Izhaja vsako sredo invsak petek. Velja za celo leto 4 krone. nai se frankujejo in po-SUjajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. ?rS»eJinLpoSovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopi5; naj se samo po eni strani a napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 9. rožnika 1911. St. 29. Slednji poziv! Slovenski volilci! Kliče Vas najvažnejša dolžnost! Dne 13. junija Vas kliče mati Slo-Venija v boj za svojo staro pravdo, za verske, narodne in gospodarske pravice, ki nam jih nasprotnik krati. Boj bo hud, zlasti v slovenskem volilnem okraju, kjer so nasprotniki izdali parolo: Sedaj ali nikoli! Slovenski volilci! Odgovorite na to parolo prihodnji torek, 13. junija, z glasovnicami v rokah: Nikoli! Vse tarnanje v mirnem političnem času, vse pritožbe so zaman! Vaš smrtni verski, narodni in gospodarski sovražnik, nemškonacionalna stranka, Vam nikdar ne prizanaša; ^ Pa drugače zaman kličete na pomoč, zaman govorite gluhim vladnim ušesom, zaman frkate na vrata pravice; dne 13. junija pa lahko premagate sovražnika v enem ^nevu ! V enem dnevu se lahko maščujete za vse vnebovpijoče krivice ! i To se bo zgodilo, če gre sleherni naš volilec na volišče za naše slovenske kandidate ! Pripravljeni bodite, da bodo nasprotniki spravili na volišče vse svoje pristaše do ^clnjega moža, ne zaostajajte torej tudi Vi za njimi! Ne iščite izgovorov, ne dajte se 2adrževati, temveč pridite vsi od prvega do zadnjega na volišče! Nihče ne sme °stati doma ! Kdor voli nasprotnika, je izdajalec našega naroda, kdor iz strahopetnosti °stane doma, pa nič boljši ni! Kdor ni z nami, je proti nam! w Ce pa hočete, da bo naša zmaga popolna, držite se železne discipline! SG navdušenje, vsa bojevitost je zaman, ne pomaga nič, če se posameznik bori na lastno Pest. Le v Gdinosti smo nepremagljivi, v složnem postopanju. Vsak slovenski volilec naj voli po paroli stranke, in sovražnik bo poražen ! Slovenski kandidati so: V volilnem okraju Pliberk, Železna Kapla, Dobrlavas, Borovlje: Franc Grafenauer deželni poslanec na Brdu. V mestu Celovec: Volilni okraj celovška okolica: ■Alojzij Terček Monsignor Vslenltin Podgorc knjigovez v Celovcu. v Celovcu. °lilni okraj Velikovec, Svinec, Stari dvor: Volilni okraj Beljak: Jurij Rutar Matija Vospernik 2uPan v Št. Petru na Vašinjah. župan občine Vernberg. Za volilni dan. Izkaznica in glasovnica se mora vsakemu volilen dostaviti na njegov dom. 1. Kaj mora vsaka izkaznica obsegati? a) Številko, pod katero je dotični volilec v volilnem imeniku vpisan; b) kraj, dan in uro začetka volitve ; c) uro, ob kateri se konča oddaja glasov; d) ime in bivališče volilca. 2. Kaj je sloriti, če kak volilec še 24 ur pred volitvijo ni dobil izkaznice? Isti mora iti sam po njo. Kraj, kjer se jo dobi, se mora že poprej na običajen način razglasiti. 3. Kdo pa dostavlja izkaznice? Navadno c. kr. okrajno glavarstvo, ki pa sme ta posel izročiti tudi županu. 4. Kaj je storitij če je kdo dostavljeno izkaznico izgubil? Terjati sme od c. kr. okr. glavarstva novo. 5. Kako se voli? Z glasovnicami, ki se morajo volilcem dostaviti hkrati z izkaznicami. Glasovnice, ki nimajo uradnega pečata c. kr. okrajnega glavarstva, so neveljavne. 6. Kaj je storiti, če se je glasovnica izgubila ali pokvarila? Terjati sme drugo in sicer ali že pred volitvijo naravnost od c. kr. okrajnega glavarstva, ali pa na dan volitve od volilnega komisarja. 7. Kdo vodi volitev? Volilna komisija, ki obstoji iz 5 članov, če ima občina manj kakor 1000 prebivalcev; če pa ima občina več kakor 1000 prebivalcev, pa je volilna komisija sestavljena iz 7 članov. 8. Kdo sestavi volilno komisijo? Dva, oziroma tri člane, imenuje občinski odbor, ravno toliko pa volilni komisar iz srede vo-lilcev. Ti štirje, oziroma šesti člani, izvolijo petega, oziroma sedmega člana in vsi skupaj pa izmed sebe predsednika vol. komi-sije. 9. Kakšne pravice ima volilna komisija? Volilna komisija odločuje: a) če se pri oddaji glasov pokažejo pomisleki, če je oseba, ki hoče glas oddati, res opravičeni volilec sam, ali pa se le kdo drug izdaja za njega; b) o veljavnosti oddanih glasov; c) če se zoper volilno pravico kake v volilni imenik vpisane osebe ugovarja, razsodi takoj volilna komisija, če sme dotični oddati svoj glas ali ne. 10. Kdaj in kdo sme »ugovarjati«? Proti oddaji kakega glasu se sme samo toliko časa ugovarjati, dokler glas še ni oddan, in vrhu tega samo tedaj, če se kdo drugi za pravega volilca izdaja, ali pa če je volilec šele po ugotovitvi volilnega imenika svojo pravico izgubil. Ne more se pa ugovarjati zoper glasovanje takih oseb, ki so vkljub temu, da nimajo volilne pravice, vendar prišle v volilni imenik in se jih ni pravočasno »ven« reklamiralo^. 11. Kdo sme biti na volišču navzoč? Na volišče (volilni prostor) se smejo pustiti samo volilci, ki imajo izkaznice. Ko volilec odda svoj glas, mora volilni prostor takoj zapustiti. C. kr. okrajno glavarstvo, pa tudi volilni komisar, sme odrediti, da se volilci le posamezno v volilni prostor spuste, če U to potrebno, da se volitev nemoteno vrši. Na željo vseh strank, ki se poganjajo za kan di- Podlistek. Črtice iz zgodovine koroškega šolstva. (Piše D.) IV. Stanje šolstva leta 1864, »Učiteljski Tovarš«, list za šolo in dom. V. tečaj (1865), ki je izhajal v Ljubljani, ima na str. 335. s Koroškega poročilo o šolskem stanju leta 1864, posneto po listu »Osterr. Schulb.«. V šolskem letu 1864 je bilo na Koroškem v 25. šolskih okrajih in v 330 duhov-nijah ljudskih šol: glavna šola s spodnjo realko 1, glavna šola za dečke 1, za dekleta 2, farne šole za dečke 3, za oba spola 2, malih začetnih šol 267, šol za silo 297. Izmed teh je b i 1 o slovenskih 26, slovensko-nemških 64, nemških pa 215. date, pa mora c. kr. okrajno glavarstvo dovoliti, da je pri celem volilnem dejanju od začetka do konca (tedaj tudi pri štetju glasov) v volilnem prostoru navzočih nekaj (2 do 5) strakinih zaupnikov. Te zaupnike morajo stranke pravočasno pred volitvijo c. kr. okrajnemu glavarstvu naznaniti, ki izmed njih izbere za vsako stranko primerno število. 12. Kake pravice imajo zaupniki? Ti zaupniki so samo priče volilnega dejanja: kakor drugi volilci, imajo pa tudi oni pravico ugovarjati, drugih posebnih pravic pa nimajo. Seveda pa smejo, kakor vsak drugi volilec, volilno komisijo in volilnega komisarja opozarjati na morebitne nepravilnosti, in zahtevati, da se volitev po postavi vrši. Ako bi se njihovim pritožbam ne ugodilo, smejo terjati, da se te pritožbe v volilnem zapisniku zabeležijo. 13. Ali se sine na volišču agitirati? Med volitvijo so prepovedani nagovori na volilce in vsaka drugačna agitacija v volilnem prostoru samem, kakor tudi v poslopju kjer se volitev vrši in v bližnji okolici tega poslopja, ki jo c. kr. okrajno glavarstvo določi. Tudi se mora za to skrbeti, da morejo volilci nemoteno hoditi v volilni prostor in nazaj. 14. Kako se volitev vrši? Najprej se sestavi volilna komisija, ki se mora, predno se glasovanje prične, prepričati, da je za vlaganje glasovnic določena posoda prazna. Potem oddajo najprej člani volilne komisije svoje glasovnice, za njimi pa drugi volilci po vrsti, kakor pridejo. Vsak volilec mora pokazati najprej svojo izkaznico in potem odda predsedniku komisije svojo skupaj zvito glasovnico, ki jo predsednik skupaj zvito, kakor se mu je izročila, v volilno posodo položi. Komisija mora ime vsakega volilca, ki je že volil, zpisati v poseben zapisnik. 15. Kdaj se volitev konča? Oddajanje glasovnic se konča ob določeni uri. Vendar se ne sme izključiti od glasovanja tistih volkcev, ki so prišli na volišče, še predno je potekla določena končna ura in se takrat še nahajajo ali v volilnem prostoru ali v čakalnici, ki jo je določila komisija, ali pa neposredno pred voliščem. 16. Kaj se zgodi, ko je glasovanje končano? Predsednik izjavi, da je oddaja glasov končana, volilni prostor se zapre in prične se štetje glasov v navzočnosti volilnega komisarja, volilne komisije, zapisnikarja in zaupnikov. Preden se prične šteti glasove, mora predsednik glasovnice v volilni posodi premešati, nato jih vzeti iz posode in prešteti. Pri štetju glasov, ki se nato prične, razgrne en član komisije vsako glasovnico posebej, jo najprej sam pregleda, potem pa izroči predsedniku, ki jo na glas prebere, nato pa drugim članom komisije poda, da jo pregledajo. Pri tem pa pišeta dva člana komisije vsak na svojem listu število glasov vsakega kandidata. Oba ta glasovna lista (Stimmenlisten) se morata med seboj ujemati in ju morajo na koncu podpisati vsi člani komisije. 17. Kateri glasovi so neveljvani? a) Tisti, ki padejo na osebo, ki sama nima volil- Kakor smo že omenili je bilo leta 1859 16 slovenskih šol (leta 1858 samo 15), slo-vensko-nemških pa 68 (leta 1858 67). Vidimo torej, da se je tekom petih let, od 1859 do 1864, ustanovilo na novo šest sl oven s kih šol in da so postale štiri slo-vensko-nemške šole popolnoma slovenske. Število nemških šol pa je ostalo isto kakor je bilo leta 1859. (215). S temi šolami so bile zvezane: pripravnici za učitelje 2, ženskih ohrtnijskih šol 7, obrtnijski šoli za rokodelske učence 2, penavi javnih šol 5. Tekom zadnjega leta se je ustanovilo 5 šol. V teh letih pa se kaže tudi že vpliv Nemcev, ki so hoteli izpodriniti slovenščino iz ljudskih šol. Zapeljati so se dale nekatere občine, ki so vložile prošnje za nemške šole. »Učiteljski Tovarš« (1865, str. 239) ima iz iCelovca isledeče poročilo, posneto po »Slovencu«, ki je izhajal v Celovcu: »Kjerkoli kak prenapet Nemec ali — ker je poturčenec hujši kot Turk — kjer kak izštudiran nemškutar prebiva, tam imata gg. fajmošter in učitelj zastran slovenskega jezika v šoli gotovo sitnosti in te- ne pravice; b) glasovi, ki se oddajo pod kakimi pogoji, ali ki so jim pristavljena nar0; čila za kandidata; c) glasovi, iz katerih U razločno povzeti, kateri osebi veljajo; ^ prazne glasovnice. Vsi taki glasovi in glasovnice se ne štejejo, kakor bi ne bili oddani. Če je na eni glasovnici zapisanih vec imen, je glasovnica veljavna, toda šteje sr samo prvo zapisano ime. Voltino gibanje. Iziti volitev, t. j. število glasov, ki jH1 bodo kandidati dobili, sporočite takoj brzojavno pod naslovom: Dr. Brejc, C e 1 0' v e c. To je važno radi morebitnih ožjih volitev. Pridite pravočasno na volišče! Vsak volivec dobi legitimacijo (izkaznico), na kateri je natančno povedano, kdaj se vrši volitev: kateri dan, ob kateri uri in kdaj s0 konča. Volitev se začne ob določeni uri, oa kar je treba paziti. Postava pravi: »Oddaja glasov se izaključi ob določenem času. Vendar pa se ne smejo izključiti od glasovanja volilci, ki so bili že pred potekom določene ure v volilnem prostoru i11 v čakalnem prostoru, katerega je volilna komisija določila za volilce, ali neposredno pred volilnim prostorom.« S tem je rečeno» da se ne sme zabraniti volilcem oddaja gla; sov strogo oh določeni uri, ako so že prej bjh v zgoraj omenjenih prostorih, pač pa so izključeni od volitev oni, ki bi prišli na voli; šče šele po določeni uri. Zato pa pridite vsl o pravem času, da ne zamudite volitev i11 ne oškodujete naše stranke za svoj glas. Legitimacij pri volitvah ne oddajajt6-ampak jih sami shranite za eventuelne ožje volitve! Volilci, skupno na volišče! Ne pustit0 nobenega volilca samega, da ga nasprotniki ne vlovijo. Volilni okraj: Borovlje, Dobrlaves, Želez»9 Kapla, Pliberk. Slovenski kandidat : Franc Grafenauer, deželni poslanec na Brdu. Sinčavas. (Šumijev poraz vSi11' č i v a s i.) Šumi je napovedal za občino D0' brlavas volilni shod v Sinčivasi v prostorih g. Leitgeba. Vršil se je na binkoštni poned6' Ijek oh 6. uri zvečer. Velika dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Ljudi, volil' cev in nevolilcev, je bilo navzočih okoli 230» polovica pristašev S. L. S. Sklicatelj shoda» g. Plaveč iz Lovank, otvori zborovanje ih predlaga za predsednika gosp. direktorja D r e o t a , za zapisnikarja g. nadučitelja K o g e 1 n i k a. Ker hoče nasprotna stranka nato iti kar brez glasovanja k dnevnehih redu, se čuje medklic župnika Poljanca-Naj se predsedstvo voli! Naj se glasuje! Sklicatelj: Molčite, vi nimate besede! — Poljanec: In vi tudi ne, saj ni še predsednika-— Ko se nato glasuje, se predlagano predsedstvo od nasprotne stranke sprejme. Medklic: Prosimo protiglasovanje! — Dreo: žave. To pričajo pritožbe, ki so jih nektere občine ali srenje vložile in prosile, naj Se slovenščina, — materin jezik šolske mladine — iz šole izpodi in tuja nemščina vpe' Ije. Take prošnje so vložile občine: g r a b' š t a n j s k a , bekštanj' ska, ukovska in truška. Te dni Je prišel odgovor na te pritožbe od visokega ministrstva, in kakor slišimo tako, kakca zdrava pamet in postava veleva. N a mr f c prvi nauk mora po slovenski11 farah s 1 o v e n s k biti, še le poteh1» ko so učenci v slovenskem jeziku dobro U' urjeni in utrjeni, prestopi se na drugi de' želni jezik; krščanski nauk se P‘ uči vsa leta v tem jeziku, k11, kor se božja béseda v cerkv' o z n a n u j e. — Slovenci! ne dajte se hi titi in slepariti nekterim šalobardam; SP, štujte svoj materin jezik, tirjajte ga v ski šoli in delajte tako, kakor delajo drugi narodi po vesoljnem -svetu: Za hh‘ dino je le materin jezik, torej za sloveni mladino slovenski jezik!« In to pravimo še danes, kakor je leta 1865 celovški list »Slovenec«. V A trdi1 v!la Pre.i se naj odstranijo vsi nevolilci. — •. stranka: Dobro, a vaši morajo tudi iti 'do ve, kdo je mladoleten in kdo ne, kdo una pri Sebi krstni list? — Ko vidijo, da ]]n'lle opravijo z našimi možmi in fanti, ob-1!°, da dobi besedo tudi naša stranka. se znto poleže in predsedstvo se oglasno sprejme, Ko gospod predsednik I eo »ato izjavi, da je beseda prosta in a bo najprej govoril kandidat Šumi iri da " ‘m, govoriti vsak drugi samo 15 minut, ' a predsednik besedo g. Šumiju, k Šumi: Jaz bom danes govoril nemško na r .ncu bom pa govoril tudi slovensko. Tono' 'u.,ra^vističen kandidat ! Jaz hočem da-kPs \ratko razložiti, obširno ne morem, in 1 -VÌdite’ da sem že čisto hripav, ker sem 1 *Že PreJ dva shoda. (Medklic: Pa si «rekov kupite! Bučen smeh.) Poudarjati I)r moram, da se mi vselej očita, da je ta Za°fram, zagovarjam jaz, že davno Grafenauer. Dobro, a izpolnil ga y, J' dici: Ker ni mogel, ker je večino imela Učnu s^ran^a’ Vi Pa ste se od njega na-.Velik nemir, predsednik miri.) Šumi j? Vori nato o tem, kar se je naučil od Gračnerja in iz »Mira«. Va koncu kritizira govornik še državno-ko°rsko delovanje g. Grafenauerja, pa ta-Ò Uerodno, da mu naši ljudje vsako nje-Cl 'a trditev skoraj sproti ovržejo. Trdi, (^dosedanji poslanec v tem okraju nič ni seggi, da je »Marchenerzahler« (te besede nMu en^rat naučil od Doberniga), napada tj ?r<<> Pri katerem mu ni všeč, da se zdaj s;.'a v Ljubljani (Klici: Pa ga tam tožite, cul !-Udi tam velja tiskovni zakon!). Zamol-ij/ L svoja verska, narodnostna, šolska oj Ul’nga načela. Medli »Heil Šumi!« klici g0vstrani njegovih pristašev kronajo nje-^ v S°vor. iz polnih grl pa se razlega »živio Grafenauer!« po dvo- ca p^. Pi’vi odgovarja g. Č a r f iz Velikov-jo Ji °pvlja kmete-volivce, naj ne verjame- ®ia(lkii nje ^hkaj mogočno obljubuje, tega on in (Klie-Va stranka nikdar ne bo izpolnila, stoj.jjd Tako je!) Zakaj pa tega že prej ni je v kar zdaj volilcem obeta storiti, saj je ?6r;dar že dobrih 40 let na krmilu Avstri-$p0(] aj je torej pustila priti državno go-hj^Lstvo na rob prepada. (Viharno pri-kep an.je-) Seveda je moralo tako priti, ta nemškonacionalna vlada toliko (]0s,io uradnikov, da tam, kjer bi eden zaje (,,L(?Vak jih mora imeti kar 4, od katerih bop ari Inšpektor, eden direktor, eden »ver-Čej^.č in šeie četrti žene medveda, to je ^c,le delo v pesnici opravlja. Nemško-Iji.^dalna stranka se dela danes prijate-be\ «metov, kar nikoli ni bila in nikoli tieij/0', ?ato, kmetje, ne verjemite tem Iju-‘^tUri’ • ^ zdai lazijo okoli Vas, in ne volite ((K da, ampak našega Grafenauerja! omoviti živio-klici!) P o j ;esed0 dobi nato č. g. župnik Vinko lane c, ki v vznesenih besedah odgo- je n- Šumiju. Stranka, katere kandidat ra2v|rìSdmi, je krivična Slovanom, kar je v ]j,lt iz tega, kako je sestavljena vlada, VarispL1 s,edi 9 nemških, a samo dva slo-lijon0a rainistra, dočim je Slovanov 17 mito jg ’ Jemcev pa samo 9 milijonov. Za-'čoralj 1Ci° P° saki umevno, da so Slovani dajhu igpaatopiti proti takim krivicam z da bi Vpjjd sredstvi. Zavrača tudi trditev, ski n-aovniki nič ne delali za gospodar-^ibovj p dek v deželi, ker so skoraj vsi delo jr, VJ11ečkih hiš in vedo ceniti kmečko Jv’°ke) p iVdi v tem oziru gredo kmetom na šča Časi» °r iim je mogoče in jim pripu-skači p, a di pa mi duhovniki bili huj-l>i deiab-ar Se. ie. nam danes očitalo in da skim T|,, de mir, izjavlja govornik z velikan-sProtn0i ^ u®enjem, da je res ravno na-T°stav]p r-d°bro stvar se bomo vselej iz-Vedno jvv1, in za pravice našega ljudstva hvi v VorL-°paIi- ~ Šola, ki jo vodi g. šu-Idenu i. «ovcu, ne zadošča svojemu natole i’lnvej’, nmogo fantov, ki pride iz te skeiipj ^ 'prati gospode in se odtuji kimet-Lrafena[6 ,u' .Govornik brani zlasti tudi davnem ^'ia in njegovo delovanje v dr-dasprotm1301’11- Gčita stranki tudi to, da je 1'azporoplCa-vere ^n da deluje na zakonsko kateri iv°.ln za >>svobodno šolo«, šolo, v ka nauk s Sr 0G’oci ne učili nič krščanske-°dbornik In Šumi sam je za to, ker je Podružnice »Svobodne šole« v Velikovcu. Končno priporoča govornik Grafenauerja v izvolitev. Odgovarja še č. gospod kaplan T, Ulbimg. Šumi je rekel, da se vsi dolgovi države ne smejo zapisati na račun nemškonacionalne stranke, ker veliko dolgov je imela država že prej, predno je bil parlament. A Šumi ne pomisli, da je tudi tedaj že nemška vlada, v kateri ni bilo nič Slovanov, pisala usodo Avstrije. Proti taki vladi ravno gre naš boj. Nemškonacionalna stranka je storila krivico tudi nam koroškim Slovencem s tem, da nam je prisodila samo en mandat za državni zbor, (Klici: In še tega nam hočejo vzeti!) tako, da pride na 90 tisoč Slovencev en poslanec, pri Nemcih pa eden že na 27 tisoč ljudi. Isto krivico nam delajo glede deželnozborskih volitev in v deželnem odboru. Da Šumi hoče, da se fanti v kmetijski šoli naj nemško učijo, je to le obsodba našega šolskega sistema, ki še v 8 letih otrok ne more naučiti nemščine. Šumijeva stranka je pa tudi protidržavna, ker ta stranka slavi Bismarka, največjega avstrijskega sovražnika. Ko je g. Šumi že obnemogel, je poslal v boj svojega pomočnika iz Celovca, g. Frei-singerja, ki je zabavljal čez duhovščino, ki ji jo prepovedal se mešati v volitve; sedanji papež ji je pa pred 14 dnevi v pismu na španske škofe naravnost zapovedal. Nadalje je pripovedoval, da plačujejo Nemci več davka kakor Slovani in ne gre. da bi imeli manj vpliva pri vladi kakor Slovani. (Klici: Mi plačamo pa več krvnega davka in hočemo v vladi le enakost!) Rekel je tudi, da nam »Šenka« vseh .9 nemških ministrov, če bi Slovani potem hoteli plačevati davke Nemcev. (Klici: Vi nam ne boste nič »šenkali«! Dolgo trajajoč smeh.) Na koncu je celo obljubil, da se bo tudi od sedaj dalje pridno slovensko učil, kakor to dela tudi sedanji škof krški dr. B. Kaltner in da bo prihodnjič že mogel k zborovalcem govoriti slovensko. Kaj nemškonacionalni Mihel ob času volitev ne obljubuje! Govorii je š!e socialni demokrat g. Re-gensburger za svojega Sitterja, nakar je prebral g. zapisnikar resolucijo za volitev Šumija, pri kateri pa se ni vzdignilo nad 30 rok. Ko je ura odbila že pol enajst, se shod zaključi. Mi ostanemo pri Grafenauerju! ¥ Selah pri Borovljah je slavni Schu-my govoril tudi o servitutih ter kmetom seveda obljuboval zvezde z nebes. Selani in drugi kmeti, ki imajo sitnosti radi servitu-tov. pač dobro vedo, da se g. Schumy nikoli no bo zavzel za kmete, ako se gre za servi-tute, kajti ravno s pomočjo teh servitutov pritiskajo nendškonacionalni gospodarji itd. na kmete, da morajo voliti, kakor oni hočejo. Gospod Schumy se pač nikoli ne bo zavzel za to, da se nemškonacionalni gospodi izvije iz rok to dobro orožje proti slovenski stranki. Saj vrana vrani oči ne izkljuje! Naloga naše stranke je pa, da se loti tega važnega vprašanja na celi črti, kar bo tudi storila kot edina gospodarska stranka za koroške Slovence! Libeliče. (Volilni shod.) Šumy je moral priznati, da laže in obrekuje po shodih. V ponedeljek ob 11. uri dopoldne je hotel Šumi zborovati, pa se mu ni posrečilo. Naši so zasedli dvorano pri Ringu — »naceijni« so bili vsi poparjeni. Šumy s svojo nemško četico pride — Slovenci so ga sprejeli s pfuj-klici, izdajavec, nemškutar, abcug Šumy, se je razlegalo po dvorani. Četrt ure je trajal vrišč in hrup, Šumy je bil pobit in obupan. Naši so mu dali besedo, a ni mogel nič izmotoviliti. Naši so ga vedno prekinili in mu klicali: pfuj Šumy, renegat, izdajavec, lažnjivec! — Šumy je zabavljal na shodu v Libeličah čez duhovnike in jih je imenoval črsmhe. Duhovniki mu bodo že odgovorili na to; naša duhovščina mora protestirati na merodajnem mestu zoper takega verskega hujskača. Šumy je rekel, da je zoper to, da hi se duhovniki udeleževali politike. — Na vsa obrekovanja mu je odgovoril župnik Rozman. In Šumy je moral molčati ter priznati, da je hujskal, zabavljal in grdil našo slovensko duhovščino. — Šumy se je na shodu norčeval iz, slovenskih mladeničev ter jih imenoval mokre pobaline. Slovenski fantje, odgovorite mu 13. t. m., kdo je pobalin! Fantje, pokažite, kam spada tak pobalin, kakor je Šumy! Šumyja je temeljito pobil na shodu dr. Rožič. Povedal mu je v obraz, da ni razvil nobenega programa, da je naš verski, narodni in gospodarski nasprotnik. Šumv je privrženec nemškonacionalne brezverske stranke. Zato proč s Sumyjem! Šumy je na shodu razžalil tudi naše ženske, katere je imenoval babe, ki so mirno poslušale govore. On je rekel, da morajo ženske ven. Šumy je torej nasprotnik ženske politične svobode in pravic. Šumy je torej proti temu, da bi se politično društveno življenje tudi ženskam dovolilo. Vrle Slovenke, žene slovenske, odgovorite Šu-rnvju na njegova razžaljenja s tem, da vse naše vrle može spravite v torek na volišče, da bodo volili krščanskega moža Franca Grafenauerja. Proč z vašim narodnim, političnim in verskim sovražnikom Sumyjem! Naši ga sploh niso pustili dalje govoriti, ker je tako kruto, grdo razžalil našo slovensko duhovščino, naše slovenske žene in mladeniče. Moral je nehati in naši so stoje in odkriti zapeli: »Hej Slovenci — črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!« — Shod v Libeličah je bil krasen, impozanten, in slovesna, veličastna manifestacija slovenske misli in zavednosti. Navdušenje je bilo splošno in ljudje so rekli: Tako lepo še nikoli ni bilo! Libeličam ! V torek vsi na volišče za Grafenauerja! Shod pri Sv. Križu. V torek je bil veličasten shod pod lipo pri Sv. Križu nad Dravogradom. Kmet Kotnik iz Dobrij je predsedoval in poslanec Grafenauer je med burnim pritrjevanjem razvil svoj program. Živio-klici so zadoneli, ko je končal svoj temeljit govor. Govorili so še dr. Rožič in župnik Rozman. Shod se je kljub slabemu vremenu najlepše vršil. Poslancu se je izrekla zaupnic» z navdušenjem! Tolsti vrh in okolica, volite vsi Grafenauerja! Shod v Kotljah je imel poslanec Grafenauer v torek ob 5. uri popoldne. Učitelj Fleib je najel in plačal par surovin, da so razgrajali na shodu. Poslanec Grafenauer jih jo dobro zavrnil. Učitelj je enemu su-rovežu posodil krivo pero, da je očitno izzival naše mirne zborovalce. — Dotični ne-volilec je napadel dejansko našega kmeta Kacestnika brez vsakega vzroka. »Naceijni« so vprizorili boj, a naši so jih postavili na hladno in jim dali občutiti krepko pest. Sociji in »naceijni« so skupaj držali. Te tiče bomo dali malo pod ključ, da se nauče manire. — Dr. Rožič je na željo soci jev in »naccljnov« do dna razkrinkal Šumija in Sitarja. — Kmetje, volite Grafenauerja, vrlega moža, ne pa nemškutarja Šumija! Šumi gori! Toliko časa je netil in pihal Šumi, da se je nazadnje vendarle pošteno vnelo. Naš kmet je počasen in premišljen. Težko ga spraviš v ogenj. Toda če si ga pa enkrat razvnel, potem pa gorje tistemu, ki ga je razsrdil. Šumi to že čuti. Binkoštni pondeljek jo bil zanj pravi sodni dan. Na s e d m i h krajih je ljudstvo Šumijevo slepomišenje ta dan o b s o d i 1 o ! Najprej je Šumi poskusil svojo srečo na Suhi, pa jo je moral odkuriti, ne da bi bil kaj opravil. Š e poslušali ga niso naši vrli in zavedni kmetje! Bil je strahovit poraz Šumija! Ves poparjen in bled jo je pobral v Libeliče. Toda prišel je iz dežja pod kap. Tam so ga najprej pošteno zdelali in konečno sklenili, da ne sme več govoriti. Tretji poraz istega dne je doživel Šumi v Sinčivasi. Na ta shod so prišli vrli Škocija-narji z gospodoma župnikom Poljancem in županom P i c e j e m na čelu, na vozovih korajžni Dobrolčani z g. kaplanom Ulbin-gom, velikovškim purgarjem, škricem in slugam pa so sledili za petami in došli na shod velikovški Slovenci pod vodstvom gospoda Č a r f a. Izborno so Šumiju odgovarjali med gromovitim ploskanjem in odobravanjem gospodje Čarf, Ulbing in Poljanec. Šumi je bil kar bled, učitelja Kogelnik in Dreo sta kar z zobmi šklepetala, in Šumijevim pristašem sploh je pošla vsa korajža. Pri glaso-vnju se je izmed 300 rok za Š u m i j a d v i g-n i 1 o 16 rok, in še te roke so bile last nemško - nacionalne gospode! Sijajna sta bila naša shoda istega dne v Pliberku in na Ponikvi. V črni ih Možici je istega dne priredil dva krasno uspela shoda g. dr. Brejc, ki je Šumija zdelal do kosti. V Črni se mu je obetalo, da se ga še notri ne bo pustilo; ko pa je prišel, so ga nasprotniki gledali srepo le od daleč in pesti stiskali — v žepu. Na shodu je bilo nad 200 ljudi, med njimi tudi rdeči in beli. Šumija je skrtačil, kakor ta človek zasluži; ponorčeval se je s tistimi, ki eno nedeljo vpijejo »živio Sitar!«, drugo pa »Heil Schumy!« Nihče se ni upal ugovarjati. Navdušenje med našimi je bilo velikansko. Ravnotako izvrstno se je obnesel shod v Možici, kjer so bili zborovalci polni navdušenja. Ljudstvo se je povsod začelo gibati; spregledalo je politično sleparstvo nemških nacionalcev in njihovega kandidata. Vse Šumijeve laži, podtikanja in zavijanja ne bodo nič izdala. Slovensko ljudstvo govori, in njegov glas je glasna obsodba narodnega odpadnika Šumija. Ljudski glas pa je božji glas! Šumi, prijatelj kmeta! Če sploh še kdo dvomi, da Šumi ni pravi prijatelj kmeta, temu naj služi sledeča dogodbica v dokaz: Pred par leti prestavljala sta Šumi in pa znani Petrič podom. Dular, ki je veliko klobasal okrog po Bauernvereinovih shodih, svojega rojstva kosti po obljudeni velikov-ški ulici. V živahnem pogovoru je zeleni Šumi pozabil, da sta med ljudmi, da ju slišijo tudi »pavri«, ter pričel Petriča poduče-vati: »Veš, Ti moraš »pavre« za norca imeti in moraš se jim lagati.« Danes je Šumi kandidat za državni zbor in želi ter išče glasov tudi pri tistih »pavrih«, katerim se je treba lagati in katere se sme za norce imeti. Res, zelo priporočljiv kandidat! In res, zelo velik norec, ki gre takega »kmetskega prijatelja«!? volit. Šumi na Jezerskem. Zeleni Šumi se je v »Tagespošti« pobahal s svojim ishodom na Jezerskem, češ, v čisto slovenskem kraju si upam zborovati, ne da bi dobil od volilcev zasluženo brco. Sedaj pa zvemo od zanesljive strani, kakšno da je bilo Šumijevo zborovanje. Možina je stuhtal, da bi bilo najbolje, da se volilcem na kak način prikupi. Zato jo je mahnil korajžnega srca med jezerske kmete ter nakupil pri njih nekaj ovac. Pri tem je seveda napeljeval besedo na volitve ter izrazil mnenje, da bi bilo dobro, če bi ga kmetje hoteli poslušati, kaj da so pravzaprav liberalni Slovenci. Ko pa je Šumi videl, da ne dobi prostora in da kmetom, za njegove klobasarije ni, je ubral drugo struno in govoril kmetom nekako takole: »Vem, da ste moji nasprotniki in da me ne boste volili; vendar pa bi bila Vaša dolžnost, da me vsaj nekateri volite, ko sem vendar ovce pri Vas nakupil.« Tako torej, zeleni Šumi se je spustil tudi na to pot agitacije! Ali Šumiju ni znano, da se take vrste agitacija ne strinja popolnoma s postavnimi predpisi? Ali ne ve, da je to nedovoljeno vplivanje na vo-lilce? Pa se nemara Šumi vendar ne čuti že imunega! Zato ima pač najmanj povoda, ker je moral z Jezerskega odriniti brez shoda hitrih hlač kakor je bil prišel. Vrli Jezerčani pa so pokazali, da se zelencem Šumi-jevega kalibra ne vsedejo na limanice, da vedo razločevati med dobrim in slabim, četudi se jim slabo predloži v pokriti skledi; in to je prav, to je tisto, kar dela Jezerčane v resnici Jezerčane, kar so pokazali vedno dosedaj in bodo pokazali tudi dne 13. junija 1911. Volilni okraj: celovška okolica. Slovenski kandidat: monsignssr Valentin Fndgorc v Celovcu. Lučovnik — kaj je s podporo za pašnike? Tako povprašujejo kmetje v Vetrinju, Kotmarivasi in na Žihpoljah. Podpora je bila dovoljena, to je znano; znano je tudi, da je bila izplačana; znano je dalje, da je denar k a s i r a 1 L u č o v n i k ; ni pa znano, da bi bil kak kmet od te podpore že kak krajcar videl! Zato pa so kmetski volilci v imenovanih občinah na Lučovnika po pravici silno ogorčeni in pravijo, da tega sladkega prijatelja svojih lastnih žepov ne bodo volili. Ta bi lepo delal z ljudskim denarjem, če bi h koritu prišel! Lučovnik je tak prijatelj kmetov, da še enega pota v Celovec zastonj ne istori. Vsak korak si pusti od občine plačati. In da več zasluži, gre za vsako stvar posebej v Celovec. Tako igra nobel »herren-paura« na stroške svojih revnih, kmečkih občanov. Lučovnika naj volijo njegovi gosposki mestni prijatelji, zavedni in samostojno misleči kmetje ga ne bodo-! Lučovnik bo prišel pod ključ! Lučovnik in njegovi politični hlapci raznašajo po celovški okolici novico, da je msgr. Val, Pod-gorc od kandidature odstopil. To je grda laž! Po postavi zadene takega sleparja kazen z a p o r a od enega tedna d o t r e h mesecev. Naj se nam sporoče priče, da naznanimo stvar državnemu pravdniku. Presneto mu mora trda peti, da se takih kaznjivih sredstev poslužuje lažnjivi k 1 j u k e c iz Ž i h p ol j ! Slovenski volilci f vsi do zadnjega moža za msgra. VALENTIN PODGORCA v Celovcu! Mesio Celovec. Slovenski kandidat: molzli Terček, knjigovez v Celovcu. Volilni okraj; Velikovec, Svinec, Siari dvor. Slovenski kandidat: iMril Rfiitsr, župan v ŠL Petru na Vašinjah. Bjekše. V naši trdnjavi, najsevernejši meji slovenske Koroške zbralo se je v nedeljo 4. junija pri Krčmarju lepo število volilcev, ki so prišli poslušat govornike iz Velikovca in Celovca. Gg. Čarf, Gril in dr. Jesenko so nam živo naslikali sedanji politični položaj, razložili vzroke razpusta in pojasnili pomen volitev za posameznika kakor tudi za celi narod. Krivice, ki se nam gode, so res vnebovpijoče. Zato bomo stali na straži kot naši pradedje v boju zoper Turke nevistrašeni in nepremagljivi in kresi bodo tudi v naprej naznanjali našim bratom na j,ugu, da še živimo. Koncem zborovanja da predsednik g. Župnik na glasovanje zaupnico gospodu kandidatu Rutarju, ki se z navdušenjem in soglasno sprejme. Krčanje. Pod predsedstvom gosp. Jan. Goleja se je vršil pri nas v nedeljo 4. t. m. dobro obiskan volilni shod, na katerem so poročali govorniki iz Velikovca in Celovca. Prav lepo je govoril k sklepu č. g. župnik Drdlik, ki je z ozirom na izvajanja svojih predgovornikov povzel besede umirajočega Mojzesa: »Tu imate dobro in tukaj slabo, volite sedaj sami med dobrim in slabim.« Isto velja tudi za volilce, ki imajo zbirati med dobrim in slabim kandidatom,. Resolucija, s katero se izrekajo volilci za slov. kat. kandidata Jurija Rutarja, je bila k sklepu zborovanja soglasno sprejeta. Vovbre. Vovberški nemčurji so si začeli misliti, da jim bo bržkone huda predla pri volitvah. Zato so se zbrali vsi kuščarji, seve tudi oberkuščar Žepi k zaupnemu shodu k Prižu v Vovbrah 31. maja med 9. in 11. uro zvečer. Ta zaupni shod pa ni ostal tajen ter je razkrinkal, kako z grdimi nameni mislijo ti ljudje volilce prisiliti, voliti Nageleta, Vsakemu zaupniku tega shoda se je naročalo, naj si pridobi vsaj dva nasprotna vo-lilca, če z lepim ne bo šlo, pa s hudim. Eni naj odpovejo svojim volilcem stanovanja, drugi naj bi odpovedali delo, tretji naj bi si jih pridobili s pijačo itd. Krčmar se je izrazil, da si upa dobiti par volilcev za frakelj žganja. Gospod Lekšej, tako pa ne bo šlo! Le enkrat so šli Vam Vovberjani na lim, pa nikdar več. Ali ni to sramota za vse nemške agrarce oberkuščar je, da mislijo delovati s takimi sramotnimi sredstvi? Fej! S tem ste pač pokazali, kakšni da ste in kaj da mislite. Ali ne veste, da volilca nihče ne sme siliti? Hočete na vsak način v luknjo? Bi dobro bilo, da bi Vam vsak dan na ušesa trobili, ker ste tako pozabljivi. Za danes bomo še imena teh zelenih kuščarjev zamolčali, če jim pa ne bo po volji, znajo v prihodnjem »Miru« čitati svoja imena in še kaj več! Ti Mežnarjev Žepi pa si zapomni, da dne 13. junija ne boš zabil v Vovbrah klobuka, kakor je zabil Tvoj ministrant, ali bolje rečeno, Tvoj poštar Kolmančev Hansej kolo, ko se je od vovberških fantov učil po portugalsko leteti. Gospod Hansej, kolikokrat ste pa skočili čez plot? Ali je vovberški potok kaj globok? Oh Hansej, se nam pa res smiliš! Pa pomagati Ti ne moremo, se je pač ustanovila po Zepiju obljubljena, portugalska šola, samo s tem preobratom, da so učili slovenski fantje nemčurja Hansej a po portugalsko leteti, namesto da bi učil Zepej zavedno Slovence ! Zaveden delavec. Beljaška okolica. Slovenski kandidat: Ulil Mesperatk, župan občine Vernberg. Marija na Žili. Dne 28. minolega meseca je celovška beštja nagovarjala zilske beštje, kako morajo zilske beštje celovško beštjo dne 13. t. m. voliti, pa se jim le ni prav dobro obneslo. Delavci so jim shod motili in »kmetski« agitator je moral precejšnje slišati. Kmetje, zbudite se in pomislite, kako Vam gredo te »beštje« na roke: Povsod dolg in zopet dolg, kmetov žep pa prazen. Nemškonacionalna gospoda zida velike palače, zahteva velike plače, in ti, kmet, nosi «trgane hlače! In vkljub temu se naš »kmetski« župan peha na žive in mrtve za profesorsko »beštjo«. Premnogo ljudi se brezuspešno bojuje zoper zastarelo zaprtje, samo ker se ne poslužujejo pravega sredstva. Po zdravniških poročilih splošne bolnice v Bambergu posnamemo, da so se s pomočjo naravne Franc Jožef-ove grenčice čestokrat dosegli točni, gotovi in popolnoma zadovoljivi uspehi celo v takih slučajih, kjer niso druga' sredstva obetala nikakega učinka. 21 Mladeniški shod v Št. Rupertu pri Velikovcu. Slovenska krščanska socialna zveza je priredila svoj prvi letošnji mladeniški shod na binkoštni ponedeljek. Kljub temu, da se je agitacija vršila le pismenim potom, se je zbralo precejšnje število mladeničev iz cele velikovske okolice v telovadnici Narodne šole. -Ob pol 10. uri je imel slovesno cerkveno opravilo v šentrupertski cerkvi mil. gospod prelat dr. Martin Ehrlich. Pod vodstvom vnetega rodoljuba, č. gospoda- Janeza Ebnerja, je prišla procesija iz voberške fare. Po cerkvenem opravilu js pozdravil gospod Čarf v imenu velikovške-ga društva udeležence pred slavolokom na vrtu narodne šole. V lepi, okrašeni dvorani se je vršil shod. Shod je otvoril s pozdravom na udeležence tajnik V a j n c e r 1. Za predsednika shoda se je izvolil gospod Gril iz Vober. Gospod Vajncerl je razpravljal vprašanje sedanjega časa: Slovenski mladenič in bela barva. Bela barva je tista starokopitna liberalna stranka, ki nam je gospodarila čez 40 let na Koroškem in nam omadeževala naše naj dražje -svetinje, sveto vero in narodnost. Gospodarsko nas je usužnjila in nas vrgla v žrelo kapitala. Drugi govornik, gospod Hermonko, je povedal, zakaj se mora slovenski mladenič vojskovati zoper rdečo barvo — socialno demokracijo. Govorniku se je živahno pritrjevalo. Gospod podpredsednik »Zveze« je s Krasnim, navduševalnim govorom poživljal mladeniče na ožjo organizacijo v velikovškem okraju. Da bode uspešnejše delovanje, je -sklenila »Zveza« ustanoviti v vseh večjih krajih podzveze ali društvena okrožja. V pripravljalni odbor velikovškega okrožja se je izvolil za predsednika č. gospod Ivan Dolinar, župnik v Šmarjeti. Ta podzveza ima namen, da sklicuje od časa do časa odbornike društev tistega okrožja in se posvetujejo o raznih gosp0' darskih in socialnih potrebah in to naznanijo »Zvezi«. Gospod Čarf je mladeniče ^ kratkih in presrčnih besedah navduševal za skupne gospodarske in narodne intere?6-K sklepu je razložil č. gospod Dolinar z le' pimi besedami našo slovensko trobojnic0 in priporoča, da naj smo slovenski mladeniči na straži, da nam te lepe čiste barv Dober teh! Zdrav želodec imamo in nimamo več bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „E1Z 0, kroglice". Po izkušnji Vam svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo zapečenost in pospešujejo prebavo. 6 škatel franko 4 krone. Izdelovatelj sa»1 lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). H ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna i^namizn^kislar^ voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. I Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. I J^lo In<)(lr°-J’deče ne omadežujejo sovraž- 1, *.le(lsednik Gril je zaključil shod ob žencpin>0^0^ne se za*lv,a^' vsem udele- šo]o^Ia igre slav. vodstvu Narodne štv.i ' PrePustitev dvorane ter fantom dru-''iinjo” jlPa<< za krasen slavolok in dekori-da sp :,^Vorani in zunaj nje. Z upanjem, vidini i • ^OSc^no laskavo izražali o peda-dežeino zmožnostih gospodov v našem Hki syp?1 K°lskem svetu. C. kr. deželni šol-beda^op-^^j Pomisli, da s takimi čudnimi %o (j'penimi čini samo osmešuje koro-malo ši6 • ^eed kulturnim svetom, ki je »pedaffo^1 ^akor pa duševno obzorje onih Cin, ki sf0V<<’. 80 pogruntali ta »kuhštni« PeinškptPdn^inja na čine slavnih purgarjev barn si^-®asta »Schilda«. Pamet, pamet, P o d rVi ^U:rPrr Celovcu. (Tukajšnja ra3na)/jnica nemškega š u 1 f e -nco, pr- le priredila pred kratkim vese-nP^i Nerr,a-eri 80 sodelovali ti-le najprist-1 uniičar n1: T- Hudelist, Krebic, Krulih, 'Ua,1jkati v' Wutteja seveda tudi ni smelo i- - ^ kr j aici Pa taki! 'v{'aj nrigi." (ježelni šolski svet vprašamo, ;l08'a sofj;s-Vzeti na znanje razsodbo uprav-!’ Št. uaiv.ca glede učnega jezika na šolah s°iski svu U P na Strojni. C. kr. deželni sPravij s « luc^ z zavlačevanjem ne bode !ePUh ra»Jela njemu sicer jako nepri-S?Iski svet °db‘ 0Poz.arjamo c. kr. deželni Palasti in .,1Tla