našel tndi drngo koristno porabo za kapnsne kadi. Gobe črne gomoljike francoski kmetoTalci nmetno 7 posebnih vrtih sadijo in zarejajo, ker jih za mestno gospodo lehko in drago prodajo. Eden je neda^no 50.000 franko? spečal za Broje gobe.