XIV. glavna skupščina ,,Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 14. in 15. avgusta v Trstu. (Dalje.) 0 določitvi lctnih doneskov Zavezinih članov je poročal g. nadnčitelj Fr. Luznar tcr predlagal, da naj ostane pri starib doiicskili. (Sprejeto.) 0 določitvi sporeda za glavno zborovanje je v imenu upravnega odbora poročal g. Božo Dubrovič. Poročilo je bilo sprejeto brcz ugovora. 0 določitvi časa priliodnji XV. glavni skupš.ini Zavezeje poročal g. J. Dimnik. Sklcnilo se je, da bo pribodnja glavna skupšeina o Binkoštili priliodnjcga leta. Kraj in spored določi vodstvo. V novo vodstvo in upravni odbor so bili za dobo enega leta izvoljeni in sicer a) v vodstvo gg.: predscdnik Lnka Jelenc, tajnik Dragotin Česnik, blagajnik Fran Luznar; b) v npravni odbor pa: I. podpredsednik Anton Porekar, II. podprednik Anton Berginec; uredniki ,,Zavezinih" listov: Jakob Dimnik, Mihael Nerat in Engelbert Gangl; odborniki: Miroslar Anžlovar, Fran Kocbek, Igu. K r i ž m a n, Iv. Š e g a? Fran S o r n, Vekoslav S t r rn š e k in gdč. Vita Z u p a n č i č. Zadnja točka dnevnega reda so bili predlogi in nasveti. — Na predlog gosp. Krist. Bogatca ae je sklenilo, ukre niti potrebne korake v to, da se odpravijo prispevki, katere morajo učitelji plačevati za okrajne učiteljske knjižnice. Na predlog gosp. Bajta pa se je sklenilo, delovati na to, da bo učiteljstvo samo volilo svoje zastopnike v deželne šolske svete. Zdaj bi moral poročati g. Iv. Sega o učiteljskem disciplinarnem zakonu. Zaradi neznosne vročine se je pa odložil ta referat za glavno zborovanje. Na to je zaključil g. prcdsednik s primernim govorom sejo delegacije. Koncert v Barkovljah. Povodom XIV. glavne skupščine nZaveze" je nameravalo prirediti nSlovansko pevsko društvo" Trstu na čast gostom dne 15. avgusta koncert v prostorih rNarodnega doma" v Barkovljah s tem-le vsporedom: 1. #*#: ,,Hiratska koračnica", svira orkester. 2. Tittl: nHudičev delež", ouvertura, svira orkester. 3. M. Hubad: nNarodne pesmi," mešan zbor. 4. Waldteufel: nDrsalce," valjček, orkester. 5. Ferluga: nRožica,u možki zbor. 6. Smetana: Fantazija iz opere ,,Prodana nevesta," svira orkester. 7. KUcken: nPlavaj, ladja moja," ženski dvospev s spremljevanjem orkestra. 8. Iv. pl. Zajc: -Hrvatski potpouri," svira orkester. 9. Medved: »Popotnik," moSki zbor s čveterospevom in tenor-solo. 10. Parma: Intermezzo iz opere nKsenija," svira orkester. 11. Iv. pl. Zajc: nDolazak Hrvata," hrvatska glasbena slika za tenor-, bariton- in bas solo, moški zbor z orkestrom. 12. Komzak: nPotpouri koračnic," orkester. 13. nZavezna," bimna nZaveze," pojejo p. n. gg. nčitelji s premljevanjem orkestra. — Svobodna zabava z godbo, petjem in Backovimi kupleti. Sodeluje orkester doraačega pešpolka Freiherr von Waldstatten št. 97. Začetek koncerta točno ob 6. nri popoludne. Vrli tržaški Slovenci so storili vse, da bi bilo bivanje jugoslovanskib učiteljev v Trstu kar najbolj zabavno. Posebnih zaslug v ta namen si je stekla rEdinost;" katera je tržaške Slovence na ta koncert tako-le vabila: ,,Nadejamo se gotovo, da se tega koncerta mnogoštevilno udeleži naše narodno občinstvo ter da tako dokaže gospodom učiteljem, došlim semkaj iz vseh krajev naše slorenske domovine, da živi tukaj krepak in zaveden del slovenskega naroda, ki goji najtoplejše simpatije do slovenskega učiteljstva in zna cenitUijegovo vspešno delovanje za kulturni napredek našega naroda. Mnogoštevilna udeležka na tem koncertu je potrebna toliko bolj, ker na kolodroru ni bilo nikakega oficijalnega vsprejema in bo to glavna prilika, da bodo mogli tržaški Slovenci pozdraviti združene učitelje iz vseh slovenskih pokrajin. Slovensko učiteljstvo prirejuje vsako leto na drugem kraju naše domovine svoja zborovanja, da dobiva tako pola- goma skupno sliko vse Slovenije. Mi pa moramo skrbeti za to, da slovenski učitelji dobe resnično sliko tržaskib Slorencev, da se na lastne oči prepričajo o njih značaju in toplem narodnem čutstvovanju. To pa dosežemo samo z mnogoštevilno udeležbo na jutrajšnjem koncertu v Barkovljah. Slovenski učitelji morajo tukaj imeti zavest, da so dobrodošli gostje med svojimi brati, da so svoji med svojimi! Zato pozivljamo še enkrat naše rodoljubno obČinstvo, naj se mnogoštevilno udeleži jutršnega koncerta v Barkovljah. Posebno svobodna zabava, ki bo po dovršenem programu, obeta mnogo prijetnega razvedrila. Začetek koncerta bo ob 6. uri popoludne. Vstopnina 60 stot., sedeži pa 60 oziroma 40 stotink." Zaradi vojaških manevrov je vojaška godba zadnji bip odpovedala svojo udeležbo. Zaradi tega se je moral program izpremeniti, a koncert se je vrsil vsejedno ter se v obče zadovoljstvo kar najbolje obnesel v vsakem oziru. nEdinost" piše o tem koncertu tako-le: »Tu naj sporočimo, da je zabava v ,,Narodnem domu" v Barkovljah v visoki meri služila svojemu namenu. Namenoma smo ierau večeru dali ime: zabava. Kajti koncert z lepim, izbranim programom je moral odpasti v zadnji hip; ker je vojaška godba zadnji dan odpovedala. No, v svoje veliko zadoščenje smo videli, da je znalo nSlov. pevsko društvo** tudi po spremenjenem programu pokazati vse vrline svoje. Zdelo se nam je kakor da navzočnost tolikih milih gostov vspodbuja ambicijo peveev in pevk. Takih aplavzov je še malokedaj videla in čula dvorana nNarodnega doina" v Barkovljah. Po vsaki točki se vibar kar ni hotel pole.i, dokler niso peli zopet in zopet. Pevovodji Srečku Bartelu so opetovano prirejali ovacije. Tudi Wagnerjeva godba, kije drage volje priskočila zadnji hip; je izredno dobro rešila svojo nalogo, kakor da hoče tudi ona pripomoči v dosego namena temu večeru: prirediti par prijetnih uric našim slovenskiin gostom. Tudi godbi je občinstvo — ki je polnilo dvorano in vse vrtne prostore — viharno aplavdiralo. In česar je Se manjkalo za Bnajžidaneje" razpoloženje, dopolnila sta — po oficijalnem sporedu — Bacek in Nacek s svojim petjem, oziroma kupleti, s svojim zdravim bumorjem. Bolj živahne, bolj animirane zabave, si sploh ni možno misliti, kakor smo jo imeli v Barkovljah in tržaški Slovenci si laskajo v uverjenju, da so po možnosti nadomestili oficijalni vsprejem, kakršnega nam žalostne razmere ne dopuščajo ter da mili gostje niso odnesli neprijaznega utisa o tržaškem Slovenstvu. Mnogo gostov se je notri do polunoči zabavalo v Barkovljah." Mi se tej kritiki popolnoma pridružujemo. Vsa čast iu hvala požrtvovalnim tržaškim Slovencem, ki se niso bali ne truda ne stroškov ter vsc svoje sile združili v to, da so pokazali, kako ljubi in dragi gosti so jim pijonirji narodne prosvete. Vsa čast in hvala vrlim tržaškim rodoljubom na tej gostoljubni požrtvovaluosti in bratski ljubezni! Živeli! Banket. V isti dvorani, kakor zborovanje, vršil se je tudi banket. Udeležilo se ga je nad 300 učiteljev in učiteljic in več prijateljev učiteljstva, med njimi župan Hribar, dr. Tavčar, istrski dež. poslanec Mandič in tržaški dež. posl. dr. Ryb al*. Vrsto napitnic je otvoril nZavezin" predsednik Jelenc, ki jc povdarjal zvestobo in zaupanje učiteljstva presvetlemu vladarju ter napil Nj. Veličanstvu. Nadučitelj v Sežani, g. Kosovel je napil »pravima prijateljama šole in učiteljstva," to sta Zavezina častna člana župan Ivan Hribar in poslanec dr. Ivan Tavčar. (Živabni Živio-klici!) Župan Hribar je dejal, da se je posebno vzradoval, ko je izvedel, da bo letos rZaveza" zborovala v Trstu, kajti Trst je velevažna pozicija. Udeležniki nZavezine" skupščine so se lahko prepričali, kako važno in težavno je delo onib, ki branijo to pozicijo. Oni izpolnjujejo svojo dolžnost, naša dolžnost je, jih podpirati. Učiteljstvo je pred vsem poklicano skrbeti, da se jezikovna meja ne krči. Na glavnem zborovanju je jeden poročevalec povedal, kako mu je nekdaj vpliven slov. politik zabičeval: Bodite krotki in ponižni! (Živahni klici: Šuklje!) Krotkost in ponižnost sta lepi čednosti, a ko- ristni nista, ne za narod ne za kak stan. Sicer pa kaže ravno tisti politik, ki nčiteljstvu priporoča krotkost in ponižnost, sam najmanj krotkosti in ponižnosti. Učiteljem svetujem: Ne bodite ne krotki in ne ponižni. Ne klonite dubom in ne udajte se • kdor zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti, lahko tako nastopa. Učiteljstvo ima v nZavezi" imenitno organizacijo, ki mu daje moč. če stopi ta organizacija v zveze s češko ia s poljsko, bo to moč, ki bo vsaj ravnovredno stala poleg nemške organizacije. Pri Nemcih ne iščite pomoči! Samozavest, ki je potrebna učiteljstvu, pa ni prirojena, ampak mora imeti zaslombo v materialnem položaju. Učiteljstvo je videlo, da so se raznim stanovom izboljšali dohodki, tako državnim in deželnim uradnikom in tudi diurnistom. Za učiteljsvo ni v tej meri skrbela ne država, ne dežela, a priti mora do tega. Le če bo imelo učiteljstvo stalne in zveste zagovornike, bo mogoče doseči, da bo država pomagala deželam urediti učiteljske razmere. Na zborovanju se je omenjal list, ki je pisal, da je dobro, da deželni zbor ni mogel zborovati, češ, saj bi se bilo kmetu denar iz žepa jemalo za ucitelje (Klici: BDomoljub" je tako pisal.) To je slepljenje javnosti. Ni res, da kmet največ plača. Po oficialnih izkazih ne plača kmet niti tretjine deželnih dohodkov. Največ plačajo mesta in industrijalna podjetja, a zastopniki teh slojev se ne branijo plačati, kar treba, za izboljšanje učiteljskih plač. Jaz — je izjaril govornik — bom v deželnem zboru zvest zagovornik VaSih zahter, ker, če se izdaja sto in stotisoče za vodorode, mora se toliko bolje poskrbeti za živi vrelec omike in prosvete, ki ga odpira učiteljstvo. Govornik je izrazil svoje veselje, da so navzočni tudi hrvatski učitelji iz Istre in napil stanovskemu duhu in stanovski organizaciji učit. (Zivahno odobranje in ploskanje.) Nadučitelj v Gmučah, g. Gregorin, je opozarjal, da ima Trst na videz sicer laški značaj, prav kakor bi bil iz njega izginil slovenski rod, ali slovenstvo v Trstu živi in ge zaveda tako, da sedaj ne bo več propadlo. Zahvaliti se je za to slovenski žilavosti in vrlim Toditeljem, zlasti dr. Ryba3ra. GoTornik napije slovenskim bratom ob Adriji in njihovim voditeljem. (Živahno pritrjevanje.) Poslanec dr. Rybaf je, zahvalivši se za napitnico, rekel, da se precenjujejo zasluge Tržačanov. Zaslomba slovenstva v Trstu je okolica. Če ostane ta, kar je bila stoletja, in če Bog da, se tudi ohrani, potem je bodočnost zagotovljena. Mesto ima italijansko lice in italijanski zastop in to je vzrok, da učiteljstvo v Trstu ni bilo oficialno sprejeto. Ako ostane okolica slovenska in ako dobe Slovcnci v mestu slovenskib _ol, potem pride morda tudi čas, ko bo slovenskc učitelje pozdravil tudi tržaski župan. Ako se ohrani Slovenstvu, kar se v Trstu todi, potem dobi Trst sčasoma tudi druga.no lice. Kazal se bo kot mešano mesto (Živabno pritrjevanje) in morda bo kdaj celo slovenski. Nam —je nadaljeval govornik — se večkrat očita, da ne kažemo barve. Do neke meje je to res — mi nismo ne _i*ni ne rudeči, imamo celo ve8 barv (Razni medklici), to so barve slovenske trobojnice. Za zmago slovenske tvobojnice se bomo možato borili, zanjo, če treba, tndi umrjemo. Govornik se je zahvalil učiteljstvu, da je sprejelo resolucijo za slovensko šolo v Trstu ter v imenn tržaških in okoličanskih Sloveucev napil ,,Zavezi." (Živabno pritrjevanje.) Posl. dr. Tavčar — pozdravljen z burnim ploskanjcm in klici: ,,Živio dr. Tavčar" — je dcjal, da jemlje z zadovoljstvom na znanje izjavo dr. RybaT*a, da se tržaški Slovenci bore za zmago slovenske trobojnice in pristavil, da se na slovenski trobojnici naliaja pač rndeča barva, ne pa tudi črna. (Živahno odobravanje). Nadučitelj g. Kosovel se je spominjal častnih članov nZaveze." To ni nikaka zasluga, da prihajajo častni člani na ,,Zavezino" zborovanje, vsaj govornik prihaja z velikim zadoščenjem na ta zbororanja, ker ima vsikdar občutek, da so zborovanja učiteljev kakor nekaka rfcvija, pri kateri se kaže moč armade. Mislim — je nadaljeval govornik — da prav tolmačim nastope učiteljstva, narareč kot protest proti časom hlapčevanja. Najnizji narodi so tisti, ki ne znajo ceniti učiteljstva. (Burno pritrjevanje). V tistih časih je bil učitelj kakor kak boljši godec, narod pa se je nahajal na najnižji stopinji omike. Ti časi so minnli. Zmagalo je prepričanje, da, ako slovenski narod kak stan potrebuje, je to učiteljski štan. Ako iz slovenskega naroda ne izženemo analfabetstva, ako bo spadala večina naroda k analfabetom, potem smo izgubljeni. V tem tiči nevarnost prizadevanja izpodnesti sedanjo šolo. Kot član deželnega odbora in deželnega šolskega sveta vern, kako se trudijo nasprotniki, da bi potisnili učiteljstvo nazaj na tisto stopnjo, na kateri je bilo Bekdaj. Reakcionarstvo je tisto, kar Vam in nam najbolj škoduje. (Burno pritrjevanje). Šele od tedaj, ko se je mogla naša stranka razviti, je mogoče, zavračati reakcionarstvo. In le ako bo napredna stranka v srčni in tesni zvezi z učiteljstvom, se bo moglo zadrževati reakcijo. Jaz stojim na drugem stališču, kakor visokočastiti gosp. dr. Rybaf. Časi so resni, tako resni, da se mora vsak odločiti ali na to ali na drugo stran. Tudi učitelj ne sine kakor trhlen les plavati v sredi, biti v dvomu, kam spada, stopiti mora na eno stran (Burno odobravanje). Klerikalna stranka smatra učiteljstvo za balast, ki naj se čim prej odvrže. Ta stranka smatra učiteljstvo za nepotrebno in stoji na barbarskem stališču, da pride najprej v nebesa tisti, ki ne zna brati in ne pisati. Zveza med napredno stranko in učiteljstvom je tisti jez, ki zadržuje klerikalizera. Govornik dvigne svojo čašo na to zvezo, ki naj bi prospevala in se utrjevala na občno korist. (Navdušeno odobravanje in ploskanje ter klicanje: ,,Živio dr. Tavčar!") Z govorom gosp. dr. Iv. Tavčarja je bil oficialni del banketa konean. Na to nam je pa naslikal g. Št. Ferluga v šaljivem govoru razne -križe,*1 koje nosi človeštvo. Govornik nam je obljubil, da bo razstavil te ,,križe" v podlistku Učit. Tovariša.