Zapiskie,predme ENOSTAVNO VARNO SODOBNO KATLDRA. YU ISSN 0022 SODOBNI POLITIČNI SISTEMI V knjigi Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja obravnava tovariš Edvard Kardelj tri tipe sodobnih političnih sistemov: sistem meščanske (parlamentarne, večstrankarske) demokracije, enopartijski politični sistem socialistične demokracije in jugoslovanski sistem samoupravne socialistične demokracije. Vsekakor obstajajo v sodobni družbi še drugi tipi političnih sistemov, npr. razni autokratski sistemi, politični sistemi dežel v razvoju l vendar so omenjeni trije tipi političnih sistemov vodilni in glavni tipi politične ureditve sodobne družbe. Vsak od njih (razen jugoslovanskega) ima še svoje podsisteme s svojimi specifičnostmi, vendar pa tako buržoazna demokracija kot (enopartijska) socialistična demokracija z vsemi variantami ohranjata svoje skupne karakteristike zaradi katerih jih opredeljujemo kot poglavitne tipe, glavne nosilce politične ureditve sodobne družbe. V tipu buržoazne demokracije obstajajo npr. klasični parlamentarni sistem v Veliki Britaniji, predsedniški sistem v Združenih državah Amerike, konventski sistem v Švici kot posebni podsistemi, prav tako pa se tudi v sistemu enopartijske socialistične demokracije razlikujejo med seboj v določenem smislu sistemi v Sovjetski zvezi, Poljski, Kitajski in dr. Pri kategorizaciji in ocenjevanju sodobnih političnih sistemov je pomembno vprašanje (osnovnih) kriterijev s pomočjo katerih opredeljujemo in kategoriziramo te sisteme. Marksistična politična teorija ugotavlja in uveljavlja dve vrsti kriterijev: razredno ekonomske in formalno organizacijske. Pri opredeljevanju političnih sistemov upošteva obe vrsti s tem, da so za tipologijo političnih sistemov pomembnejši razredno ekonomski kriteriji. Med kriterije prve vrste prištevamo npr. značaj produkcijskih, lastninskih odnosov (oblika lastnine), razredna struktura družbe in odnos (političnoekonomskih) sil, družbenoekonomski položaj delovnega človeka, nosilci (subjekti) suverenosti, vloga političnih strank in njihov odnos do državne oblasti (dejansko) vpliv državljanov na oblast in politiko. Med formalno pravne in organizacijsko normativne kriterije pa sodijo npr. (vertikalna) organizacija državne oblasti, načela organizacije oblasti, odnosi med državnimi enotami, organizacija vodilnega državnega ČASOPIS UNIVERZITETNE SODOBNOSTI SLOVENIJE LETNIK XVIII ŠT. 14-15 20. VI. 1978 CENA 3 DIN IZDAJA: Univerzitetna konferenca ZSM Slovenije na mariborski univerzi IZDAJATELJSKI SVET: Marija Debelak, Marjan Fekonja, Miroslava Geč-Korošec, Miran Krajšek, Fanika Kranjc, Franc Kržan, Mojca Majerle, Lujo Polanec, Marjan Pungartnik. Zmago Rafolt, Franci Rogelšek, Boris Sovič, Sebastjan Strašek, Črtomir Stropnik, Goran Devidf. Edi Korat, Sonja Ploj, Franci Bračko in Brane Srčnik. UREDNIŠKI ODBOR: Goran Devidf (likovnost in fotografija), Darko Rus, Edi Korat Sonja Ploj (politika in gospodarstvo), Branimir Gasparini, Jože Šubic. SEKRETARKA UREDNIŠTVA: Zvonka Serušnik TEHNIČNI UREDNIK: Marjan Hani ODGOVORNI UREDNIK: Brane Srčnik GLAVNI UREDNIK: Franci Bračko LEKTURA: Alenka Filipančič DISTRIBUCIJA: Vili Porčnik SOFINANCERJI: Publikacija izhaja ob podpori šol univerze v Mariboru, Univerzitetne konference ZSMS Maribor, Izobraževalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ob parku 5, 62000 Maribor, telefon (062) 22-004 ŽIRO RAČUN: 51800-678-81846 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. IZHAJANJE: Časopis izhaja tritedensko. Cene izvoda je 3,00 din, letna naročnina 40,00 din, za združeno delo in institucije 60,00 din. TISK: ČGP Mariborski tisk, Maribor, Tržaška 14 organa, odnos med zakonodajno in izvršno oblastjo, pravice državljanov idr. Za analiziranje in ocenjevanje političnih sistemov se ponavadi jemljejo kot osnova ustavno programski in politično pravni dokumenti (ustava, ustavni zakoni, programi vodilnih političnih strank). Vendar je očitno, da so samo takšni dokumenti premalo za objektivno, stvarno oceno političnih sistemov oz. političnega stanja v neki državi, in da samo formalistično normativistični pristop ne zadostuje. Celo obratno. Normativno programski dokumenti težijo navadno k olepševanju stanja v družbi, ali pa izražajo močneje programske, orientacijske razvojne elemente, ki pa se v manjši ali večji meri razlikujejo od obstoječega stanja političnih odnosov. TEMELJNE ZNAČILNOSTI BURŽOAZNE DEMOKRACIJE. Buržoazno demokracijo kot politični sistem (še vedno prevladujoč) karakterizirajo predvsem naslednje politične institucije in politični odnosi: parlament, politične stranke, delitev oblasti med zakonodajno in izvršno oblastjo, politične pravice in osebne svoboščine državljana, močna vloga (dominantna) države in težnja po centralizaciji državne oblasti ter redukcija demokracije v primerih ko so ogrožene pozicije vladajočega razreda. Značilnost tega sistema je tudi v tem, da se ta nahaja takorekoč v permanentni krizi in da se izhodi iz te krize iščejo vedno bolj pogosto v smeri autoritarnih (vojaškofašističnih) režimov. Parlament je sicer še vedno formalni nosilec oblasti (zakonodajne) vendar je izgubil vlogo najpomembnejšega političnega dejavnika. 2 Močnejšo in pomembnejšo vlogo od parlamenta (dejansko), ima izvršno upravna oblast, politične stranke (vodstva velikih političnih strank) in izvenparlamentarna moč (ekonomska, vojaška, politična) domačega in mednarodnega kapitala (nadnacionalne družbe, vojaški pakti in pod.). Državljani so v svojih pravicah omejeni (v glavnem) le na politično področje, dočim na ekonomskem področju te pravice nimajo moči (formalni značaj pravic). Vpliv državljana na politične odločitve in politično življenje se kaže v glavnem le v tem, da ima pravico (vsaka 4 leta) voliti predstavnika neke politične stranke. Državljan postaja tako vse bolj in bolj abstraktni državljan, politika pa vse bolj in bolj njemu odtujena sfera. V odnosu na vedno manj vplivno vlogo parlamenta, pa se oblastvena moč vse bolj koncentrira v rokah vrhov državne uprave s tem, da se v njej krepi moč vojaških krogov in policije. Prisotna je stalna tendenca centralizacije državne oblasti in slabljenja lokalne autonomije. POLITIČNI (ENOPARTIJSKI) SISTEM V SOVJETSKI ZVEZI. Osnovne karakteristike političnega sistema v Sovjetski Zvezi lahko označimo — čeprav smo predhodno ugotovili, da je to enostranski prikaz — na osnovi ustave sprejetih od oktoberske revolucije do vključno ustave iz I. 1977. Znano je, da v ustavni zgodovini SZ bile sprejete tri oz. štiri ustave (če štejemo četrto tudi ustavo ruske sovjetske federativne republike iz I. 1918). Če se za ustavo iz I. 1918 ne bi moglo reči, da je obstajala velika razlika in spopad med normativnim in dejanskim, pa to velja v večji meri za obdobje, ki ga označujeta naslednji ustavi zlasti obdobje od I. 1924 do I. 1953 — obdobje od Leninove do Stalinove smrti. V tem obdobju je bila ena od karakteristik sovjetskega političnega sistema kriza ustavnosti, krepitev birokratske vladavine in načelom birokratskega centralizma ter usihanje elementov delavske demokracije začete z Leninovimi sovjeti. Zanimiva razlika je v kontinuiteti sovjetske ustanovsti v tem, da je prva sovjetska ustava (leninska) izhajala iz pravic pravic delovnih ljudi, nadaljnji dve ustavi (stalinska iz I. 1936 in nova sovjetska ustava iz I. 1977) in politični sistem pa državo postavljajo kot izvor vseh svoboščin in pravic. Vloga države, ki ima vso moč (oblast) in ki je osnovna gibalna sila družbenega razvoja, je seveda tudi ena od osnovnih značilnosti nove sovjetske ustave oz. političnega sistema, ki ga ustava opredeljuje in uzakonjuje (etatistična kocenpcija ustave in političnega sistema). Ustavna opredelitev države kot „splošnoljudske" ne spreminja v bistvu njen značaj in vlogo, ki jo ima država v političnem sistemu. 3' Glede političnega sistema samega, ustava povdarja načelo demokratičnega centralizma kot nujnost in zakonitost socializma — (kar je razumeti ne samo za SZ, marveč tudi za sleherno drugo socialistično državo). — Nadaljnja značilnost političnega sistema je dominantna, oblastvena vloga Partije, 4 ki se ni spremenila od vloge v prejšnjih ustavnih sistemih. Vloga delovnih kolektivov v obravnavanju in reševanju družbenih (državnih) vprašanj je opredeljena kot pravica sodelovanja (participacije), kar kaže na značaj in stopnjo demokracije v tem sistemu. Čeprav nova sovjetska ustava uvaja določene novosti (nekatere nove pravice državljanov kot npr. pravica enakopravnosti, pravica svobode izbire poklica, pravica na delo, pravica na stanovanje in dr.) je vendar ugotoviti, da med novo in prejšnjo ustavo ni bistvenih razlik glede političnega sistema, v katerem je dominantna vloga države in Partije ostala nespremenjena, osnovni družbeni odnosi še nadalje etatistični, oblike sodelovanje državljanov v okvirih predstavniške demokracije,. neposredna udeležba delavcev v upravljanju pa na nivoju konsultacije. V odnosih med federacijo in republikami je razviden (nadaljnji) kurs k centralizaciji, pri organizaciji in strukturi vrhovnih državnih organov pa je razvidna krepitev položaja prezidija vrhovnega sovjeta in prvič izvedena personalna unija funkcije predsednika prezidija z funkcijo generalnega sekretarja KP SZ. Osnovne značilnosti političnega sistema socialističnega samoupravljanja (samoupravne socialistične demokracije). Za politični sistem (jugoslovanske) samoupravne socialistične demo-kracijesso značilne predvsem naslednje karakteristike: a) delavski razred uresničuje svojo vodilno vlogo neposredno (tudi delegatski sistem je način neposrednega upravljanja) — in ne več prek posrednikov; temeljne oblike in način neposrednega upravljanja so: TOZD, krajevna skupnost, samoupravne interesne skupnosti in delegatski sistem. b) zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda igra svojo vodilno vlogo predvsem kot idejnopolitična sila, temelječa na teoriji marksizma, delujoča v samoupravnem sistemu kot njegova nepogrešljiva sestavina in gibalna sila družbenega napredka. c) samoupravna socialistična demokracija poi enakopravno udeležbo vseh delovnih ljudi v samoupi (državne) oblasti (enak družbenopolitični in družben raznih kategorij delovnih ljudi). d) delovni ljudje se organizirajo zaradi uresničeva' in drugih družbenih interesov v razne družbenopolitični ganizacije, društva, združenja, ki so pomemben dejavn samoupravljanja, socializma in razvijanja družbenih od da tudi zaščita pravic, zagotavljanje pogojev in na usmeritve družbenega razvoja. e) samoupravna socialistična demokracija zagotMlja vserrvde) ljudem enak družbenopolitični in družbenoekonom«, sogalnr, ki položaj ne glede na naravo njihovega dela, spol, veM, narodnost, si ni izv or in druge razlike. Temeljno izhodišče za ta Jriak družbeni poi je osebno ustvarjalno, družbenokoristno delo. Ш f) vodilna in prevladujoča je družbena lastninaMroizvajalnih sredste^ Sistem zagotavlja vsem delovnim ljudem neodtujjJvo pravico dela s sred- Tmino in pravico delitve Marksistični center pri univerzi v Mariboru je znova in znova prizorišče zanimivih razprav, kar potrjuje tudi tokratna tema, ki nosi naslov Teoretične osnove samoupravljanja. Uvodni referat je imel tov. Vojko Urbančič, ki Je poudaril, da ima samoupravljanje svoje osnove že v marksistični teoriji. Kadarkoli pa se govori o samoupravljanju, lahko vidimo rezultate v jugoslovanskem samoupravljanju; združeno delo je osnova za samoupravljanje. Ideja o samoupravljanju je že zelo stara in se je razvila v času utopistov (seveda je človek že od vsega začetka nekako težil k samoupravi), ki so mislili, da bo komunistična družba nastala na tleh takratne kapitalistične ureditve, in zato ne nosijo zastonj ime utopisti. Predstavljali so si, da bodo svoj cilj dosegli zgolj s prosvetljevanjem in dogovarjanjem; seveda niso predstavniki upoštevali revolucije. Ze Engels je zapisal o utopistih, da niso predstavniki interesov proletariata. Kot prosvetitalji hočejo takoj osvoboditi vse človeštvo in ne najprej delavski razred: prav tako želijo zasnovati carstvo razuma in pravice. Ideja o samoupravljanju je bila prisotna tudi pri anarhistih, ki so se nenehno spopadali z marksisti. Anarhisti mislijo, da je treba kapitalistično državo • ' VШ Lnir^ џ • 1 • 1 lurm Kial- V stvi družbene lastnine, upravljanja z družbeno po rezultatih dela. g) glavna gibalna sila v družbi je svobodnj žave (državnega aparata) je zaščitna funkcija, neoviran razvoj samoupravljanja. Država se, ganizaciji in odnosih vse bolj samoupravnj družbljanju politike in oblasti. druženo delo; vloga dr-žagotavljanje pogojev za i znotraj sebe, v svoji or-aravnava in prilagaja po- ti) organizacijska in pravna načel, načela suverenosti delovnega ljudst oblasti (zakonodajne, izvršne, sodne, čela enotnosti oblasti). i) glede na večnacionalni zna samoupravljanja postavljena na cionalne suverenosti, samoodl nosti ter nacionalnih republik^^Rraci]d ni (več) nadnacionalna dr^Be skupnost skupnost in zagotovilo raz^J|a in uveljavlj. blik, narodov in narodnosi_ j) samoupravno sp^eTmevanje in druž vse bolj dominantna ob^^^n način urejanja drj pravne in oblastvene пЛте postajajo vse bol nje samoupravnega tBfniranja. S tem se z. značaj družbene ga). k) samoupray enotnosti JugosJJ ce in blokovskg držav in mirolju fracije (samoupravni Iružbenopolitični sistei^ 1, v razvijanju politike . Ivrščenosti, nevmešavj ga reševanja sporov. avne organizacije izhajajo iz |r pomeni tudi združitev vse m nosilcu — suverenu. (Na- :ave je organizacija oblasti in jalističnega federalizma, naravnosti narodov in narod-ružbenopolitična skupnost arveč najširša družbena skupnih interesov repu- dogovarjanje postaja enih vprašanj. Državno jjr in zaščita za razvijanja tudi nov način in državnooblastvene- zven izraža v državni |roljubne koeksisten-[anje zadeve drugih panju narave političn vem opredeljevanju^ ifnos političnih sil, to lastninski odnosi lij itd. Zvonko Cajnko I v razvoju prihaja deželah večkrat in listalizirana razred-jlni, ni tradicionalnih socian 4 ZaP partijskemu^ ne pomeni, da ni pomemben za’ demokracijo in oblast, da je svoječasno že Marks kritiziral uporal država", ki ne izraža prave vsebine in vloge razred v pojma ve v 5 Politični sl jejo predvsem nasl in sklepi 10 kongresa Z delu (I. 1976). da je bil v ustavi razpravi dan predlog, da bj dala direktna zakonodajna oblast. samoupravne socialist C J PR A RETIČNE OSNOVE SAMO JANJA toj zrušiti, a na njeno mesti ije je strast uničevanja ustvi ilo konkretno govorila o sai sel o „samodejavnosti proleta iletariat sam osvoboditi, in iz avija s sabo. Produktivno je ge v pogojih odtujenih proizvodn1 »nacij, kot so ekonomska, politi je lahko oblika, v kateri se u novna uveljavitev njegovega irksizma poudarjajo, da je v začet! a mora čimpraj začeti odmirati ii ižbeno osnovo — samoupravljanje bo z odmiranjem države nastopil] lava dobila svoje mesto v muzeju oju. Ob vzpostavitvi delavske oblasti lezni, in sicer: birokratizem, teh irx opozarja, da je pariška ki okraciji. „Komuna," je pisal Mai e največji postavki izdatkov, arm slo vseh buržoaznih revolucij muna (I. 1871) je uvedla tudi membno postavko v samoupr muno za prvi zgodovinski posl Naslednji pristop k dezaliem nes v svetu vidimo dve po'' ializem. Oktobrska revolj »k sovjetov, a ostala je t. V Jugoslaviji se je t najširšo ljudsko vobodilnih odborov ikopravnosti jugoslo igoslavijo veljati zakon moupravljanja v vse družbene* tema. V razvoju samoupravljanja ima ne potrebujemo samoupravlj oupravljalca — humanista, kar ' _ sveta socializem aj pride brezrazredna družba; Engels sta zelo lazimo lahko da se mora »letariat sam človeka, a leta r položaju vrste Samoupravljanja človeka in tbistva. Klasiki »lavska drža-za najširšo jele pravi, l)žba in bo i parnem Tako »ravni Uprave rativna >B z OF narod no-Oočanju in čel za celo je začrtal pot do delegatskega ča ženem samoupravljanje. Dežele, ki se osvobajajo sp imajo največjo perspektivo razvoja v socializmu. logo humanizem, nokrata, temveč udarjal. aže, da postaja in s tem prodira tudi se osvobajajo spon kolonializma, Edi Korat GOREČI JEZIK MANIPULACIJE (JE DA — Vi ne radi pristajate na pogovor; tako vas ne srečujemo na straneh časopisov, ne poslušamo vas po radiu, ne gledamo vas po televiziji. Zakaj? „Ce se ne pojavljam v časopisu in ne dolgočasim na televiziji, pomeni, da se mi lahko verjame." — Ne razumem vas povsem dobro. „Če ne razumete mene, boste morda razumeli Karla Магха: ,Javno razpravljanje ni iskreno, iskreno razpravljanje ni javno.'" — Ce sem dobro razumel vse, kar pišete v Ribarima ljudskih dušg^l, vi to razliko med javnim in zasebnim (mnenjem) jemljete kot metodo za odkrivanje resnice? „Pridejo časi, ko ni težko spoznati resnice: kot lažno vzameš tisto, kar se govori javno, kot resnično pa tisto, kar se šepeta tajno." ~ Kaj pomeni to tajno? „Beseda tajno je v mojem besednjaku ime za vse tiste racionalnejše in bolj humane možnosti, ki ne morejo priti do izraza v javnem življenju, ki so pridušene z obstoječim načinim družbene organizacije, a so resnica družbe." — Mislite, da se resnica le težko najde v javnem področju človekove dejavnosti? „Resnica prebiva tam, kjer je svoboda — to je: v privatnem življenju. Ne pravim, da je v javnem življenju vedno vse neresnica in laž; rad bi poudaril, da ko se ideja institucionalizira, postopoma izgublja spoznavno vrednost, ker je vsaki instituciji (četudi je bila znanstvena) več do nje same kot do ideje, na katero se po potrebi, najpogosteje ob svečanih priložnostih, sklicuje. Ideja se (sčasoma) pretvarja v dogmo, beseda v frazo, resnica v zablodo. Tako se dogaja, da ljudje dolgo spoštujejo ne samo velike resnice, ampak tudi velike zablode, ker za njimi stojijo močne družbene avtoritete. Kjer se začne dogma, tam se konča umovanje. Marx je v tretji knjigi Kapital zapisal: „..jasno je, da je tukaj — kot vedno, v interesu vladajočega dela družbe, da se obstoječe stanje prikazuje kot zakon in da se njegove z običajem in tradicijo dane meje fiksirajo kot zakonite.'" — Ali ni to pojmovanje javnosti kot laži in privatnosti kot resnične nedialektično? Ali sta lahko javna nesvoboda in privatna svoboda; ali je to svoboda? „Morda je moje mišljenje „nedialektično", vendar je zato jasno in razločno. Ko marksisti ne vedo razložiti nekaterih stvari, takrat običajno rečejo, da so te stvari v „dialektičnem" odnosu. Na drugi del vašega vprašanja lahko odgovorim takole: institucionalne oblike življenja ne izčrpavajo vsega bogastva in raznovrstnosti življenja. Torej, institucionalni kriteriji ne morejo biti edini v definiranju smisla in resnice, ker so občutena, izkušnje, verovanja, ideje, vrednosti in obnašanja, ki niso institucionalizirana, vendar so resnična in imajo smisel. Zelo pogosto se dogaja: kar ima smisel za posameznika, ni zajeto v uradni definiciji smisla, in zato je odtujena od uradne definicije in institucionalno določenih vrednosti. Samo tako je lahko razumljivo dejstvo, da je smisel ljudskega življenja pomaknjen iz institucionalne na privatno raven in da je celo religija postala stvar osebnega prepričanja in življenja. Ljudje verujejo v boga, ne pa tudi v cerkev. Po vsej verjetnosti je pešanje zaupanja d družbene institucije, ki so bile ustvarjene kot odgovori na množične potrebe in bojazni ljudi, vendar kaj kmalu ustrezajo samo potrebam tistih, ki v njih delajo, ali samo tistih, ki jih vodijo. Vidite, da človeka rešuje tisto malo svobode na način, ki mu je edini mogoč: da vsaj privatno misli tisto, kar javno ne more govoriti. Tako institucionalna ureditev lahko traja, čeprav jo večina ima intimno za nesmiselno. To prav gotovo ni svoboda v polnem pomenu besede — je pa le beg od (institucionalno definirane) svobode. Vrnimo se na vprašanje kritične metode, ki se je tudi vi poslužujete izšlii v raziskovanju. Iz česa se „Dejal sem, da se oi nalna in nehumana zato človekovih možnosti. Kri njej vsebovane, zaduš žujemo vsi, ki smo ru ne pomeni nič janje dejstev z racioi skrivajo in ki so po Marxovem mn spoznalo in deja šljenja logično v) od svojih resni? : drug njih« ivzaprav sestoji? toječa družbena organizacija kaže kot neracit preprečuje ustvarjanje racionalnih in humarr družbe s stališča resničnih možnosti, ki sp in ujete — to je kritična metoda, ki se je pos arxove šole možnosti. Kritika v našem prir kakor hrabro, dosledno in sistematično prin fejšimi in bolj humanimi možnostmi, ki se v resnica. Ta napetost med možnostmi in i' eobhodna, da bi se sploh lahko kaj (zrianstvd premenilo. Dojemanje znanosti kot kritičnega! razumevanje sveta kot sveta, ki je (trajno) odtgj osti. V samem bistvu kritične metode je | ipro vanje dejstev z ozirom na možnosti njihovega preseganja. Kritika je dialektika. Kritična (dialektična) metoda ne more biti samo pozitivna, kajti dejstvo za Магха ni nekaj, kar obstoji samo pozitivno, ampak tudi nekaj, kar preprečuje, omejuje in oporeka možnosti, ki so zajete v dejstvu ali v nizu dejstev. Na primer: odtujeno (najemno) delo je dejstvo, vendar je hkrati tudi negacija svobodnega dela (ustvarjalnosti); privatna lastnina je dejstvo, vendar sočasno pomeni tudi omejevanje človekovega skupnega prisvajanja narave; specializacija je dejstvo, vendar obenem preprečuje, da bi človek vzpostavil vsestranski odnos do sveta; milijoni ljudi v svetu umira zaradi lakote vsako leto (to je dejstvo), vendar obstajajo tudi realne možnosti, da se svetovno bogastvo razporejuje bolj racionalno in humano, da ljudje ne bi umirali na ta bedni način . . . Skratka: vsako dejstvo je več kakor golo dejstvo; golo dejstvo je zoževanje in negacija resničnih možnosti; v njem so zaprti svetovi možnosti. Marksizem je pripoved o bogastvu sveta možnosti v odnosu do tako imenovanega realnega sveta. Realnost je vedno samo izhodiščna točka za nekaj, kar je šele mogoče - torej: novo." Џ — Iz pravkar povedanega sledi, daje kritična metoda nevarna reč. Ali ni Marx pisal, da „v svoji racionalni obliki izziva jezo in strah buržoazije in njenih doktrinarnih zastopnikov, ker v pozitivno razumevanje obstoječega vnaša obenem razumevanje njegove negacije, njegovega nujnega propada; ker vsako nastalo obliko razumeva v gibanju, torej tudi z njene minljive strani; ker se z ničimer ne da nadzorovati in ker je v svojem bistvu kritična in revolucionarna"? „Tudi danes je nevarno biti marksist. Biti marksist pomeni kritično misliti. Kritično misliti pa pomeni prirrjerjati dejstva z možnostmi, ki so v njih .zamrznjene'. Odkriti te bolj racionalne in bolj humane možnosti, kijih duši obstoječa družbena ureditev, pomeni opozoriti na neracionalne in nehumane pojave v obstoječi družbeni ureditvi. Opozoriti na neracionalnost in nehumanost obstoječe razporeditve dejstev pomeni izzvati tiste, ki živijo od te družbene ureditve . . , pomeni izzvati ljudi, ki jim je resnica še samo spomin. — Vi menite, da samo kritičen mislec pomaga resnici, da preživi? „Če ne bi bilo njih, bi v družbi vladal mir — podoben miru v puščavi; pogumni so, da razmišljajo o „prepovedanih" temah; za svoje resnice ne zahtevajo dovoljenja pristojnih; hočejo živeti, vendar ne pod vsemi okoliščinami (so misleci brez olajšujočih okoliščin); njihova želja po novih resnicah je močnejša od strahu pričakovanih kazni; zanje ni najpomembnejše, da imajo prav, bojijo se neiskrenosti; menijo, da je resnica redka vrednota, ki ne izgublja na vrednosti, če se deli z drugimi ljudmi; resnica je edino orožje ljudem brez orožja, edina moč nemočnih, edina uteha ponižanih in edini sen v stvarnosti, ki ne dovoljuje, da se sanjajo druge sanje razen predpisanih." 1™ — Od kočf kritični misleci črpajo svojo hrabrost, kritičnost, resnicoljubnost? In do kod sežejo meje „radikalnosti" individualnega ..kritične-T ga" upora? „Najprej poglejnrio, odkod svojo kritičnost črpajo skupine. Marx nam je dal .metodološko napotilo, kako naj ki je kritično razpoložen do obstoječega. Razločno pravi: meščanske družbe nima niti potrebe niti sposobnosti za ob cijo, dokler ga v to ne prisili njegov neposredni položaj, nujnost, njegovi lastni okovi.' Torej: da bi neka družbena skupina (razred) bila sploh kritično razpoložena do družbenopolitičnega sistema, se mora znajti v kritičnem položaju. Od skupin (razredov), ki sd čvrsto integrirane v sistem, ne moremo pričakovati kritične misli in revolucionarnega dejanja. S tem smo se približali meji radikalnosti, o kateri govorite. Ti razredi so radikalni (revolucionarni), dokler ne dosežejo vsaj znosnega položaja v obstoječi družbeni strukturi in razdelitvi (materialnih in duhovnih) vrednot. Revolucionarni so — dokler so lačni, ko pa se najedo, se jim spil Tisto, kar razlikuje kritične m gih skupin, je, da je to skupina, ki ji be; a ne zaradi tega, ker je v kritič benih skupin, ampak zato, ker družbenih pojavov. Tako smo < nosti itd. teh mislecev. Dokler i čno mišljenje nima meja. ,Ali se m nekega duhovnega življenja ne sp; ta tega življenja ne potrjuje, ampa — Ali ni družba svobodi jo kritizirajo?... . . „Človeška svoboda možnost upora, človekov se meja svobode pojavlja kot njeni ružbencfskupino od vseh dru-smerjena v odnosu do druž-iju v odnosu do drugih druž- ■a metoda |j izvor poguma; )jo kritizirati, jme samo po sebi, da a v notranji značaj teg joj uje?' je poudarji in delajo ti misleci ovanja icoljub-;o kriti-meja a le- ki ejenosti sledi naša [vanju svobode. Tako i svoboda bila neome- NES RES NEVARNO BITI MARKSIST?) Ш ; jena, potem upor ne bi imel nikakršnega smisla. Svoboda nikoli ne more biti popolna, vendar to ne more biti razlog, da se človek ne bi boril za več svobode ... mi ne bi vedeli, kaj je svoboda, če je ne bi dušili, prav tako kot ne bi vedeli za vrednost prijateljstva, ko ne bi bilo izdaje." 1 — Zaradi svojih stališč, ki jih predstavljate z jezikom, ki ga nismo navajeni v družboslovnih znanostih, so vas napadali tudi v časopisju. ,, Kakor hitro človeka v časopisih obsojajo zaradi tega, ker o nekaterih stvareh drugače misli, vem, da je razumen, kajti pri nas redko koga napadajo zaradi laži in neumnosti. Naši ljudje v polemikah ne napadajo problemov, ampak drug drugega, kajti drug drugega ne zaznavajo kot miselne nasprotnike, ampak kot krvne sovražnike." — Vaši kritiki drug za drugim poudarjajo lepoto vašega stila in nabitost besed z „ognjem" in smislom. Ali je takšen način pisanja v zvezi z naravo kritične metode? „Ne vem, kolikšna je dejanska vrednost (pod predpostavko, da neka vrednost obstaja) mojega pisanja, vendar vem, da sem ga pisal dolgo in zavestno. Drugi naj sodijo in presojajo; kar pa zadeva mene: ostal bom zvest samemu sebi in kritični metodi. Kdor se poslužuje te metode, ne more biti ravnodušen, kajti o družbenih rečeh se ne piše s črnilom. Moja vest, ,moj notranji sekretar' , bdi nad vsako mojo besedo in ne dovoljuje, da bi samemu sebi lagal, torej: niti drugim ljudem. Ko prelijem na papir misel, je moj prvi pomislek, ali bodo bralci razumeli in doživeli mojo misel kot svojo. Ivo Andrič je čudovito povedal: ,Največji efekt se doseže v poeziji, ko pesniku uspe, da bralca preseneti z nečim, kar mu je znano/ Za mene je lep stil: pisati natančno in jedrnato ..." — Iz dosedaj povedanega lahko zaključimo: položaj resničnega intelektualca ni videti več tako privlačen, prej bi lahko rekel, daje negotov in nevaren. Ali bi lahko povedali nekaj o mestu in vlogi intelektualca danes? „Na vaše vprašanje sem že odgovoril v knjigi Odpori kritičnemu mišljenju, v kateri sem zapisal: intelektualci so po poreklu iz različnih družbenih razredov, vendar sami niso razred; niso razred, vendar sev ustreznem trenutku vežejo z določenim razredom; se sestajajo, vendar se ne morejo organizirati; volijo, vendar imajo redko svoje kandidate na volitvah; pišejo vse mogoče programe, nimajo pa svojega lastnega; sledijo raznim interesom, nimajo pa skupnega; mislijo, pa nimajo enotne ideologije; kažejo na središča moči v družbi, a jih ne morejo kontrolirati; odkrivajo alternative, vendar ne odločajo, katera se bo uporabila; uživajo ugled — pa je ta običajno povezan z uglednim položajem; zaupajo, proti njim pa se goji načrtno nezaupanje; so nevarni, a sami nimajo moči; gradijo mite, pa jih morajo sami rušiti; ustvarjajo ideje, vendar jih ne uresničujejo; . . . niso revolucionarna skupina, vendar idejno pripravljajo revolucijo; vse raziskujejo, pa šo sami sebi skrivnost; predvidevajo obnašanje všeh družbenih skupin, vendar pa ne morejo predvideti svojega lastnega; so najzavestnejši del družbe, vendar brez jasne zavesti o svojem položaju, vlogi in možnostih; so ,budni čuvaji noči, ki bi drugače bila preveč temna' — a jih mrak velikokrat vsesa; ustvarjeni so za razumevanje celote, vendar pa se jim ta sposobnost največkrat upošteva kot pomanjkljivost; pritožujejo se, da so od nekdaj bili družbeni pastorki, a se danes borijo, da jih družba ne bi vklopila v svoje institucije in tako ugasnila kritično iskro njihovega duha; marsikaj delajo — kritičen način mišljenja pa jim ostaja edino stalen poklic; so teoretiki, vendar v povsem praktičnem svetu." — Kaj bi lahko temu dodali danes? Jj „Dodal bi lahko samo to: intelektualci so bolj nagnjeni k razmišljanju o življenju — kakor da ga živijo s polnimi pljuči in srcem; družbeno življenje intelektualci razlagajo, vendar ga sami ne morejo spremeniti; ne morejo razmišljati, ne da bi se počutili svobodne v iskanju resnice, vendar zaradi tega zelo radi govorijo o njih kot o anarhičnih dušah; v kulturnem *ivljenju družbe se zavedajo svoje pomembnosti, vendar v družbi ne norejo biti kaj drugega kakor marginalna skupina; ne živijo, če ne vpra-ijejo, vendar s tem ko neprestano vprašujejo, postavljajo same sebe Dod vprašaj'; sicer več ne govorijo latinsko, vendar jih ljudstvo posluša ikor da bi govorili latinsko; javno govorijo, vendar jih ogovarjajo za hrb-| gledajo prek lokalnih plotov, a jih prav zaradi tega lokalni .bogovi' ne ijo; jasno jim je povedano, da lahko razmišljajo samo! znotraj določenih ija, vendar neprestano prestopajo te in druge meje (potrpljenja); v be-iah vidijo svojo moč — pa jim besede s silo;vračajo v usta; niso vladajoča skupina, ker niso naklonjeni nasilju (razen y domišljiji); povezuje jih poseben način mišljenja in govorjenja, vendar je гаупо to tisto, kar jih ločuje in izloča; do svojih bistvenih idej pridejo z opazovanjem in razumevanjem težkih kriz — sami pa so neprestano v krizt; svoje moči ne gradijo na lastnini, vendar se njihovo znanje jemlje in koristi kot kapital; sodelujejo v revoluciji vendar ne sodelujejo v delitvi .plena';,so revolucionarji, vendar ne tudi izkoriščevalci revolucije; so zelo osamljeni, čeprav živijo v množični družbi; bolehajo — od neozdravljive bolezni razmišljanja, vendar šo ža druge srečna bitja; živijo na mejah družbenih razredov, često pa tudi na mejah (še) zdrave pameti; rajši imajo pogovor kakor strinjanje, vendar se od njih zahteva strinjanje brez pogovora; uživajo družbeni privilegij iskanja resnice, vendar se jim ponuja na desetine drugih privilegijev, da bi o resnici molčali; so ljudje, ki ustvarjajo in prav zaradi tega se ne morejo uspešno prilagajati; so ljudje, ki v življenju čestokrat nimajo niti sobice, kjer bi živeli, a jim po smrti dajo kar cele ulice." — Očitno govorite o intelektualcih, ki niso pripravljeni pristati na re snico. Vendar niso vsi intelektualci takšni, ali ne? „Se danes ne znamo definirati intelektualcev, pa se zaradi te nemoči zatekamo k opisovanju. Vendar o tem sem prepričan: ko govorim o intelektualcih, ne mislim s tem na tisto velikansko vojsko intelektualnih uradnikov, ki se je relativno dobro vgnezdila v družbeni strukturi in kateri je pravzaprav tuj način življenja pravih intelektualcev; postavljati kritična vprašanja in na njih dajati intelektualno poštene odgovore — ne oziraje se na katerekoli interese, vključujoč tudi lastne. Le ti niso misleci in jih zato Mills (napreden ameriški družboslovec, op.: af) upravičeno imenuje .najemni intelektualni delavci', Gouldner (ameriški, t.i. refleksivni socio log op.: af) pa .inteligenca', saj so prej psi čuvarji političnega sistema kakor njegova vest. Tisti, ki imajo ideje, nimajo moči, tisti pa, ki imajo moč, nimajo idej. Zato si močni ljudje prizadevajo obkrožiti se z ljudmi, ki imajo ideje, vendar ne zato, da bi z njimi delili moč, ampak le zato, da bi z njimi delili njihovo znanje. Z njimi se okoriščajo, vendar jih globoko prezirajo. O teh izobraženih sužnjih so klasiki marksizma povedali: .Ravno dejstvo, da je katoliška cerkev v srednjem veku ustvarjala svojo hierarhijo s pomočjo najboljših glav naroda, ne glede na stan, rojstvo in imetje, je bilo eno od glavnih sredstev za utrjevanje njene oblasti in podrejanja laikov. Bolj ko je neki vladajoči razred sposoben, da sprejme najpomembnejše predstavnike razredov, ki jim vlada, solidnejše in nevar nejše je njegovo vladanje'." — Ali so „pravi intelektualci" in misleci prakse tudi subjekt zgodovine? Ali se, po vašem, svobodno bitje resnično realizira samo v neodvisnem mišljenju? „Ne vem, ali so resnični misleci subjekti zgodovine, vem pa, da so redki subjekti v zgodovini. Ne dovoljujejo, da se (vojna, politična, ekonomska itd.) zgodovina poigrava z njihovimi življenji, ampak goloroki branijo svojo človeško opredelitev in dostojanstvo. Zaradi tega, ker mnogo mislijo, so jim roke mnogokrat zvezane; včasih so tudi bežali, vendar so vedeli (sami - kot cel svet), da jih preganjajo slabši od njih; ljudje brez domovine so samo zaradi tega, ker se njihov pojem domovine ne sklada z mejami lastne države: ko njihove misli ne bi bile močne, ali bi jih tudi tako preganjali? Revolucije ne nastajajo v želodcih (potem bi to bili samo običajni upori), revolucije nastajajo v glavah (včdene z idejo in idealom). Misli niso materialne, vendar izzivajo materialne posledice — kar pomeni, da so stvarne. K. G. Jung vam lahko o tem pove boljše: .Paradoksalno jeter vendar kljub vsemu resnično, da pri nas ena misel nima prave stvarnosti; mi z njo tako ravnamo, kakor da je nič. Čeprav je misel po možnosti točna, mi predpostavljamo, da obstaja samo s silo določenih dejstev, ki jih je sama formulirala. Mi s pomočjo teh nedoločenih ustvaritev fantazije, ki so sestavljene iz neresnično obstoječih misli, lahko odkrijemo skrajno destruktivna dejstva (kot na primer atomsko bombo), vendar se nam zdi povsem absurdno, da bi se resničnost same misli lahko kdajkoli resno sprejela.' Misel ni vse življenje, vendar življenje brez misli ni Človeško življenje, ,kajti ne more se misliti — ne da se živi, lahko pa se prav lepo živi — ne da se misli' (Andrš Gide). Л Pogovor (Plameni jezik manipulacije) s prof. dr. Ouro Sušnjičerr je objavil beograjski Študent 12. aprila 1978 v svoji 10. številki. Danes objavljamo nekako prvi del pogovora, drugi del pa bomo objavili v naslednj številki Katedre Prof. dr. Ouro Sušnjič se je rodil 2. maja 1943. leta v majhni liški vasici Rudopolje (SR Hrvatska). Srednjo šolo je končal v Vinkovcih, filozof sko fakulteto pa v Zagrebu. Doktoriral je na filozofski fakulteti v Beogradu leta 1965. Razen nazadnje izšle knjige Ribari ljudskih duša (NIP Mia dost, Beograd 1976) je objavil še tri knjige: Pojem zakona u sociologiji (Institut društvenih nauka, Beograd 1967), Otpori kritičkom mišljenju (Vuk Karadžič, Beograd 1971) in Kritika sociološke metode (Gradina, Niš 1973). V naših najuglednejših časopisih je objavil prek 50 člankov, esejev, polemik, kronik, beležk in prikazov. Poslovenil Andrej Fištravec „ŠTUDENTOV" POGOVOR Z DUROM ŠUŠNJIČEM KOT DOSLEJ Iz pogovora odgovornega urednika Braneta Srčnika z Dušanom Najdičem, predsednikom OK ZSMS Maribor, pred kongresi ZKJ, ZSMS in ZSMJ „Glavna naloga ZSMS mora biti vsekakor v tem, da uvaja ne samo neki izbran del mladine, ampak njene široke množice v sistem samoupravne demokracije, to je v delegacije družbenega odločanja in delegatski sistem." Edvard Kardelj V pogovoru je sodeloval tudi Zdravko Terpin, predsednik KMI pri OK ZSMS Maribor. Skupaj smo skušali osvetliti nekatere aktualne naloge mladih, še posebej mladih na univerzi. Pomembnejše izvlečke iz prijetnega klepeta danes tudi objavljamo. KATEDRA: Glavna in najpomembnejša področja dela, kjer se mladina aktivno vključuje v sedanjem obdobju? TOV. NAJDIČ: Poglavitne smernice za delo v sedanjem obdobju izhajajo gotovo iz ustave, zakona o združenem delu, Kardeljeve študije in iz sklepov IX. kongresa ZSMS, kot je bilo navedeno v oceni organizacijske in akcijske graditve ZSMS na 6. seji RK ZSMS. Po tej oceni se mora mladina popolnoma uveljaviti in še uspešneje kot doslej reševati probleme v sklopu celotne družbene skupnosti, zagotoviti moramo takšne družbene pogoje dela, v katerih bo mladina subjekt in neposredni tvorec samoupravnega odločanja. V sredinah, kjer mladi žive in delajo (OZD, šola, fakulteta, krajevna skupnost...), bomo morali oceniti njihovo angažiranje, idejnopolitično delo, marksistično izobraževanje, uresničevanje kolektivnega članstva v akcijski krepitvi, angažiranje študentske mladine in razvoj samoupravnih odnosov v družbenih celicah itd. To bi bile nekatere najpomembnejše naloge ZSMS v predkongresnih obdobjih. KATEDRA: Kako potekajo mladinske delovne akcije in sodelovanje študentov z ostalo mladino na teh akcijah? TOV. NAJDIČ: Te mladinske delovne akcije (MDA), ki potekajo oz. bodo stekle, nimajo namena le v tem, da se izborijo nove delovne zmage, temveč so te akcije tudi pomembna šola samoupravljanja, razvijanja bratstva in enotnosti in interesnih aktivnosti. Sodelovanje študentov na MDA je, lahko rečemo, pod pričakovanji. Med študenti se pogosto pojavljajo interesi po zgolj umskih delovnih nalogah, ki naj bi bile osnova za sodelovanje na delovnih akcijah, kar pa je brez dvoma preveč enostranska graditev osebnosti mladega človeka. V mladega brigadirja moramo vkomponirati tudi vlogo bodočega idejnopolitičnega nosilca družbenih nalog, razviti mu moramo zavest, solidarnost in vzajemnost. Nikakor ne moremo in ne smemo razdvajati umskega in fizičnega dela, kar pa se v željah zlasti nekaterih študentov često pojavlja (težnje po izključno znanstvenoraziskovalnem delu na delovnih akcijah). študentje lahko veliko prispevajo k uspešnosti MDA verjetno prav s tem, da se pojavijo med ostalim kot izobraženi samoupravljalci in politični aktivisti. Objektivni faktor pri vsem tem pa je gotovo obdobje junij —avgust, ko so izpitni roki in vojaške vaje za bruce ter obvezne počitniške prakse, ki zagotavljajo študentu strokovno izpopolnjevanje (?). KATEDRA: Zaključki javne razprave o družbenih organizacijah in društvih ZSMS? TOV. NAJDIČ: Osnovni premiki razprave so bili: vpliv ZSMS na program in aktivnost društev ter vprašanja okoli nerešenega kolektivnega članstva in pa vključenost družbenih organizacij in društev v politično dejavnost. Zanimivo je, da so se v to razpravo društva zelo slabo vključila, čeprav so razprave potekale v 00 ZSMS. Preslabo je bila akcija koordinirana tudi s SZDL in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Premalo smo se vključili tudi v razčlembo kolektivnih članov v ZSMS. Menim, da je najpomembnejša naloga društev prav v tem, da delovno vzgajajo mladega človeka in ga s tem pripravljajo za življenje, ne le v tekmi za doseganje najboljših rezultatov. Poseben problem pa gotovo predstavljajo društva v okviru univerze, ki so slabo samoupravno organizirana in se v to razpravo tudi niso vključila. Nekatera med njimi že preraščajo širino univerzitetnega prostora, zato prihaja do različnih problemov in nejasnosti, ki se ne rešujejo po načelih sporazumevanj in dogovarjanj v družbi. KATEDRA: Vojaške vaje brucev in delovne priprave za SLO in DS (oblike dela in uspešnost takšnega dela)? TOV. NAJDIČ: Prepričan sem. da je namen takšnih vojaških vaj za bruce popolnoma jasen: praktično moramo usposobiti študenta v obrambnih pripravah, da pridobi poleg teoretičnega znanja od predavanj tudi praktične Izkušnje. Lansko leto so se študentje na teh vajah dobro izkazali, vendar sem mnenja, da imajo delovni dan preveč napolnjen s fizičnimi oblikami, premalo pa je idejnopolitičnega in interesnega usposabljanja. Bolj bi se morali zavedati, da gre v teh vajah tako za vojaško organiziranje kot tudi za organiziranje družbenopolitičnega dela mladih. Premalo ja čutiti tudi povezavo med teoretičnim delom izobraževanja o obrambi domovine in med vojaškim usposabljanjem mladih v teh učnovzgojnih centrih. Pri tem prihaja pogosto do ponavljanja v podajanju gradiva na predavanjih, torej do podvajanja snovi. Je pa res, da se študentje v času šolanja zelo slabo vključujejo v DS in SLO. Vzrok je iskati gotovo tudi v tem, da mnoge stvari postavljamo pred študenta premalo vzročno. Najbrž bi bilo potrebno vključiti v podobne priprave, kot jih imajo bruci, tudi študentke—brucke in pa srednješolsko mladino. Gotovo pa bo potrebno izboljšati pogoje bivanja in preučiti fizične obremenitve mladih na teh vajah. KATEDRA: Kakšne oblike družbenopolitičnega usposabljanja mladih načrtujete v letošnjem letu? Uspehi in konkretno začrtane - uresničene akcije? TOV. NAJDIČ: Predvsem delujemo na področju marksističnega izobraževanja mladih prek marksističnega centra, usposabljanja s seminarji po posameznih področnih konferencah in v obliki mesečnih posvetov s predsedniki in sekretarji. Usposabljanje mladih teče tudi v osnovnih organizacijah ZSMS prek raznih posvetov predsedstev... V bodoče je potrebno še posebej vključiti v idejnopolitično usposabljanje aktive mladih komunistov. Menim, da morajo postati mladi, ki končajo določeno obliko izobraževanja (mladinska politična šola) nosilci nadaljnjega idejnopolitičnega dela z mladimi, zlasti s tistimi, ki so bili pravkar sprejeti v ZK. Mladi, člani ZK, morajo biti v prvih vrstah aktivistov tudi v ZSMS. TOV. TERPIN: Kot vsako delo mora tudi idejnopolitično usposabljanje temeljiti na konkretnem delu v OO ZSMS, in to ne na delu predsednika, sekretarja ali morda predsedstva, ampak na množici članov v obliki široke aktivnosti (slabost je v tem, da mnogi mladi sodelujejo v osnovnih organizacijah le kot opazovalci). TOV. NAJDIČ: Zelo pomanjkljivo je tudi individualno usposabljanje mladega človeka. Mladinske ure in pomanjkljivosti pri družbenih predmetih še vedno niso akcijsko pripravile mladega človeka za individualno idejnopolitično izobraževanje. Pri družbenih predmetih je gotovo preslab razredni pristop do obravnavane tematike, zato konferenca mladih v Izobraževanju pri OK ZSMS Maribor pripravlja analizo predmetov z oceno in pregled nosilcev teh predmetov na posameznih šolah. Usposabljanje mladih poteka vertikalno in seveda tudi horizontalno od OOZSMS do republiške konference ZSM skozi široke in številne oblike aktivnosti. Zelo dobro imajo idejnopolitično usposabljanje urejeno npr. v Varaždinu. Pomemben del mladih se udejstvuje tudi v sindikalni organizaciji in v vseh oblikah izobraževanja za člane ZK. KATEDRA: Kako pripravljeni pričakujete 10. kongres ZSMS, ki bo letos jeseni v Novi Gorici? Kakšne so vas oP0Z.ob.iu (PA SE PaatEs u£ peuerE z avtom,fc-Et m To Silo 3AZ. CEM VAS AMGEL Valuh. L VAM s e i-i Pbisel . pa s HALO 1 Gos po o USoJDtJO ZA VAS ЈШбУу/лт/*,//,„/////,//***. m 4 иМашјкам - ш. te*// bile priprave na kongres ZKS in kakšne so za kongres ZKJ? Pričakovane spremembe v delovanju in organiziranju mladine po kongresih? TOV. NAJDIČ: Vloga mladine v družbeni skupnosti je po IX. kongresu ZSMS veliko bolj jasna, kot je bila predtem. Važen element v pripravah kakor tudi po kongresu bo poglabljanje organizacijskih oblik dela v vsebinske oblike. Poglavitna naloga mladih je aktivnost v delovni sredini, v kateri živijo, in pa seveda nastopanje navzven v obliki de-degatskega dela v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih. Ravno v krepitvi delegatskega sistema mora priti vloga ZSMS kot družbenopolitične organizacije še bolj do izraza kot doslej. Zato bo to osnovna preoku-pacija dela mladine po X. kongresu. Važno načelo dela mladih je gotovo tudi krepko povezano z delom v 00 ZK, kjer se mora mladina delovno vključevati v skupne akcije. Na kongresu ZKS je bilo izpostavljeno vprašanje statusa aktivov mladih komunistov, ki gotovo imajo svoje mesto v ZK kot enotni organizaciji. Pomembno vlogo pri nadaljnjem usposabljanju mladine igra tudi mentorsko delo z mladimi. Kadrovska politika v ZSMS, še posebej pa sprejemanje mladih članov v ZK mora temeljiti na tem, da postane kadrovska osnova za sprejem v komunistično organizacijo 00 ZSMS. To so stališča, ki smo jih predvsem poudarili na 8. kongresu ZKS. Poglavitno zvezo med komunistično in mladinsko organizacijo morajo prav gotovo predstavljati mladi, in to v dvosmerni (povratni) obliki dela v obeh organizacijah. KATEDRA: Kakšna je danes vloga študentske mladine v organizaciji? (Ne) aktivnost študenta danes in aktivnost nekoč? TOV. NAJDIČ: Danes govorimo sicer o organizacijski in akcijski enotnosti mladine, vendar je to v praktičnem delu spremenjeno: skoraj ni aktivnih študentov v krajevnih skupnostih, v društvih in družbenih organizacijah. študentje bi lahko ogromno pripomogli s svojim znanjem v enakopravni povezavi z ostalo mladino pri delu v družbenih skupnostih itd. Obstajajo pa tudi nekatera specifična področja aktivnosti študentov (študentje na pedagoški akademiji — bodoči mentorji in učitelji, študentje prava — vključevanje v družbeno problematiko . . .) Študentje bi morali imeti po svojih ustavnih pravicah status delavca, čeprav ne kot ljudje, ki ustvarjajo dohodek, ampak kot samoupravljalci v družbeni skupnosti. Zal pa so danes redki študentje, ki se pojavljajo kot občani. Vzrok je verjetno v preslabi programski povezavi mladine, zato bi bilo nujno, da se študent vključuje poleg univerze tudi v širšo družbeno problematiko. Obštudijske dejavnosti na univerzi so gotovo področje, ki je po IX. kongresu ZSMS zelo slabo napredovalo. Enako bi lahko trdili za spremembo organiziranosti študentske mladine v okviru UK ZSMS. ki je danes vse preveč toga. saj se ne vključuje v širši družbeni prostor. Študentje morajo svojo problematiko reševati tudi v okviru občine, kjer živijo (čeprav le začasno). Družbeni pogoji dela mladih so se v nekaj zadnjih letih bistveno spremenili. Danes smo mladi, kot kaže, premalo življenjski tudi pri reševanju tekoče problematike mladih ljudi, še posebej pa študentov. Neustrezno za univerzo je, da se ohranjajo stare družbene pomanjkljivosti in metode dela; dele- gatske povezave na univerzi navzven ni. Študenta nismo uspeli dovolj povezati v delegatsko strukturo skupščin, nimamo ga niti dovolj vključenega v samoupravne interesne skupnosti niti v združeno delo. Verjetno so to neposredni vzroki, da je študent preslabo aktiven, da ni delegatsko dobro povezan v družbenopolitičnih skupnostih ter da so tako študentje kot tudi ostala mladina preveč zaprti v delegatske tokove znotraj ZSMS, preslabo pa se povezujejo navzven v fronto družbenih subjektivnih sil. Značilno je tudi, kar se pogosto dogaja, da kolikor v delegatskem sistemu odločanja nismo uspešni, da se študent na osnovi nezaupanja umakne v svoj življenjski krog. To pa je dejanska posledica povratka iz delegatskega sistema dela. Metode dela nekoč in danes se bistveno ne razlikujejo, čeprav je res, da so mladina, torej tudi študentje, včasih živeli v družbenih pogojih, ko ni bilo delegatskega sistema. Bile so določene neformalne oblike dela (npr. tribune), ki jih danes statutarno ne priznavamo. Formalne oblike dela pa danes v univerzitetni organizaciji ZSMS niso dovolj močno razvite, tako konferenca kot tudi predsedstvo konference ne zaključujeta delegatskega sistema mladine na univerzi. Mislim, da so danes mnogi študentje vključeni v ZSMS, niso pa delovno vključeni v organizacijo. To so nekatere bistvene pomanjkljivosti, kijih bo potrebno odpraviti. Takšno organiziranost, kot bo stekla v ZK, moramo doseči tudi v ZSMS. To pomeni, da se bo vsak komunist oz. mladinec povezoval pri reševanju vprašanj neposredno v skupno delovno In bivalno okolje kot subjektivni del te družbene sredine. Lahko bi torej rekli celo. da smo v zadnjih letih, ko smo sprejeli nekatere pomembne družbene dokumente, toliko napredovali, da je zakon o visokem šolstvu danes že zelo pomanjkljiv akt. Zato je potrebno v novem sistemu vzgoje in izobraževanja doseči, da se bo mladina v tem procesu stalno konfrontirala z ostalo mladino in se ne bo zapirala le v svoj krog. Le tako bomo lahko dosegli uspešnost skupnih akcij, ki bodo rezultat konfrontacije mnenj. Prepričan sem, da prihajajo na univerzo v zadnjem času mladi, ki so bolje pripravljeni na skupno delo vse mladine in ti so še vedno aktivni v OK ZŠMS. Prav ti pa predstavljajo pomembno povezavo med OO ZSMS In UK ZSMS ter OK ZSMS na drugi strani, študentje se pogosto pojavljajo s svojo kritiko obstoječega stanja, premalo pa sodelujejo kot reformatorji. Lep primer vključevanja mladih v enotni fronti je aktivnost pri kreiranju štipendijske politike. Študent bo kritikant vse dotlej, dokler bo zunaj sistema družbenega delovanja in odločanja, torej dokler ne bo razvil dovolj svoje socialistične zavesti. Je pa res. da danes verjetno še preslabo gledamo na mladega človeka ter ga pomanjkljivo vrednotimo (npr. politika zaposlovanja), kar pomeni, da mii krnimo njegov osnovni življenjski interes). KATEDRA: Kako smo lahko zadovoljni mladi z delom v iztekajočem se mandatnem obdobju in želje za vnaprej? TOV. NAJDIČ: Število aktivnih članov in tudi število 00 ZSMS se iz dneva v dan veča, kar je nedvomno odraz kvalitetnega dela. Želim pa si, da se vloga mladih še bolj približa statutarnim določilom, katera smo sprejeli, in dav prihodnje delujemo v delegatskem sistemu kot družbenopolitična organizacija, seveda skupaj z ostalimi DPO. S*« “H**! N - 'š Д ® ® BŽ&tf e JO O Ф e 3 S S.-Isgf ?!i 52 Ш S o c " 8 Ф (g c > 2 ■sl žig s|: o O u ■ h E — >o e -O 0>£"‘0O šEŠ|£J (o «a i. £ a. C • m C ♦* * c “> ih Z go a > V x ® Sp 0=11 O 8. “Irt % ffl tg JJV ф ЋЛ Swo« tp-Bkž-C L o ■!.!>> I* »g sl s.« ■И2Ц I.Elgx ot= O o"g > E-°f |S>3 »83 §8-5 I ‘E 2 ђ Ha -g - C CO O 3 ® § 5 E-s*2** >-i> -> -5 o £ g.» g'E ® ?2.» S|2 % *:3 o» тз o ._ .2 ф - 9 'E ?=■-> “E ■ ■ E '3 8 ° ’! e >s * 8 ® Ji™ ■o 3.E IM §> Ф hH tm. Si»°83 ■g oS S* o L°.S3°8 | : 2.2.-S r- S« -I i ZALAT PA TE HISUL-, J>A LAHlčo' GE C Ab<=Ei_ PE£k_c> gestE PCJ toe.č.\ l Jo i. , (Še vedno necelovito štipendiranje) Nedvomno sta predvpis učencev in študentov v prve razrede srednjih šol in v prve letnike visokošolskih delovnih organizacij ter skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1978/79 premaknila kadrovsko načrtovanje v našem združenem delu z mrtve točke. Že to nam lahko pomeni zelo mnogo, ker smo na najboljši poti, da se prvič v zgodovini Jugoslavije naše združeno delo jasno in nedvomno opredeli za ciljno kadrovsko politiko. Pa se vendarle ni dobro prenagliti z ocenami o pravi in živi revoluciji v vzgoji in izobraževanju. Vzrok za to moramo še vedno iskati in ga tudi poiskati v razkoraku obeh zainteresiranih faktorjev v združenem delu: vzgoje in izobraževanja in gospodarstva. Gesla, ki ga pogosto citiramo (citirajo ga najpogosteje prav tisti, ki ga ne uresničujejo): uveljavljanje vzgoje in izobraževanja za delo, ob delu in iz dela, še vedno ne pojmujemo kot nenehen in reformističen družbeni proces, ampak pogosto bolj kot parolo, katere aktualnost je gotovo minljiva. V sedanjem obdobju sta največji oviri za pomanjkljive revolucionarne spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja predvsem dve skrajni metodi dela: pedagoška zakoreninjenost, oprta na minulih principih dela (vzgoja in izobraževanje) in podjetniška mentaliteta, da se vse lahko proda in kupi na trgu — tudi kadri (gospodarstvo). To sta gotovo dve skrajni značilnosti nestičnega področja dela, ki izvirata iz notranjih povezav v združenem delu, ki pa skupno z ostalimi najbolj botrujeta pomanjkljivim oziroma neizdelanim kadrovskim načrtom (nerealno izražene kadrovske potrebe, preozko ali preširoko zasnovane). Ce sedaj pogledamo še mladega človeka, ki si z obveznim osemletnim izobraževanjem pridobi formalno izobrazbo za določeno kadrovsko pogojeno smer nadaljnjega usposabljanja, potem lahko kritično ugotovimo, da še vedno obstajajo (vsaj do neke meje) številne nerešene oz. pomanjkljivosti kot so: necelovito poklicno usmerjanje mladih; priprava mladega človeka za vključevanje v združeno delo je zelo šibka; neenake možnosti za nadaljnje izobraževanje; predvsem pa šibko družbeno in samoupravno-družbeno angažiranje; spremljanje in izobraževanje mlade človekove osebnosti... Lastniško in nenačrtno obnašanje Potem ko smo v Sloveniji samoupravno uredili štipendiranje in s tem poudarili zlasti kadrovsko komponento štipendijske politike, smo bralci Dela in Večera v njunih posebnih prilogah lahko zasledili skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1978/79. V njem je navedeno, katere organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge (?) organizacije razpisujejo štipendije za vse stopnje izobraževanja in kolikšne so potrebe (?) po določenih profilih. Obveščenost o razpoložljivih kadrovskih štipendijah je torej letos dobra. Slabši pa je bil odziv OZD za razpis teh štipendij na poziv skupnosti za zaposlovanje, katere so dolžne objaviti vse kadrovske štipendije (se- znam štipendij), ki jih prejmejo do konca meseca aprila (družbeni dogovor o štipendijski politiki). V nadaljevanju bomo navedli nekatere kritične odzive za razpis štipendij v šolskem letu 1978/79. Kljub temu da so razpisane štipendije urejene po občinah štipenditorjev, slabše urejene pa po poklicnih profilih in abecednem zaporedju, ne gre kriviti za slabo notranjo razporeditev skupnosti za zaposlovanje. Mnogo večje kritike so upravičeno deležne tiste OZD, ki kadrov še vedno ne planirajo, to pa je med drugim razvidno tudi iz skupnega razpisa kadrovskih štipendij v SR Sloveniji, kjer so izostale velike in pomembne slovenske OZD, ki gotovo potrebujejo za svojo osnovno proizvodnjo tekoč dotok kadrov, še bolj pa je misel podkrepljena, če gre za razširjeno reprodukcijo. Celo več, so tudi občine, ki zdaleč niso razpisale niti toliko kadrovskih štipendij, kot smo pričakovali, in najbrž tako še vedno upajo na vseobsežno koriščenje združenih sredstev. Med te sodijo predvsem naslednje občine: DRAVOGRAD, LITIJA, ORMOŽ PIRAN. Ce sedaj naštejemo še nekaj pomembnejših delovnih organizacij, ki prav tako niso kadrovsko opredelile svojih potreb, potem so med njimi prav gotovo: CELJE: Zlatarna, Etol DOMŽALE: Helios, Tosama GROSUPLJE: Motvoz KAMNIK: Titan, Svilanit KOPER: Tomos KRANJ: IBI LAŠKO: Pivovarna LJUBLJANA-BEŽIGRAD: Ljubljanske mlekarne LJUBLJANA-ŠlSKA: Litostroj MARIBOR: EG Slovenije, PIK, Swaty MURSKA SOBOTA: Mura SEŽANA: Tovarna pletenin itd. Poleg zgoraj navedenih imamo tudi številne organizacije združenega dela, ki razpisujejo kadrovske štipendije za vse vrste profilov, le za tiste ne, katerih delo predstavlja njihovo osnovno (primarno) gospodarsko dejavnost, kot bi s tem želele prikazati, da teh kadrov ne potrebujejo (npr. Avtoprevoz Dravograd, Cimos Koper, Predilnica Litija, Pivovarna Union Ljubljana, Gradbena OZD Pionir Novo mesto, Impol Slovenska Bistrica, Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju, Gorenjska predilnica Škofja Loka itd.) Vsi takšni in podobni razpisi še dodatno vplivajo na to, da je naval na nekatere srednje, višje in visoke šole, akademije ter fakultete še večji, da pa druge šole ne morejo izpolniti svojih vzgojno-izobraževalnih kapacitet, s tem pa ne morejo zadovoljiti realnih kadrovskih potreb v določenih gospodarskih dejavnostih, panogah oz. strokah. Tako je vsem tistim, ki spremljajo razpise štipendij v zadnjih letih, dobro znano dejstvo, da številne OZD razpisujejo veliko kadrovskih štipendij, žal pa jih le malo razdelijo (po lastni krivdi ali pa zaradi neodziva mladih ljudi). To potrjuje tudi dejstvo, da je v zadnjem skupnem razpisu takoj mogoče odkriti, katere so te delovne organizacije. Naštejmo nekatere: Železarna Jesenice, Iskra Kranj, TIM Laško, Železniško gospodarstvo Ljubljana, TAM, Metalna in MTT Maribor, IMV Novo mesto. Železarna Ravne... To so OZD oz. SOZD, ki zaradi nerazporejenih štipendij kadrovsko zaostajajo — njihove potrebe po kadrih so zaradi velikega gospodarskega potenciala tolikšne, da jih doslej nismo uspeli sproti kadrovsko dograjevati in obnavljati. To pa v veliki meri prav zaradi dveh stvari: slabe kadrovske politike znotraj takšnih organizacij združenega dela in zaradi izkrivljene družbene tendence v izobraževalnem sistemu zadnjih let (poklicno zapostavljanje). Veliko lažje je kadrovati (7), kot ustvarjati dohodek? Še ena stvar je zelo očitna: veliko štipendij razpisujejo tudi razni zavodi, inštituti, inženiringi, republiški forumi (telesa) itd. Težko pa ie veri o ti, da se bo delo, ki je v teh ustanovah že danes tako rekoč zelo pomanjkljivo, neizdatno, steoretizirano in zelo slabo povezano v združeno delo, izboljšalo, da bo vsebina dela izražala neko vrednost v družbenem sistemu in ne le apriorno formalnost, ki se predpostavi. V boju proti birokraciji in administratizmu, ki ga baje trenutno „bijemo", bi veljalo o marsičem razmisliti še zlasti zato, ker imamo številna kritična področja, kjer zelo primanjkuje delovne sile, pa vendar si kdove kako ne prizadevamo, da bi stanje spremenili. Raje vsakodnevno prištevamo nove prijavljence na borzi dela — brezposelne. Ce bomo tako nadaljevali, ne bo le kadrovska politika, ampak posebno politika zaposlovanja kot njen sestavni del beležila burne in kritične trenutke. Nekoordiniranost takšnih potez bo gotovo še podkrepilo vračanje emigrirane delovne sile, zato nam gotovo kadrovske listine brez realne prakse nič ne pomenijo. Notranji odnos v kadrovskem obnašanju združenega dela, kakršen je bil doslej, nam praktično ne ustreza, zato ker ne temelji na jasnih perspektivah razvoja ekonomskega sistema v republiki oz. federaciji. Številni delovni nalogi in dela ostajajo kljub razpisom nezasedeni preprosto zato, ker delovna organizacija izbira na prvi kontakt, kot srečke na loteriji, namesto da bi vsaj večino novih kadrov usmerjala in seznanjala nasploh tudi v fazah izobraževanja. Kot vsaka stvar tudi fond podeželja vidno izginja, zato bo večja treznost v celovitem usmerjanju in kadrovanju v prihodnje še veliko pomembnejša. S 5 - O) rC? «£= O Slinil b«r»t Hl-.ili1 iiliPlli S > > "'S e-s O « e-s л » 5. :5>cI o e a&8 o c £ o c 32 5 S-E^-g-S ^ e-o;: a5 o s c _'-g ■j=\® c E o E g _ e O- _ -a " 2 Sl-o e -® “ a žl.8Č-go vv£ 2 ft e __ I = Iflsc Š11; č O ■* I •- O J£ o ® > S > 2 e S’- " S •* " 2 s 510 ‘= ^ - ** > o !5 č ®* 2 > >o o. ■'3“o«te®°- sr» ■'J- &Š’E"li ® o a Eca 4|SS -go = * * е1.Г£ ,-S-5-2 o =ill's'#s =5 ^ »72 3 «4r£ 2 j i§ ._ ® 8 _ w o ji ш°Х"—č.2c® — 282 a-§"9 шШЛ ..Пп\*,И дашц .2,^ o c"° Š — ‘c & a a z g §£= ®i 2 " > S o1? ? E j:oo®e?gca O 2 T r C n ^ S? ® E « « a° O o-°25i « a S,= •S E■- «iT’ gf c _ _q ■=» з --S c o ®-D !2Ng . Si c-giS a£ - £ > C E ™ TD ^ o £ _ ® 2 t: ® £0- J §■ c S ® ш ._ S I &SE2 & £ O t? f J Moiuop .. .,U,- АШиОГТЈг^.^ Г—;—— nršf obiskoval Študentskih prireditev ^ ■■ množico ljudi, ki obiskuje prireditve le zar početi boljšega, kot se pogovarjati s prijateljem,^ ‘ " °špmmljal predstavo — nisi privoščil nastopajočim in vsem tistim, ki so se traJili,; da bi pred sta v^uspela v Oft**epega aplavza •*' — smatraš, da je vse naše delo, trud, entuziazem čisto nepotrebeip. — brez veze;'saj tebe tri kulturi zanimajo le zibajoča se bedra nastopajočih plesalk a ГеЛд. (пјТ" — nisi pomislil, da bi bilo vredno podaljšati nastop še z kakšno dodatno tockb ^ cja bi z zanimanjem C ,?rt! Sni. '•{Oo.- ALI TUDI Tl - ? — na veliko kritiziraš, kako nimaš kam iti zv^čpr, da ilVn*š ušesa polna bednih ецсо klubov, nagnetenih, zakajenih zbirališč snobov, ki znajo le zapravljati denar in razkazovati svoji najnovejšo, najmodernejšo garderobo, da že imaš 'ožuljeno rit od filmskih hitov, kk&re : prestanka s 100 % izkoristkom polnijo blagajne naših kinematografov... И Л fc» d U o vinca, in da ti je strašno žal, do ne zahvalil študente pustil na c enostavno in hitro zaključiš, da smo p Zagrebu . Ljubljani... — hkrati j ..abljaš na vse tiste svetle utrinke monotonega študentskega vsakdana4—na vse piakate, ki vabijo na to in ono prireditev, ki jo je res vredno obiskati; plakate, ki so manjSlDd tistih živobarvnih a la Osterreicher National Cirkus ali Duško Lokin koncert... in nadalje trdiš, kako slaba je obveščenost, da tako ali tako nikoli ne izveš, če bo.kje kaj...? (saj tebi je verjetno nnfanUnn nnnln*; Lm I Lr \L: “* potrebno poslati kolkovano prošnjol?) vseh komisij prlf ledališkif org Sir i komh • dan za d ____ _ to ji (eilk kulturna ko ~ nformiranje, I za vse — planirali nastopa, risan , lepili -radio, na uri '___ rzlično iskali pM^^Mbno itrošili preveč denarja fljskjh VIS, la so let« in, liteVamji ZSMS fcupin ; tebe pa avni (v$ra Šefe ak. la lete (p »M letaki prei lostav ;za siil Jn m^rig rfl ajti žd a dotefl eno Intel f oddelka, i kakršenkoli i tov. Ivan SlatiČc lilo i i pripor . marlj izpustil, i obštudiji ogoče< se nas v« stno pa J dejavno« ga še niste inoCet de ve: i akcije F vse šel boo novih izkušenjj ilsko le itskimi i ф g а\'$ M* ж% U O >' r» \*л %\ m < ° ^ r S ® ^ >£i9: >Si C t % '4.4 % • *°.% V •o'J? . ^°%°л o < ~ «, 4..f O ■y % ^РаГрЈ’ 4 'P»? V4 '{v'i * 'a® 1) ' ■J.-o ■ ^ », <Ž>V °v\*e ^с- &. \ V&1 0» ‘З’ Utf*i ж . * w c g 4/ Г/Г> *W iv ^ o % ШВ "© 'S' S" б* H\ViV V O •?. «.%>V..0<> г. &Д& %%% 44$/ p 4ppji * $.# * St> «у^^р.л ЛГ - ’*&eJfofA*. Uf£?*UfU *■? Sftfn&tff U Pb MSICO MM 0,4*0 V 5» ZAM^^ |V#UW...„_ ..ZA UMHO /N , »WO JlffS- \bh*KO »tfTAMim O '<'$'< ‘%r* Si гч. 9mp -z ■ ■9 %\ t^vA\ O O1 '$*e> \ -г,\ *.г •& o1 °> ^ vw v>: %-'C-%. o-У^<Л 'гЗШ^ 'G.<0od0^pcrkon- Ке/Ч*ВК> pri ' v iteznaga4^уој6^3^фгерП (Z? \ o' o -TevO^senitod! sam še bolj prepi Č&szPpred seboj C/smq/j(/ Jugoslaviji reSHtstano^ ^toverrijbrO'/ študentov v univerzite^h, sre™. 4 4/ olimpUeke igre ^Sarajevu zatekamo „Čast in dolžnostJugoaravjjej^ —vaja avtor, je pa resničn ' * celo ruši našo družbene . centralizira družbeni kapi ' videti nanj pa za celotno jugoslovan- sredil plemen ondmski II zjhvei jino sredstev, prav toliko pa republika BiH, ko pa je znan Ijivem položaju je njihovo (naše) gospodarstvo, ki naj b, nanciranja. Menim, da prav optimistični ne morem logično sledi, da bo več kot tretjina sredstev mori gajne, na kar pa organizatorji potihem verjetno tu Pa poglejmo še, kakšna je osnova, na kateri jo kandidaturo za Ol (če seveda izločimo že ob Sami menijo, da so tereni v okolici prav idealni tem bi se verjetno lahko (brez zavisti) strinjali da obstajajo naravni pogoji? Ali ni potreb na športnem področju, da bodo potem nadaljnji razvoj teh športov? V Sa rajo rimo o kakšni kvaliteti (vsaj v ju „en" Ajdin Pašovič, toda pri A-ju-pe In sedaj si nekateri izmislijo olimpijske igli po sebi razumljivo in opravičljivo, t toda kaj bodo z drago bob stezo (v Jugb^izfviji ni enegp kaj bo s skakalnicami, pre ' ’ * ‘‘ da ta stvar ni tako prepro Tudi z gradnjo precejšnjo naglico, vem času), a stroški i potrebno tudi precef.vls stroške Ih s tem na dodatne potreona sreastve. Organizatorji sicer trdijo, da se bo vse te stroške da ni dohodki (od TV odškodnin te službe marketinga. Toda t| Innsbrucku 1976 Imeli ob vse osnovni viri.fi- .ut Iz vsega tegaj* ,, tne bla-,,/ri * Л rad^ji-svo-° P priteči).iz zvezne bla računajo " rajevčai veno fin litver. No,1 samo to, i ,, , дјо držalo, če se 14 spo prej zgrajenih objektih‘ln velikem o tvo, da so z gradnjo študentskih , . roblemi (ni denarja, lokacije, do-l"-i«Ui/ jiedaj pa je naenkrat potrebno ajevu po končanih 01, pa vzemimo za zaščit-(ŽaCijo iger tudi študente oziroma njihove itovani" planerji: študentskih do-citete po letu 1974 gotovo preve-rediščih Jugoslavije primanjkuje jWdomovih. Tako, kot so za animatorji — pristojni" v Sara-lepše svetu pokazati, kako ipi patudi problem bivanja dd/se v agoniji boja za Irpvlčilom. v Sarajevu, kot na-,/t~op„no še ker ne nazadnje litičpeemernice razvoja s tem, ko ■ njem v velikih središčih. Torej v tem ganjš neražvitosti in odpravljanja so-acij) rhejd mestom in vasjo, kar je še ^.egovini, Grhl gori, na Kosovu in v Ma-i tejrrpfe/pa sami najbolje veste kako in lačevf M se oglašajo nergači (Teleks), tre raznih samoprispevkov tako požre-_ e ved upirati in požirajo visoke vsote ofabo^pa še za vse tekoče republiške, ob-op^epevkov. Vsi takšni nergači, ki so slabo ima^o doma družino — otroke, se lahko zelo iBpodpisani in strahopetni avtor, tukaj ste pa akšen malomeščan in družbeni izloček ste. eščanstvo predvsem zavisti polnim >Vfli pokal na Vitrancu pa bo že držalo, da je avmjena zaradi blamaže vseh blamaž. o, ne pozabimo pa, da imamo tudi maj vedo! Brene Srčnik . ......Ul, ,1, Hiugvii,, .odviiv ГIU nul II. U 11, lil |£yuUUv' \ v I \\ I I Res je prava in največja škoda, da se sredstva, namenjena žimskim 01, ne uporabijo za šole, ceste, otvoritve novih delovnih meSt ln druge stvari, ki jih pretriv prebivalci in skupnost BiH verjetno bolj nujno>otrebujejo. Toda ne, nekaterim gre bolj za slavo in čast, čeprav dobro vbmo. dp slava hitro mine, da pa konkretne dobrine (v pravem trenutku in na pravem'mestu) veliko več koristijo ljudem pri njihovem razvoju. 2ivljenjska raven in stopnja razvoja pa sta tudi najboljši dokaz svetu, kaj smo In koliko zmoremo I 2ato se ob koncu še enkrat sprašujem zakaj taka zaletavost? Ali z olimpijskimi igrami res nismo mogli počakati vsaj še 10, 15 let? Ali je bila to zadnja priložnost za Jugoslavijo? Branimir Gasparini PGD NOS CELI JUGOSLAVIJI K < M o - i te ~ ' ш Z t-z< <<2 > СЛ -J KO< IMfc | o O o ШШш ZZK . “°° ■ >Qoo ОШОШ »Soz Um del^h i£ o, lil 2-1 |g ,0-3 ! 12..i IIP H* «Ms ifiij šilil ££l.3 IS ...N(\PAC> NEMEtOEtKfe si s?:“° o ® S e4-’!« =■.£. I S S S c o.a g Ши ISSl^ E>*>5 Ei hS »J< Pili &S«£§* uš rl> s. s .a o s o ® 3 o Si o S,g M^L^lVOSTl L- JSL £»« I NEK KOT ... IN. . 5 lis .SfcTf Ul is-o E « — .1:51 •lis |£&з 2*1 e > c m 41 & H IRMO C./MC.KM . 0 1 E * o EI з 28.2.2 IeN ■* S O) m C t“ •UŠ2 le =1 *«H o.i.i S ||?8 lit« DAHE to HOJE 3 i If ? fVS s s ! • “5 з > i * 14 -5 JJ 0-0 « O o C .t: 2l.it !«? 4S.e-° 5 12 itt c 1, 31 UNITED N KONEC SVETA NA MANHATTANU II. nadaljevanje New York je mesto velikih nasprotij. Na eni strani bogastvo, dragi avtomobili, razkošje, na drugi pa velika revščina, podrtije, v katerih prebivajo predvsem črnci, umazanija, tatvine, uboji. Ni dneva, da se na ulicah New Yorka ne bi zgodil umor, prav tako ni minute, da ne bi kdo ukradel mimoidočemu denarnico, torbico, predvsem v nočnem času pa je mnogo vlomov v trgovine in banke. Zato tujca najprej opozorijo, naj bo na ulici čimbolj previden in naj skrbno čuva tisto, kar ima pri sebi. Eden izmed problemov, ki se pojavi, ko se sprehajaš po Manhattanu, je ta, da moraš zelo paziti, kje hodiš. Na tleh namreč ležijo vse mogoče stvari. Steklenice, konserve, berači, pijanci. Toda to nikogar ne moti. Nihče se ne zmeni za človeka, ki sedi sredi pločnika, vsi se tem oviram spretno izmikajo, toda za tujca je to v veliki gneči precej težko. Takšno stanje je predvsem na nekaterih ulicah na Manhattanu. V ostalih predelih mesta, kjer so predvsem stanovanjske četrti, je stanje boljše. Človek lahko najde zelo vzorno urejene vrtove in ulice, ki kažejo na to, da je še nekaj ljudi, ki imajo toliko časa, da si uredijo okolje, v katerem živijo. Ta čas pa si najdejo predvsem v soboto in nedeljo. Znano pravilo je, da lahko v tej deželi dregnete v karkoli, toda nikdar ne motite miru vikenda. Ameriški vikend se začenja v petek zvečer in se konča v ponedeljek zjutraj. Vikend lahko občutite v uradih, v podzemni železnici, zlasti pa v večjem številu avtomobilov na ulicah. Vsak Amerikanec nima dvodnevnega vikenda, uslužbenci v trgovinah in še mnogih drugih poklicih delajo tudi ob sobotah, torej šest dni v tednu. Dvodnevni vikend ni slaba stvar, vendar je precej takih Amerikancev, ki zavidajo tistim, ki delajo tudi ob sobotah, ker se to delo šteje kot posebno in je tudi posebej plačano. Dolar pa Amerikancu pomeni vse. Amerikanec, ki ne dela v kaki nočni izmeni, odhaja na delo okrog osme ure zjutraj. Na delovno mesto pride uro ali pol kasneje, ker stanuje praviloma precej daleč od tovarne ali urada. Če hoče priti točno, mora računati z gnečo v podzemni železnici, avtobusih ali na ulici (če gre s svojim avtomobilom). Navadno dela do trinajste ure, ko se začne enourni odmor in odide v bližnjo restavracijo na kosilo ali pa zaužije sendvič, ki ga je prinesel od doma. Z dela odhaja ob petih ali pol šestih popoldne. To pomeni, da poročena žena nima kaj prida časa za gospodinjsko delo. Zara-idi tega je na jedilniku največkrat že na pol pripravljena konservirana hrana iz trgovine. Kam in kdo bo šel iz New Yorka čez vikend, je odvisno od žepa, navade in predela mesta, kjer stanuje. Ta gre igrat golf, oni ribarit. Pomekaj urah, ki jih prebije pri tej zabavi, se navadno vsa družina vkrca v avto in začne se sprehod, ki mu ni ne konca ne kraja in ki je večkrat brez cilja. Toda važfio je, da človek ne miruje. Temu nenapisanemu zakonu, ki je prodrl v vsako poro ameriškega življenja, se mora podrediti tudi vikend. Gibanje postaja tukaj neizbežno, celo takrat, kadar si kdo tega ne želi. Ko človek potuje po avtocesti in gleda zelene livade in senčne gozdove, si zaželi, da bi se ustavil, razgrnil odejo in se spočil! To pa ni tako lahko. Lastniki livad, gozdičkov in jezer so za vsak primer postavili različne table z napisi: „private" (privatno), ,,Keep up" (umakni se) ,,No tresspassing" (ni vstopa), ali preprosto ,,Go away" (izgini). Res je, da so tu in tam na bregovih rek, oceana ali na odprtem polju prostori, ki so namenjeni izletnikom. Če pa so take izletniške točke blizu mesta, se je treba dobro podvizati, da ujameš kak prostorček. V poletnih dneh je v znanem newyorškem kopališču Comey Island več kot poldrugi milijon kopalcev, tako da moraš biti že več kot spreten, da najdeš prostor v morju. Zato pa, če se hočeš zunaj doma dobro zabavati, moraš pohiteti in iti čim dlje, sicer se lahko zgodi, da se boš ure in ure vozil v avtu in v njem preživel svoj prosti dan. Priporočljivo je, da se vračaš z vikenda čimbolj zgodaj, ker se sicer znajdeš v neskončni koloni in se voziš počasneje kot z volovsko vprego. Zaradi takih nevšečnosti preživi precej Newyorčanov svoj vikend doma. Če imajo vrt, se počutijo kot v naravi, če ga pa nimajo, se gredo sprehajat po mestu, ki je ob sobotah in nedeljah na pol prazno in zapuščeno ali pa prebijejo ta čas ob televizorju. Sicer pa — izbira je velika. Vsakdo lahko najde na tridesetih kanalih nekaj zase, in to vsako uro v dnevu. Kaj pa tukaj počenjajo otroci, mladina, kakšne šole obiskujejo? Otroci začno hoditi v šolo s šestimi leti, in to v t. i. ,,primary school," ki je podobna naši osnovni šoli, traja pa šest let. Nadaljnjih šest let obiskujejo „light school", ki je neke vrste srednja šola. Teh dvanajst let šolanja je obveznih za vse mlade. Nekateri se po teh letih šolanja zaposlijo, nekateri pa nadaljujejo šolanje na ,,colledgeu", ki traja dve leti. Ta stopnja študija se lahko enači z našim višješolskim študijem. Na prvih dveh stopnjah šolanja je učni program enoten, medtem ko so „colledgei" usmerjeni za določen poklic. Zadnja stopnja, katero pa obiskuje mnogo mladih, je univerza. Mnogo šol je privatnih, toda te so zelo drage in so ponavadi samo za belce. Vse šole so zelo moderne. Urejeno je tako, da dobivajo knjige v šolah, nekaj ur pa porabijo samo za učenje iz predavane snovi. Tako imajo mladi predvsem do losemanjstega leta precej prostega časa. Ta čas izkoristijo za igranje košarke in Ibasseballa. Tako kot vsi mladi imajo tudi Američani zelo radi glasbo. Morda se z Injo ukvarjajo še bolj kot kje drugje. Prav tako zahajajo v disco clube, ki jih tukaj zares ne manjka. Zares, Ipopolnoma nič se ne razlikujejo mladi Newyorčani od mladih drugod po svetu. Najraje so v kavbojkah in tenis copatah, nosijo dolge lase, radi se zabavajo, Iprav tako nimajo preveč radi učenja. Toda brž ko se zaposlijo, se začne borba za |dolar, dolar, dolar... Konec Edita Seničar M v bilo v v vprašan metodike, ka ima snovi tjče e vr to potr velika ob alo. P lote, i pr in ka učitelj т^пегИ tit d razi učitelje DMV je potekalo delo po avljanji 1 in pogoj za razvijanje moralna vzgoja. Titova misel tiste, ki se pinah, ki so kot temeljna humanih o vzgoji, Letos j o vlogi drui posvetovanju1 vzgoje, saj Df| težavo pri skromnost ( popolnoma razlage, jaogoviJ Posvetovanje ' kakorkoli ukvarjajo I obravnavale temat? značilnost našega medčloveških odnosi osvobajanje dela — pogojtM osvoboditev človeka, družbenomoralna 'vzgoja in svetovni nazor, družina® zgodovini in njen_vpliv na otroka, morala in pravo. Kako je treba učencu pomagati, da si JaLob^koval svetovni nazor? Kako naj razume samoupravljanje? J^aj naj mu pomeni humanizem? Kaj je socialistična morala? Na takšna 'in podobna vprašanja je skušalo posvetovanje dati odgovor. Pri tem pa 'ie moramo zavedati spreminjanja družbe, prevrednotenja vrednot in na koncu še zapostavljenega položaja družbenomoralne vzgoje v naši družbi. Ne smemo misliti, da se bo skladno s samoupravljanjem sama od set^JDgiMija samoupravljalska in ________________________________________ o pokazalo oralne vzgoje v osnovni šoli. no poročanje pokazalo, da je še veliko vprašanj da teče delo z mislijo na prjhodnje posvetovanje, i, da je DMV v osnovni šoli potrebna tudi kot Ijanja v srednji šoli in dalje na univerzi, in da DMV. 'et vzorno pripraviIi, posebna hvala jja gre tem študijskem letu kaže še posebno aktivnost, ovanju, bodo i^lj v skupni knjigi. Edi Korat socialistična osebnost nujnost obstoja družbej Zadnji dan je ostalo brez odgovi vendar je ostal priprava za pri je treba čimprej Organ iza markističnei Referati, ki šibili ll£> ir „Na RotovšekmTTSgu bi lahko pela — in uspel Ruža Pospiš— Baldani," jlHed drugim zapisal v Kako mu je „padla" ta Seja, ne vem; vplivom maliganov, mogoče je na omenjenei Zakaj ta uvod? ^ liiapripr slovii operna pevka li novninar. jisanjem pod eti arijo. Mariborska kupina Grif je v začetk 14 pionirsko knjižnico Maribor!? O glasbf opozoril na ozvočenje, vreme, boga Zeusa ., Če gremo lepo po vrsti, potem, ugotc predskupina Zeus nadela to ime.^ nastopom slučajno ne učinkovito vplivati, „romantične" pesm najboljšo opremo „razdejanja \ To, Vučkovič je grifovcev in ne Pod zad spada zraven, bo za po : surovih light sh nekajkrat mogoče ZagotO' nameščeni bral pesi obolelega In ansambla so na dlani, da kom pripravilo vzdušje ga niso mogli niti/ Če strnem V v Sloveniji. Prodrli možnosti za vadbo postaviti. Žal ... 'ja pl ipravila javni i liko kasneje, najprej pred bi rad postavlja remu evnega reda" sem uv prav prekleto hreščalo jič pel na tarista) so bili stanuj je imel ' v vsega to bo i da j balo Grif, pratf gotovo spešnirhi posnetki na redek. Pike na i pa aj si je ljihovim mogel tako vati pri igranju najbolj er pa ima Grif drugo la-niso mogli privoščiti jh lastnik Milan sto pristašev la e in vse kar Sešek pa si iti deset ečo je bil otem je še nebo, če ijatelju so bili Koren, ki je otovž namesto v uho. Člani 'zih je bilo kot trebnih — je ... zdramiti ktivnejših skupin iv tako imajo vse ncertu niso mogli ELI El IA svetovanje 'odnevnem mo moralne okrat pomeni OŠ doživljata ahko učna ura Inega načina Peti visoke tel študentov študentov pravimo kat ele Li organizi Nekaj Beograjčani, Ljul (to je seveda štu elektrotehnike Ji Na 10. igrah s6 zabavne aktivnosti? itov iada (dva ktro ije (SC DSlavije (STi , I [je zač hrebč ter organizirali i Stvar ančani in lektroteH ije. Z. premehilft*5porTTTim id so preimenovali v S US dnje mesto elektriade 1 leto, ko so bile na znanju. Letošnja elektriada je bila pod motor kongresima) v Umagu od 17. do 21. ajarilaj 18 visokošolskih centrov Jugoslavije, začetniške okvire. Letos je bilo org drugih akcij. №j jih naštejem: strokov? del študentov, diskusija o delih. Najboljša4 Tekmovanja v znanju iz osnov elektrotehhT fizike. Športna tekmov^^_.______________ namiznem tenisu. JWhu. streljanju. i profesorjem 118. srečanja Bra organizacija temu srečanju Bfe^at so jo študenti tradu, ko so se l^nekaj skupnega igre študentov lljevali vsako leto. dodali še kulturno [lembno je še 1971. ena tekmovanja v ilo se je itriada je že cel kup tek STE J, dobijo nagrado resom (U susret ip študentov iz aj prerasla ij in raznih strokovnih kole Tesle, 'ektronike in (Poleg tega je Seminar osnovi reforma vi so TekmovjIM radijskih zn; Kulturni orkestrov, razstava fo učbenika/), predavanj super d niziran nizacij ZS Istva, kadrov ioama J ■ nastop: študentskih J pgrafij, razstava knjig (r| | o dosežkih тсИИИИ nihajlu Pupinu, ti. |jje. tekr fitakti z da limi udeli ostaja dilema, odniki abavni pn in izhajal dnevni Kakln Za: organizaci udeležegeeViSIR' celotne, predavanja,'šport' važni še prijateljstev. Nekaj misli koriščenje pn manjšina, več! razsežnosti, če tekmovanja zaposleni Razlika je morda le v ampak so to strokovna srečanja — tek takšen: udeležba na elektriadi tn drugih nesmotrna le takrat, če je to МЦпа akcij« študentov, O*, sredstva, ki so na voljo, gredo le za to, puščajo pa ob sebi d Stvar je Utemeljena - koristna, če je odhod na srečanje le v dolgotrajnih aktivnostih večine razisko1 Obliko' ekipa i; slepilo, srečanj) jmeffiff ^j8§5metu, odbojki, \orientacijskem mnogoboju, Sski elektropešaški rally.). tah (obravnavane teme: ‘ tost 00 ZSM...). lisico '^Х.Тн^гет oddajanju skupin, zborov, ^^^Bebilo okoli 300 energije, taja (6000 W) izkušnje, jugoslovanski' enotnosti našil Da ne bi nadaljevati z (učiteljev — št organizacijamj elektrotehniC naše stroke.4 katere cilj ostalo združel Elektri: vsaj pol tako P. a Mariborče sramovali, kljub teh naj hitre’1 P., in orgšnl gasilcev ... I. Č, smo udelej možnos je sicer ponekod e bilo več kot 2000 erjev nosila breme ulturni sporedi in . Ob vsem tem so stikov, sklepanje beno utemeljeno ki se jih udeleži iva širše družbene :žju širijo podobna h in v celi državi, ni v prvem planu. Moj odgovor je l^^univezriada) je le in če vsa dejavnosti, od vrhuncev _______________________________________________ nasploh na pedagoškem, šjx>rtnem in družbenoiaolitičncm področju, ekigie, ki potem |>redstavlja šolo^miverzo, je smiselno, če ta iz permanentne aktivnosti. Če tega mVpoteih je vse skupaj samo bitni uspehi pa plod naključja, ne pa resnega dela. Pomen takih v tem, da se ljudje, ki delujejo na istem področju, srečaj, izmenjajo fobu. 0<*>rtj sredstlv postane dBfna. Ta dill Varno, da se kot gol v raznih strokah po i^^H вт, da na srečanjih jjtudentov ‘ anja v se tudi pomerijo v športnem boju. V naših, h jfto fjomembno zaradi razvijanja bratstva in 'v in narodnosti. :ujejo raz nari stvari zreducirali zgolj na srfl lom v dveh smereh. Srečanj lentov). Premostiti iktreba prei ki povezujejo in tega pa je treba log je aktualen tud lllŽ čitelje srečanj to, ker sml e ostale: študentov, bo potrebno o postati srečanja šol organizacijo STEJ in vnjake s področja ljučiti tudi delavce iz red reformo šolstva, ženemu delu — bom naredil Y & i rži)? in om (zn rariborčahi srna . ч irne zaščite".. onstriralo uporabo roč^ o