Vaš prijateljček. Dragi otročiči! jL ripovedoval vam bom o prelepem življenju fantka, ki je vaših let: o Gvidonu Fongalanskem (Guy de Fontgalland). Umrl je, ko je bil še čisto ralad, star šele enajst let. Vendar pa je že bil pri prvem svetem obhajilu, ko mu je bilo sedem let; in poslej je hodil k sv. obhajilu pogostoma, zelo pogostoraa. Mala bela hostija mu je pomagala, da je postajal veduo boljši: sami boste videli, do kakšnih lcpih dobril del ga je v nekaj letih pripeljala; ta dela boste pa lahko posneraali iudi vi, seveda le, Če boste tudi vi tako ljubili Jezuščka kakor on, kajti Gvidon je sam povedal, da se iraa samo . svojemu JezuŠčku« za-hvaHti, da je tako hitro dosegel veliko svetost. In glejte: na zunaj ni bilo skoraj liičesar videti, pa veiidar je bila njegova dusa polna ljubezni. In še to: komaj je umrl, že jt' začel delati čudeže, ozdfavljati bolnike, spreobračati gresuike! Daues Iahko rečemo. da ime Gvidonovo poznajo po vsem svetu, zlasti pa ga poznajo otročiči in ga pri-srčno ljubijo. Da, Gvidon je vaš mogo^ni prijatelj. Lahko bi rekel, da ste bili vi njegovi mali tovariši* ki ste se z ujiin igrali, skupaj z njim lovili metulje, igrali stroje; Še to bi dejal, da ste ponosni na »svo-jega Gvidonae, kajti da le izgovorim njegovo iine, že sl' vam zasvetijo oči od veselja. Rad seveda priznata, da Gvidon ni tak svetnik, kakor so drugi... je pac svetnik, ki vam ni tuj: saj je govoril vašo šolsko govorico, iincl prav take težave kakor vi: je svetnik, da ga le pogledate in že ga lahko posnemaie ... Ven-dar pa naj vas to ne zraoti... Gvidon je bil vendarle zelo popoln ali svet. Pravili so mi, kako je mala deklica Francka sli-Šala pripovedovati Gvidonovo zgodbo, pa je vsa gi-njena odšla iz sobe. Čoz nekaj hipov je mati zaslišala, da se v sosednji sobi joka. Pohitela je k njej, pa videla, kako Francka med steno in posteljo ihti. »Zakaj se pa jokaš, Franeka moja?« ^Oh! Kako se ne bi jokala, ko pa ne morem biti taka kakor Gvidon!« Ljubi otročiči, pa vi poskusite, da postaiiete Gvj-douu podobni! Videli boste, da so \ njegovem srcu gorele tri velike Ijubezni: Jezušček, Mati božja, sveti oče. Lepa Gvidouova zgodba, tako upam, bo iudi vas vsc napravila za dobrc in svete otročiče, kakršen je bil on- 1. Gvidon rojen in krščen. Gvidon Fongalanski (Guy de Fontgalland) se je rodil dne 30. novembra 1913 proti desetira zveČer v Parizu. Njegovi starši so ga takoj ob rojstvu za tri leta zaobljubili Materi božji, to se pravi, obljnbili so, da ga bodo skozi tri leta oblačili v modro in belo, veste pa, da sta te barvi Marijini barvi. Gospod Žiberg sam, ki je bil tedaj škof v Valansu in velik prijatelj GvidonoTih staršev, ga je blagovolil krstiti. Krstili .^o ga na dan 7. decembra, ko se priprav-ljamo na lepi praznik Brezmadežuega Spočetja. Po krstu otroČiČa iinajo navado, da novega kršceuca ne-sejo pred oltar Matere božje: to delajo zaradi vas, dragi otroci, in gotovo je Mati božja tudi vas blago-slovila. Rekli boste, da je Mati božja močno blagoslovila malega Gvidona; za gotovo pa vemo, da je Gvidon ves Čas upiral oči v lučko pred oltarjem, ko je gospod Žiber^ opravljal molitve. Ko so bili sveti obredi pri kraju, jc- prišei gospod Žiberg pozdravit Gvidonovo mamico in ji rekel: »Vračam vaui lepega angelčka: pruv pridno je lizal sol modrosti (pri krstu dado otročičku v usta šcepec soli): Ijubemu Gvidončku želim, da bi bil po-gumen kristjaii in dober služabuik nase ljube Gospe.« Voščilo gospoda Žiberga se je popolnoina izpol-nilo. Gvidou je bil še veČ ko pogumen kristjan. saj ga že vsekrižem inienujejo svetnika. _______^^^^ 21 -^^^^^^_____ 2. >Hočem.< »Nočem.« Ali hočete, da poskusimo najprej spozuati Gvi-donov značaj? O, prepričan sem, da boste Gvidona tukoj vsi zelo vzljubili. Saj je bila njegova duša tako lepa: odločiia, odkrita, vzvišena, te iri besede ga najbolje naslikajo, kakšen je bil. Koinaj je pričenjal govoriti, že so hitro opazili. da je z lahkoto rekal: »Hocem, nočem.c Starši so ga zato večkrat pokarali; Gvidon je postal zelo poslušen otrok in vendar mu je »hočera, noČem« vkljub temu še velikokrat ušel, in tako kazal, da iina fantiček voljo. Le poslušajte prvo zgodbico v njegovem živ-ljenju! Ko mu je mamica povedala, da mu bo ljubi Bog kmalu poslal bratca a]i pa seslrico, je takoj rekel: »Sestrice nočein, fakoj bom prosil Jezuščkovo ma-mico, da mi pošlje Markca.« »No, Gvidon. zakaj pa ne mara.Š sestrice?* »Zato, ker je treba deklicam vedno odnehati. ako se dečck z njimi igra, bratec bo pa raeni odnehal.« Naj mi ma!i dečki dovolijo, da jih prav potihem vprašain; Ali vi odnehaie sestricam, kadar se z njimi igrate? « .-»»¦ Jezuščkova mamica je pa le uslišala želje svojega Gvidona: prišel je v hišo fletkan Markec. debelušcek okroglih in rde^ih ličk. Ko ga je Gvidon zagledal v zibki, je bil ves raz-ocaran. ^¦Je io moj hratec, tole, ki miga?« »Da, Gvidon.« »Kdaj se bova pa skupaj igrala?« (r »Zdaj je še premajhen. najprej mora še zrasti in se naučiti hoditi in govoriti.« >O, to pa še ne bo kmalu!« odvrne Gvidon. »Ali ne bi nameslo njega ruogli dobiti kakšnega večjega?« Lahko si mislite, da ni hotela njegova mamica o tem nič slisati. K sreci pa mu je Markec, ko je prišel ^^^^^________ 22 ^_______^^-w^_^ na svet, prinesel lepo clarilo, velikega medveda iz belega žameta. Gvidou mu je rekel »uiuraut« iu je z njim kmalu pozabil, da je njegov bratec tako maj-hen. Nekega dne pa so ga slišali, da je ves nejevoljen rekel svojcmu mcdvedku; »Vcš, jnuinul, uioj mali bralec samo kriči, spi in lnamico papa, ali je to kakšno življenje!« Dragi otroci, ali nam to Gvidouovo preraišlje-vanje ne kaže, da je imel vaš prijateljček veliko voljo? Gvidon slar tri leta in pol. Pa posluŠajte še dve lepi zgodbici, kjer se nje-gova volja se lepše kaže. Bilo je na dan, ko so Markca krstili. Gvidon je bil tedaj star dve leti in je pozoruo gledal vse obrede. Naenkrat zapazi, da vzaine duliovnik vode in jo vlije bratcu na glavo, govoreč besede: »Jaz te krsiira v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« \ tem trenutku pa Gvidon ne more vec krotiti svoje nejevolje in kar v cerkvi glasuo zavpije: sNočein, da bi ga močili, mojega bratca: še pre-bladili mi ga boste!« Dve leti pozneje je naš priclni GvidonČek prišel 2 mamo v velika sklatliŠča ob Galeries Lafayette, ki so polna prelepih igraČ. Naenkrat zaglecla tepega petelina iz lepenke, ki je nesel lepe jajčke, imel je namreč pod perjem skrit vzmet. 3>Mama,< pravi Gvidon, »kupi mi tega petelina, lepo prosim.« Mama pa ni hotela, ampak mu je rekla: »Ne, se prehitro poture, razdrl bi ga takoj prvi dan.« Gvidon ničesar več ne reČe, kajti bil je ubogljiv. Vendar pa se je v srcu takoj spoinnil stare mamice; inu bo pa ona kupila petelma ... Takoj stopi k prodajalki in pravi: >Gospa, denite gu zame ua stran; jutri pridem s staro mamo ponj-« Drugi dan je Gridon res prišel s staro mamico petelina odnesel in... (laliko si mislite) ga v nekaj urah že razdrl. Dragi otroci, veste, da Gvidon ni ravnal prav, ker je tako tiščal s svojo trmo; prepriČan 8em, da bi se pozneje, ko je bil starejŠi, rajši petelinu odpovedal in tako JezuŠČku daroval žrtev. No pa naj ze bo, kakor hoče, iz teh zgodbic vsaj io Iahko spo-znate, da je bil Gvidon vztrajen. Vsclej je svoj namen dosegel, pa vendar tako — le dobro mc poslušajte, v iem ga morate vsi do pičice posnemati — tako, da se nikoli ni zlagal! 3. »Nikoli se nisem zlugal.« O, kako je lepo, ako more tako reči deček ali deklica! Gvidon pa je te besede izrekel nekaj tednov pred svojo smrtjo. Koliko jih je med vami takih, da bi lahko tako rekli? Koliko je takib, da se Še uikoli niso zlagali ne očetu ne matcri nv služkinji ne v šoli? Gvidona je bila sama odkritosrčiiost. Pa ne samo, da sam ni lagal, ampak mu je bilo tudi hudo, če je pri drugih opazil le senco laži. To veste. kako čudno navado iraajo ljudje, kadar kakega obiskovalca ne bi radi sprejcli: kar rečejo mu: ^Gospe ni doma.fi To prav za prav ni laž, ker vsi Ijudje vedo, da se to pravi: »Gospa ima veliko dela in vas zato ue more sprejeti.« Gvidonu pa tudi ta navada ni bila všeč- Nekega dne reče njegova mama hišni, naj vsa-kemu obiskovalcu pove: »Gospe ni doma.« »Joj, mamak zavpije Gvidon, »zakaj hočeš kar dve laži, da IažeŠ sama in Še hišna! Glej, jaz bi pa raj.ši videl, da bi nie holeh zobje, kakor pa da hi se zlagal!« Ljubi Gvidoneek, tvoja odkritost je bila čista kakor zlato! Nisi še poznal drugega trpljenja ko zobo-bol in Tendar bi se rajsi jokal od bolecin, kakor pa dft bi storil kaj takega, kar bi samo disalo po laži! * Ali ste se že učili zgodbe sv. pisma, dragi otročiči? No potem so vam tudi že povedali zgodbo Jakobovo, ki je goljufal svojega slepega oČeta Izaka in se iz-dajal za svojega starejšega brata Ezava, saino da bi oče njega blagoslovil namesto Ezava. Vzgojiteljica je rek]a Gvidonu, naj se Jakobovo zgodbo nauči. Gvidon poskusi pa kmalu knjigo zapre in pravi: »Tega se pa že ne boin učilU V1 »Pa zakaj ne?« >Jli' »Zato, ker je v zgodbi laž.« ^"^ '^ ^'«T"Vidim, da sta moja srčka bila zelo pridna.« »Ne, maina,« odvrne Gvidon, »v resnici nisva bila pridna. Iz stroja sva napravila lepo uro za v stolp. Hotela pa sva, da bi ura tudi Sla. Zato sva od ure v tvoji sobi vzela kazalce in tako naredila prav dobro uro. Ko sva se pa spomnila, da se vrneš in da boš huda, ako tvoja ura ue bo imela kazalcev, sem jih pravkar nesel nazaj. Ker sva siikala po tvojih stva-reh, iiisva bila pridna in naju ne smeš hvaliii.« Da, otroci moji. Gvidon je bil tako zelo odkrit, da je postal zato tudi silno natančen in pošten, Večkrat je moial doma prositi denarja za svinč-aike, radirke, pivnik. NekoČ pride domov in pravi: »Mamica, za radirko sem dal 95 par, ti pa si mi dala 1 dinar, na 5 par, ki so ostale.« Da, nikoli si nc hi hotel prilastiti niii pare, ^e-prav iraa Tsak otrok rad vsaj nekaj denarja. Mnogi med vami, ljubi otročiči, že poenemate Ovidona v tej reči in si nikoli ne bi hoteli prilasiiti niti najmanjše vsote, ki ni vaša; zelo redki pa so otroci, ki bi bili tako odkritosrčni kakor Gvidon. Po-trudimo se, da se ne bomo nikoli več zlagali, ne doma ^^^^—^^-^ 26 ^^^^-^**-^-^ ne v šoli, da bomo kakor Gvidou sovražili vse, kar :>ni res«! Gotovo vsi poznate njegovo sliko. Ali ste že kdaj opazili, kako čiste in bistre bo njegove lepe oči? Laž zatenini male otroške oči; lažniki se tudi ne upajo pogledati ljudem v oči... Oj, naj vaše oči nikar ne zatemnijo! Dragi otroci, bodite odkriti kakor Gvidonl ¦^&&&^^^^5ČBi '.' vv" 4. »Rnd unam vse, kar frči.« ¦firn i .^^, Tole poglavje Gvidonovega življenja bo ugajalo zlasti dečkom, kajti pokazalo jim bo, da je bil ves fantovski, Pa tudi deklicam bo všeč, kajti one imajo dušo, ki se lahko dvigne visoko, zelo visoko, in Gvi-don nas bo vodil v višave. Kakor vsak dober otrok, se je tudi Gvidon zelo rad zabaval. Komaj je čakal, da bi zopet videl kako igro GaŠperčka in smejal se mu je, da bi ga skoraj razgnalo; tudi lepi film Lisica Zvitorepka so ga peljali gledat; vendar pa je bolj ko vse drugo ljubil stroje. Iz svojega strojnega gradiva je sestavljal prav-«rata Čuda, sestavljal kose po predlogah, pa tudi sam delal iznajdbe. ¦., lahko pa rečemo, da bo mu bili najbolj pri srcu motorji. Če bi trdili, da je s svojimi motorji v stanovanju redkodaj napravil škodo, bi govorili nekaj, kar »ni res«. Zato je pa tudi znal prav lepe stvari napraviti in vse so se premikalel V strojih, Iahko rečemo, se ni Gvidon ustrasil nikogar. Zato je pa tudi želel postati zdaj sirojevodja na mali železnici v Buloujskem Ieau. zdaj tiskar pri Časopisu Križ, zdaj načelnik gasilcev; to pa zato, ker imajo vsi ti poklici opraviti s strojt LaKko si mislite, dragi decki, ki te vrstice berete, kako veliko veselje je Gvidonu rajalo v srcu, kadar je ogledoval avio ali pa letalo... Predstavljajte si,