Ponašanje živali v ognju topov.Cudno je, pa vendar je tako. V svetovni vojni se Je divjačina še razninožila. Seveda, ko so začeli topovl svojo smrtno pesem, 8O se razbežale živali na vse strani. Iz Francije so pobegnili jeleni, ki so se bili razplodili v bivših kraljevskih gozdovih, tja do Rena. Mnogo merjascev se je zateklo v švicarske Alpe. Bežali so celo volkovl, na zahodnem bojišču manj kako« v Karpatih, kjer jih nl manjkalo. Te zveri, ki so bile včasih vedno spremljevalec vojr.ih pohodov, so zarfidi novih metod ibojevanja obrnile bojH ščem rep. Niso pa bile vse živall enako straho- petne. Drugače tako zaemehovani dolgoušec se je hrabro držal. Ni se bal kanonade, ne tankov. Njegovi prirodni sovražniki so izginili, lov na divjad je bil na bojiščih s puško prepovedan. Zato so se zajci zelo razplodili. Tudi ptice so ostale in mnoge pevke so vsako jutro ob basu težkega topništva vežbale grla. Neka lastavica Be je ugnezdila komaj meter proC od zakrite cevi strojne puške, ki je stalno regljala smrtonosno pesem predse.