Ponudb Slovenc Novi intendant mestnega gledališča v Celovcu Dietmar Pflegerl (slika) predstavlja načrte za sodelovanje z gledališči v prostoru Alpe-Jadran ter tudi ponudbo za slovensko narodnostno skupnost. Preberite na 3. strani. Vranitzky odprl Celovški sejem! 59. Celovški sejem je v tudi kot nalašč za zabavišče, polnem teku! Pretekli petek ki letos praznuje svojo 40. ga je odprl zvezni kancler dr. obletnico. Kot že v prejšnjih Franz Vranitzky in takoj ob letih, tudi letos za zabavišče tem postavil protokol na gla- vstopnine po 18. uri ni več. vo, ker si je med sprehodom Kdor pa bo hotel uživati ob po razstavišču vzel veliko vseh atrakcijah in popiti časa in se sproščeno pogo- nekaj piv, bo moral kljub varjal s podjetniki in razstav- temu globoko poseči v žep. ljalci. Pomenek s kmetovalci (z leve): kancler Vranitzky, Der- Vreme je te dni za obisk Več o Celovškem sejmu muth, Domej, Wutscher in Gröblacher. siika: rumu sejma ugodno, vsekakor pa preberite na 5. strani! Dvojezične šole kmalu le z dvojezičnimi ravnatelji? Po presenetljivem pozitivnem sklepu Neodvisnega upravnega senata za Koroško, da imajo deželani iz jezikovno mešanega ozemlja, ne glede na to, ali je občina, v kateri živijo, imenovana v odredbi o uradnem jeziku, pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika - kot smo poročali v prejšnji številki našega lista, je sklep dosegel odvetnik dr. Ludvik Druml v postopku za mag. Urbana Popotnika - se koroškim Slovencem obeta še druga pozitivna odločitev, tokrat na šolskem področju. Ministrstvo za pouk in umetnost je namreč v zadnjih dneh odgovorilo na pismo Zveze slovenskih organizacij v zvezi z zasedbo ravnateljskega mesta na dvojezični ljudski šoli na Brdu pri Šmohorju z ravnateljico brez dvojezične kvalifikacije. Iz pisma je razvidno, da se tudi na tem področju gledanja spreminjajo. Odgovor ministrstva je sicer na prvi pogled negativen, saj vztraja na že znanem stališču koroških šolskih oblasti, da je dvojezični pouk omejen na predšolsko stopnjo ter na prve tri razrede ljudske šole in da se slovenščina v četrtem razredu poučuje le še kot obvezni predmet (za prijavljene - op. ured.), zato ravnateljem na štirirazrednih ljudskih šolah tudi ni treba imeti kvalifikacije iz slovenščine. V zvezi z že vloženo pritožbo ZSO zaradi neizvajanja dvojezičnega pouka v četrtem razredu ljudskih šol pa je minstrstvo posredovalo izredno pomembno stališče, saj je v pismenem odgovoru izrecno poudarilo, da je zasedba ravnateljskih mest na štirirazrednih dvojezičnih ljudskih šolah z enojezičnimi ravnatelji možna prav zaradi zgoraj omenjene omejitve na predšolsko stopnjo ter prve tri razrede. Ta omejitev namreč „odpira možnost, da se v četrtem razredu vključijo enojezični učitelji. Tudi tak učitelj naj ne bi bil izključen glede možnosti za vodstvo šole“, je rečeno v odgovoru (Dalje na 2. strani) Suša kmetom povzročila nekaj sto milijonov šil. škode! Letošnje „poletje stoletja“ ima tudi svojo negativno plat. Suša je po ocenah strokovnaj-kov na področju kmetijstva samo na Koroškem povzročila med 150 in 500 milijoni šilingov škode! Predsednik koroške kmetijske zbornice Walfried Wutscher ter deželni glavar dr. Christof Zernatto sta v ponedeljek na tiskovni konferenci napovedala, da nastale škode sicer ne bo mogoče v celoti pokriti z javnimi sredstvi, da pa bo večji del pokrit iz fonda za naravne katastrofe. V proračunu zveznega ministrstva za kmetijstvo je za leto 1992 v tem fondu za vso Avstrijo na razpolago 1,7 milijarde šilingov, nekaj pomoči pa bo tudi iz deželnega proračuna. Politika sta na tiskovni konferenci tudi napovedala, da bodo čez nekaj dni na občinskih uradih na voljo obrazci, s katerimi kmetje lahko zaprosijo za podporo. Ze nad 1200 tovornjakov pomoči za Bosno in Hercegovino! Tiskovna služba ORF je sporočila, da je avstrijsko prebivalstvo v akciji „Sosed v stiski“ doslej zbralo za nad 1200 tovornjak pomoči za žrtve oz. begunce, v vrednosti nad 360 milijonov šil. Na široko zasnovano akcijo ORF, Caritas in Rdečega križa so se medtem odzvale tudi druge radijske in televizijske postaje, prevsem v Nemčiji. Akcija pa se nadaljuje. Svoj prispevek lahko vplačate tudi na konto Poštne hranilnice s številko 76-00-111, geslo „Sosed v stiski“. Hvala lepa! Kotmara vas je praznovala Prizor, ki v Kotmari vasi ni vsakdanji, se je nudil vernikom pri slavnostni maši ob 850-letnici Kotmare vasi: pevci vseh kotmirških zborov so pod vodstvom Jožka Packa in Horsta Moserja izvedli dvojezičen obred. Cerkveni dar pa bo župnija skupaj z darom občine predala begunskemu taborišču na Ravnah na Koroškem. Več o praznovanju 850-letnice preberite na 7. strani. Slovenci v deželnem zboru: Ambrozy za integracijski model! Predsednik socialdemokratske stranke na Koroškem dr. Peter Ambrozy se je v razgovoru za koroško televizijo izrekel za integracijski model zastopstva Slovenke narodnostne skupnosti v koroškem deželnem zboru ter hkrati odklonil tako imenovani virilni mandat, ki je bil nekaj časa v razpravi. Po Ambrozyjevem mnenju tak mandat ne bi predstavljal demokratične legitimnosti. Načelno se šef koroških socialdemokratov ni ogradil tudi od drugih oblik v zvezi z zastopstvom slovenske narodnostne skupnosti, pri tem pa je poudaril, da stranka daje „jasno prednost integracijskemu modelu“. Ambrozy je s to izjavo potrdil stališče Delovne skupnosti ..Avstrijske narodnosti v SPÖ“, ki se je že izrekla za tak model ter od stranke zahteva, da pri sestavi kandidatne liste za prihodnje deželnozborske volitve to tudi upošteva. K Ambrozyjevi izjavi je medtem zavzel stališče predsednik EL Andrej Wakounig, ki pa je očitno le površno prebral izjavo šefa koroških socialdemokratov, ali pa je ni hotel razumeti. V tiskovni izjavi želi namreč ustvariti vtis, da je SPÖ svoje stališče o zastopstvu slovenske narodnostne skupnosti spremenila ter da „manjšinski mandat postaja realističen.“ 219. avgust 1992 Politika SLOVENSKI VESTNIK Zasuk na desno — Trst najbolj desničarsko mesto v Italiji... Trst je ne samo na osnovi volilnih rezultatov, ampak od preteklega tedna tudi z novima upravama na občini in pokrajini najbrž najbolj desničarsko mesto v Italiji. Na čelo občinskega odbora se je vrnil Staffieri, ki izraža nacionalistično in zatohlo mestno stvarnost, na pokrajini pa so predsednika Croz-zolija (PSI) izvolili z odločilnim glasom neofašistov (MST). Neofašisti so podprli tudi Staffierijevo občinsko upravo (Krščanski demokrati, Lista za Trst, socialisti), ki se bo zavzemala za zaščito italijanstva Trsta in za ponovno obravnavo osimskih sporazumov in vseh bilateralnih dogovorov s sosednjima državama. Pred izvolitvijo župana je prišlo v sejni dvorani do hudega incidenta, saj je predsedujoči svetovalec Rinaldi vzel besedo Pahorju (Slovenska skupnost), ki je samo namignil na nekatere citate v slovenščini. Fašisti so začeli nesramno razgrajati in sejo so za nekaj minut prekinili. Novoizvoljeni župan je v svojem govoru potrdil, če je bilo sploh potrebno, nacionalistično usmeritev svoje uprave in do podrobnosti zagovarjal njen program, katerega vizija se ustavi na meji s Slovenijo. Potem ko vsa Evropa stremi po odprtosti in po iskanju novih perspektiv (in tržišč) se Trst zapira vase, ne priznava različnosti in niti svojega naravnega zaledja. „Tehnična“ podpora neofašistov je dovolj značilen dokaz, da se je za tržaški vodilni razred kolo zgodovine ne samo ustavilo, ampak da se močno vrti nazaj. Novo pokrajinsko upravo pa poleg socialista Crozzolija sestavljajo še demokristjani Poillucci (podpredsednik), Marzulli (osebje) in Di Mario (ekologija), listar Cavicchioli (kultura) ter zunanja odbor- nika Carbonerova (produktivne dejavnosti in kmetijstvo) ter Crosato (šport). „Trst ima, večino, ki bo vodila občino in si prizadevala, da pride do revizije osimskih sporazumov in ponovne pridobitve izgubljenih ozemelj od Ilirske Bistirce prek Istre do Dalmacije. V pokrajini pa bo socialist, predsednik pokrajinskega protifašističnega odbora Dario Crozzili razmišljal o podpori neofašistov in odločal, ali naj ostane ali naj se umakne in tako omogoči strankam nadaljnjih 60 dni za nova pogajanja in popolno upravno mrtvilo. Tako bi zadrževal novi zakon o krajevnih upravah,“ meni Slovenska skupnost. Za tržaško demokratično javnost, ki verjame v ustvarjalno sožitje in v odprtost do sosedov, je bila izvolitev novih uprav vsestransko črn dan, ki ga ne bo lahko pozabiti. Dvojezične (Nadaljevanje s 1. strani) ministrstva za pouk, saj je pravica šolarjev do dvojezičnega pouka oz. pouka slovenščine zagotovljena z dvojezično kvalificiranimi učitelji. „Za dvojezične ljudske šole, na katerih so manj kot štirje razredi, se za zasedbo ravnateljskega mesta zahteva dvojezična kvalifikacija, ker morajo ti ravnatelji v vsakem primeru dejansko tudi poučevati v slovenskem jeziku“, odgovarja ministrstvo za šolstvo. Prav to stališče ministrstva pa le še potrjuje pravilnost odločitve ZSO, da v zvezi z dvojezičnim poukom v četrtem razredu ubere pot do ustavnega sodišča. OZN UKREPA PO POLŽJE lili®» tetim Süddeutsche Zeitung, München BiH dokončno razdeljena? Vprašaj na koncu gornjega naslova je skoraj odveč. Lahko bi ga končali s piko ali klicajem. Bosanskohercegov-ska vlada je v ponedeljek izdala svoj denar - BiH dinar, vreden 10 jugoslovanskih ali pol hrvaškega dinarja (0,02 ATS), ki pa bo veljal samo za muslimanski del nekdanje BiH. Na področjih, ki jih nadzorujejo srbske sile, bo ostal v veljavi dinar ZR Jugoslavije, hercegovski del tako imenovane hrvaške Herceg-Bosne pa že precej časa uporablja samo hrvaškega. Novi dinar bo torej prav kmalu začrtal dejanske meje raztrgane BiH. Že sama uporaba tega, onega ali tretjega dinarja bo pokazala, kdo vlada na katerem področju. Verjetno bo imel najožjo uporabo prav (muslimanski) BiH dinar. Po četrtkovem sklepu Var- nostnega sveta ZN o uporabi vseh sredstev za zaščito humanitarnih konvojev in zahtevi po odprtju koncentracijskih taborišč za kontrolo mednarodnih humanitarnih organizacij na ozemlju BiH se dejansko ni kaj zgodilo. Srbski voditelj v BiH Radovan Karadžič spretno izkorišča neodločnost mednarodne skupnosti in odvrača ost pritiska na Srbe. Njegove izjave o „morebitnih nepravilnostih“ v taboriščih in o razpustitvi le-teh zmanjšujejo pritisk, tudi njegove diplomatske poteze (pripravljenost na pogovore, navidezna neodvisnost od Miloševiča, pogovori s Paničem, pripravljenost na delen umik z zasedenih ozemelj) ga kažejo v ovčji koži. Prav takšni kot ga želi videti Zahod. Mednarodni Rdeči križ krivi za trpljenje prebivalstva v BiH vse tri sprte strani in nastopa proti intervenciji, Evropska skupnost na ponedeljkovi seji ni sprejela sklepa o poostrenih ukrepih proti Srbiji, Evropska unija sklicuje zunanje ministre svojih članic, ki naj bi (verjetno znova) preučili položaj, v Sarajevo pa prihaja pooblaščenec komisije za človekove pravice OZN, bivši poljski premier Mazowiecki, ki naj bi preučil kršitve na sveh straneh. Torej bo treba počakati na njegovo ekspertizo. Granate padajo, ljudje omahujejo v smrt, karavane beguncev se ne pretrgajo, Evropa in ZDA s humanitarno pomočjo lajšajo svojo vest, prelagajo rešitev na novo konferenco v Londonu, 26. avgusta, ko bodo notranje meje še bolj trdne... Jože Rovšek Skrb za 70.000 beguncev! LJUBLJANA (STA). - Pričakovanja, da se bo ob vključitvi mednarodne skupnosti ustavilo prelivanje krvi na območju Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, se niso uresničila. Vojna se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, stopnjujeta se nasilje in pustošenje, množijo se človeške žrtve, z ogroženih območij pa se zlivajo reke beguncev, ki iščejo varno zatočišče in najnujnejšo osrbo zunaj domačega okolja. Slovenija je v preteklih mesecih veliko storila za internacionalizacijo begunske problematike. Načrtno je seznanjala svetovno javnost o vzrokih, rasežnostih in možnih posledicah tega problema ter se v okviru mednarodnih organizacij zavzemala za njegovo čimprejšnjo rešitev. Slovenska vlada je bila med pobudnicami mednarodnih delovnih sestankov za pomoč beguncev na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Slovenija, Hrvaška in Makedonija nosijo največje breme reševanja begunskega problema, saj je največje število začasnih beguncev našlo zatočišče prav v teh državah. Posebej opozarjajo na odgovornost celotne mednarodne skupnosti za reševanje problema beguncev. Od le-te tudi zahtevajo večjo finančno in drugo pomoč. Po najnovejših podatkih je v Sloveniji že več kot 70.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. V Sloveniji predstavljajo začasni begunci že več kot tri odstotke celotnega prebivalstva. Delež beguncev v posameznih občinah pa je še precej večji. Na organizacijah Rdečega križa se je v zadnjih nekaj dneh število pribežnikov, ki so zaprosili za status začasnega begunca, sicer povečalo, a manj kot običajno. Status začasnega begunca, ima tako trenutno v Sloveniji skupno 50.638 oseb. Med njimi je 2367 otrok mlajših od enega leta, 1581 otrok v starosti od enega do dveh let, 7760 otrok v starosti med drugim in sedmim letom ter 12.170 otrok, starih od sedem do šestnajst let. Oseb v starosti med šestnajstim in šestdesetim letom je 23.829, oseb, starejših od šestdeset let, pa 2931. V zbirnih centrih je nameščenih 16.975 beguncev, od teh 8542 otrok do šestnajstega leta starosti, 6530 žensk ter 1895 moških. Med začasnimi begunci je prek 71 odstotkov Muslimanov, nekaj nad 20 odstotkov Hrvatov, 1,5 odstotka Srbov ter 6,9% pripadnikov drugih narodov. Umrl književnik I V Sloveniji so napolnjene vse razpoložljive nastanitvene zmogljivosti. Centri za začasne begunce delujejo v 47 slovenskih občinah. V večini begunskih centrov stanovanjskih prostorov ni mogoče ogrevati. Dotrajane so tudi električne in vodovodne napeljave ter kanalizacija. Tako bi bilo nujno potrebno pred zimo adaptirati te objekte. Za oskrbo beguncev so bile uporabljene tudi strateške rezerve materialnih sredstev, rezerve hrane ter rezerve Rdečega križa Slovenije. Poseben problem predstavljajo družine, pri katerih živijo začasni begunci. Pri posameznih družinah živi tudi do dvajset beguncev. To so v glavnem socilano šibke družine, ki nimajo sredstev za preživljanje. Zato se iz dneva v dan povečuje pritisk beguncev za sprejem v zbirne centre. Slovenija je pokazala veliko razumevanje in solidarnost pri reševanju begunske problematike. Oskrba sedanjega števila beguncev pa že presega njene možnosti in obstaja resna nevarnost, da se bo zrušil celoten sistem njihove oskrbe, zato upravičeno pričakuje tudi večjo finančno in materialno pomoč mednarodne skupnosti. Zdravstveno stanje beguncev je za enkrat še zadovoljivo. Begunke so v porodnišnicah doslej rodile 147 otrok. Slovensko ministrstvo za šolstvo in šport si prizadeva vspostaviti stike tudi s predstavniki vlade BiH, da bi zagotovilo učbenike za izobraževanje nekaj tisoč njihovih otrok v Sloveniji. Čez dva tedna se bo sestalo tudi s predstavniki Visokega komisariata ZN za begunce in UNICEF. Za orgnaizacijo pouka bi potrebovali okoli 450 učiteljev. Operativne zadeve v zvezi z organiziranjem in delovanjem centrov za begunce zaenkrat ureja še Republiška uprava za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo. Po 20. avgustu bo te zadeve prevzel novoustanovljeni Urad za priseljevanje in begunce Republike Slovenije. V Ljubljani je komaj v 60.letu starosti umrl slovenski pesnik in pisatelj Pavle Zidar, s pravim imenom Zdravko Slamnik, rojen v Slovenskem Javorniku pri Jesenicah. Bil je vsestranski literat, začel je s poezijo, potem je veliko ustvarjal na področju proze (novele in romani: Stanja, Sveti Pavel, Oče naš, Pasjansa, Učiteljica) in zaključil spet s poezijo. Za svoje literarno ustvarjanje je leta 1987 prejel Prešernovo nagrado. PANORAMA Ein Angebot, das auch Slowenen ansprechen sollte! Dietmar Pflegerl, seit Anfang 1991 designierter Indendant des Klagenfurter Stadttheaters, steht vor dem Beginn seiner ersten Theatersaison in KlagenfurtlCelovec. Den „Slovenski Vestnik“ interessierten vor allem seine Beweggründe für die Übernahme der Intendanz am Kärntner Landestheater, die Vorhaben im Bereich der Zusammenarbeit mit Häusern aus dem Alpen-Adria Raum sowie Programmangebote für die slowenische Volksgruppe in Kärnten. Der neue Intendant des Klagenfurter Stadttheaters Dietmar Pflegerl mit der neuen Chefdramaturgin Maja Haderlap und Direktor Horst Plessin bei der Präsentation des Programmes. Herr Intendant Pflegerl, was bewegt einen Regisseur, der in der Schweiz, in Deutschland und in Österreich erfolgreich inszeniert, der mit so bekannten Theatermachern, wie Boy Gobert zusammengearbeitet hat, sich für die Intendanz an einem Landestheater zu bewerben? Ganz einfach: bin ein in Klagenfurt Geborener und das ist back to the roots. Seit zwanzig Jahren habe ich immer wieder davon geträumt, hier am Klagenfurter Stadttheater Intendant zu sein. Als ich dann in dieses bestimmte Alter gekommen bin, wo es nur noch darum ging, noch einmal in Berlin, noch einmal in München, noch einmal in Zürich, noch einmal in Hamburg zu inszenieren oder an einem eigenen Haus Dinge und Pläne zu verwirklichen, die mit meinen Träumen vom Theater im Gesamten zu tun haben, da hat sich dann das mit dem Klagenfurter Stadttheater ergeben. Da Sie von Träumen sprechen, wie sehen Ihre konkreten Träume für Kärnten aus? Die konkreten Träume liegen in Form eines Pro- grammes vor. Über diesen Traum hinaus ist es so, daß ich immer schon von einer bestimmten Arbeitsath-mosphäre in meinem Haus geträumt habe. Ich war an so vielen Häusern tätig und als Regisseur habe ich mit unendlich vielen Schwierigkeiten zu kämpfen gehabt. In meinem Haus werde ich versuchen, einen Teil dieser Schwierigkeiten auf eine andere Art und Weise zu bewältigen. Das geht von der Betreuung der Regisseure, der Produktionen bis zur Auswahl der Produktionsleiter und natütlich bis zur Auswahl der Themen. Das heißt, ich versuche in einem Konsens mit meinen Mitarbeitern ein Programm zu erstellen, das beide Seiten befriedigt, nämlich die der Macher und die derjenigen, die das ansehen werden. Klagenfurt bzw. Kärnten ist einfach ein unheilich spannendes Land. Die Reibungspunkte, die wir hier vorfinden und die in dem Spielplan ihren Niederschlag gefunden haben, sind teilweise so aufregend, wie das eigentlich in kaum einem anderen Bundesland der Fall wäre. Das ist auch mit ein Grund, der schon einen Teil meiner Träume verwirklicht hat. Viele dieser jungen Theatermacherinnen haben sich von der Atmosphäre dieses Landes sofort kreativ befruchten lassen. Die Einfälle zu den Produktionen sind zu einem Großteil schon hier entstanden, sind nicht von außen irgendwo hereingetragen worden, sondern sie sind bereits im brain stor-ming hier in Kärnten entstanden. Und das spiegelt sich wieder im Spielplan. Kärnten ist eigentlich ein Schnittpunkt dreier Kulturen: romanisch, slawisch, und germanisch. Es gibt dann auch die Arbeitsgemeinschaft Alpen-Adria, die auch Regierungsebene versucht, grenzüberschreitend zusammenzuarbeiten. Haben Sie dazu auch Vorstellungen und werden sie über die Grenze hinaus in diesem Raum aktiv werden? Ja, das ist alles schon geschehen. Diese Schnittpunkte sind tatsächlich wor-handen und zwar in Form von Mitarbeitern, die bereits in Slowenien und Italien gearbeitet haben. Unter anderem habe ich auch einen jungen Kärntner Regisseur, Herrn Martin Kuschej, zur Mitarbeit angesprochen. Dieser gehört in der Zwischenzeit zu einem der heißesten Spitzentips des deutschsprachigen Theaters und wird in den absolut obersten Etagen des deutschsprachigen Raumes gehandelt. Durch ihn habe ich einen Teil von Leuten kennengelernt, mit denen ich auch in Zukunft Zusammenarbeiten werde, z.B. mit dem Leiter des Ljubljansko mladinsko gledališče Eduard Miler, der bei uns eine Produktion machen wird. Wir werden eine Kuschej Inszenierung von seinem Theater übernehmen. Umgekehrt wird auch eine Klagenfurter Kuschej-Insze-nierung in Ljubljana aufgeführt, d.h. diese Schnittpunkte sind bereits da. . Mit meiner Chefdramaturgin Maja Haderlap habe ich im Grunde genommen auch schon ein bestimmtes Zeichen gesetzt. Das betrifft auch die intalienische Seite, weil Maja z.B. lange in Italien gearbeitet, gelebt und dort auch Kontakte hat. Die Grenzen, die hier durch die Nationen gesteckt sind, müssen wir schon allein deshalb überschreiten, weil wir Publi- kum brauchen. Das Publikum auf beiden Seiten muß man jetzt mit bestimmten Produktionen ansprechen. Das werden wir versuchen und wenn die Leute dann auch noch kommen und wenn das auch noch gefällt, dann habe ich meine Aufgabe, die ich mir selber gestellt habe, erfüllt. Zu Ihren Abonnenten zählen ja auch Angehörige der slowenischen Volksgruppe in Kärnten und darüber hinaus auch Personen, die der slowenischen Sprache mächtig sind. Wird es für die im Rahmen ihres Theaterprogrammes auch Angebote geben? Schon im ersten Jahr haben wir klare Angebote. Es sind insgesamt sieben Abende, fünf davon im Studio und zwei im großen Haus. Nachdem das in Kärnten bisher noch nicht gemacht worden ist, will ich testen, ob Leute auch dann noch ins Theater finden, wenn ein literarisch bedeutendes Programm wie der Achterbusch im Studio oder eben eine vom Kunstanspruch wirklich außergewöhnliche Inszenierung Cankars von Martin Kuschej aufgeführt werden. Und wenn ich merke, die Leute kommen gerne und von selbst hierher ins Theater, ohne daß man sie mit Bussen heranchartert, dann werde ich bestimmt dieses Programm hier weiterführen. Für mich ist das Publikum entscheidend. Ich mache jetzt ein Angebot und wenn dieses von der slowenischen Minderheit hier in diesem Land, die ja für das Theater gesehen gar keine Minderheit ist, sondern sogar eine sehr, sehr starke Gruppe sein könnte, angenommen wird, dann werde ich mit Freude diese Programm weiterführen. Herr Intendant, wir danken für das Gespräch. Das Jubiläumsstadttheater in Klagenfurt/Celovec setzt schon in seiner ersten Saison unter Intendant Pflegerl unverkennbare Zeichen hinsichtlich einer vestärkten Zusammenarbeit von Theatern im Alpen-Adria-Raum und versucht auch die slowenischen Volksgruppe in Kärnten stärker anzusprechen. Pozitivni koraki Novi intendant celovškega gledališča Dietmar Pflegerl je v pogovoru za Slovenski vestnik predstavil svoje delovne načrte. Ob nedeljskih nagovorih tolikokrat opevana Koroška kot stičišče treh kultur pri Pflegerlu dobiva nove obrise. Ustavarjalno sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran, izmenjava režiserjev in gledaliških produkcij bo potemtakem zaživelo z novo kvaliteto. V rednem programu celovškega gledališča bodo tudi predstave v slovenščini. Kriteriji za te predstave ne bodo politični, ne oblastniški, temveč umetniški. Pflegerl želi napetost v deželi izkoristiti za ustvarjalnost. Zato je npr. pridobil mladega koroškega režiserja Martina Kušeja, ki medtem že spada v vrh režiserske ustvarjalnosti. Režira v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Nemčiji. Pflegerlov koncept ponuja koroškim Slovencem, slovensko govorečim in zainteresiranim visoko gledališko umetnost tudi v slovenskem jeziku. To je pozitiven primer integracije in ponudbe, ki presega delitev manjšina/večina. V preteklosti sta kulturni organizaciji gledališke predstave v slovenščini lahko uprizorile le z najemom gledališča. To možnost bosta sicer imeli tudi v bodoče, pričakujemo pa, da se bo slovensko prebivalstvo na Koroškem z zanimanjem odzvalo tudi na ponudbo samega mestnega gledališča. V. O. Zakaj ne Techehveg-Holbiče ? Heute Die Seite für unsere deutschsprachigen Leser/innen Slowenisch Amtssprache für das gesamte zweisprachige Gebiet! Dolgo je bil v Holbičah mir. Ta prijetna vasica v ško-fiški občini, pod Turjami, dvignjena nad Habnarjevim jezerom, je živela v kar zglednem sožitju. V vasi je slišati oba jezika, pesem pa je predvsem slovenska. Nikogar ni motila, tudi turistov že zdavnaj ne, celo z velikim zanimanjem so ji prisluhnili. Resda se je včasih kdo poje-zil, ker vasica ni imela krajevnega napisa, našel pa jo je vsakdo. Daleč od tega, da bi kdo nasprotoval pravilni označitvi kraja! Letos sta se tik pred turistično sezono na dveh vpadnicah v vas pojavila lična krajevna napisa, vendar samo za del nemško govorečih v vasi. Vsi smo naenkrat postali Techelvvežani ali celo Techel-weger-ji. Holbičanov ali po domače Holb’čanarjev ni več ne za Janšejeve, Ždrmanove, Kordeževe, Tomanove, Pekove, Mallejeve, Rovškove, Župijeve in ne za druge. Identitete kraja seveda ne merimo po stopnji zavednosti posameznih krajanov in preštevanju po pogovornem jeziku, vendar bi v Holbičah lahko vzeli tudi ta kriterij. Že globalen pogled na vas kaže na večinski slovenski pogo- Superintendent Sturm 50-letnik Prvi predstavnik protestantske cerkve na Koroškem Superintendent mag. Herwig Sturm te dni praznuje 50-letnico. Sturm, rojen v Nižji Avstriji, je leta 1988 nasledil Paula Pellarja ter ima velike zasluge za dobro vzdušje in dialog med obema cerkvama na Koroškem, bolj kot njegovi predhodniki v protestantski cerkvi na Koroškem pa se je večkrat javno zavzel za spoštovanje izpolnjevanja pravic koroških Slovencev. vorni jezik, mnogim družinam pa tudi nihče ne oporeka slovenske identitete, ne uradna oblast ne sovaščani. Zakaj postavljalec krajevnih napisov tega ni upošteval? Samo zaradi turistov, zaradi nikoli priznanega Zakona o narodnostnih skupnostih, po katerem škofiška občina ni uradno dvojezična, ali pa je slovensko identiteto kraja enostavno, namerno ali nenamerno, prezrl? Naj uporabimo že nekoliko izguljeno frazo, da se Avstrija poteguje za vstop v Evropsko skupnost in z njo tudi Koroška in seveda tudi škofiška občina. Evropski kriteriji pa manjšinsko identiteto obravnavajo precej drugače kot kaže škofiški primer. Iz te Evrope pa prihajajo tudi škofiški turisti. Že samo ta vidik bi moral postavljalcu tabel narekovati drugačno ravnanje, če mu že človekove pravice ne pomenijo kaj. P. S. Zavračam vsakršen očitek, da po nepotrebnem drezam v občutljivo sožitje, to je brezobzirno storil tisti, ki je dal postaviti tabli TECHEL-WEG. Holbičan Požar v Bilčovsu V nedeljo, 16. avgusta, ob približno 16. uri je iz doslej neznanega vzroka izbruhnil ogenj v skednju Marije Gelb-mann p.d. pri Odrajcu v Bilčovsu. Čeprav so požar takoj opazili in je bila nemudoma obveščena požarna bramba, so se gasilci morali omejiti le na preprečitev požara na sosednjih poslopjih, skedenj pa prepustiti požrešnim plamenom. Zgoreli so tudi prašiči ter vsa zaloga sena in razno orodje. Po prvi oceni znaša škoda približno tri milijone šilingov. Poleg domače požarne brambe so na pomoč prihitele še sosednje iz Bistrice, Velinje vasi in Kotmare vasi. Der Unabhängige Verwaltungssenat für Kärnten in Klagenfurt/Celovec hat in der Angelegenheit Verwendung des Slowenischen als Amtsprache einen bemerkenswerten Bescheid erlassen. Im Berufungsfall eines Angehörigen der slowenischen Volksgruppe in einem Verwaltungsverfahren wurde entschieden, daß auch Personen, die nicht in einer der 13 in der Amtssprachenverordnung erfaßten zweisprachigen Gemeinden wohnhaft sind, die Verwendung der slowenischen Sprache als Amtssprache ermöglicht werden kann. Der Verwaltungssenat zitiert in diesem Zusammenhang den § 1, Abs. 1 des Volksgruppengesetzes, in dem festgehalten ist, daß die Volksgruppen in Österreich und ihre Angehörigen den Schutz der Gesetze genießen, die Erhaltung der Volksgruppen und die Sicherung ihres Bestandes gewährleistet sind, sowie ihre Sprache und ihr Volkstum zu achten sind. „Im Lichte dieser Zielsetzungen hat jede im § 3, Abs. 1, Z. 2, der Verordnung genannte Bezirkshauptmannschaft daher grundsätzlich allen Personen, die sich im amtlichen Verkehr der slowenischen Sprache bedienen wollen, unabhängig von ihrem Wohnsitz in bestimmten Gemeinden des politischen Bezirkes, die Verwendung der slowenischen Sprache als Amtssprache zu ermöglichen“, heißt es in dem Bescheid des Unabhängigen Verwaltungssenates für Kärnten vom 28. Juli 1992. Dubrovnik, eine der ältesten und schönsten Städte an der Adria, hat seit dem Ausbruch des Krieges eine Menge an Reizen verloren. Wo einst die Altstadt tausende Menschen begeisterte, finden sich heute nur noch zerstörte Bauwerke und Denkmäler. Neben der persönl-chen Hilfe für die notleidende Bevölkerung ist auch ein baldestmöglicher Aufbau historisch wertvoller Gebäude dringend notwendig. Der Rotary Club Klagen-furt veranstaltet aus diesem Grunde am Samstag, den 22. August um 20 Uhr unter dem Motto „Eine Nacht für Dubrovnik“ eine Benefizgalaveranstaltung im Klagenfurter Stadthaus. Der Reinerlös des Festes soll zur Gänze dem Wiederaufbau Rechtsanwalt Dr. Ludvik Druml, der den Streitfall bis zum Unabhängigen Verwaltungssenat durchkämpfte, ist nach diesem Bescheid der Überzeugung, daß es lediglich eine Frage der Zeit sei, wann der Gesetzgeber dieser korrekten Auslegung der Verfassung bzw. der Bestimmungen des Artikel 7 des Staatsvertrages in Form einer Novelle des Volksgruppengesetzes bzw. einer Neufassung der Amtssprachen-Ver-ordnung Rechnung tragen werden müsse. Ausgangspunkt des Verfahrens war ein verkehrswidrig abgestellter Pkw eines Kärntner Slowenen aus Feistritz im Gailtal/Bistrica na Zilji in Klagenfurt/Celovec. In der darus resultierenden Verwaltungsstrafsache wollte sich der Kärntner Slowene, ein Professor am BG und BRG für Slowenen,vor der Bezirkshauptmannschaft Villach/Beljak der slowenischen Sprache bedienen, erhielt dazu jedoch keine Möglichkeit, worauf er in die Berufung ging und Recht erhielt. Rechtsanwalt Dr. Ludvik Druml. von Dubrovnik zugute kommen. Für Unterhaltung sorgen Spitzen der heimischen Musikszene, darunter auch Stargast Etta Scollo, die Lend-River-Dixieband, die beliebte Tanz- und Showband The Men, sowie als Mitternachtseinlage überrascht Cinny Sysex in ihrer Jean-ney’s Show u.a. mitTinaTur-ner, Liza Minelli, Nana Mouskouri und weiteren Weltstars- Bekannte kärnt-ner und kroatische Künstler werden an diesem Abend ihre Werke versteigern und verkaufen. Als echte Sensation zu werten ist ein Auftritt der Wiener Sängerknaben, die mit einer musikalischen Begrüßung den Abend einleiten werden. VfGH-Entscheid auch für Leiterbestellungen von großer Bedeutung! Nach den Bestimmungen des § 16 Abs. 1 des derzeit geltenden Minderheitenschulgesetzes für Kärnten beschränkt sich der zweisprachige Unterricht auf die Vorschulstufe und die ersten drei Schulstufen der Volksschule; von der vierten Schulstufe an wird der Unterricht in deutscher Sprache erteilt, doch wird die slowenische Sprache mit vier Wochenstunden als Pflichtgegenstand geführt. Diese Bestimmung eröffnet bei vierklassigen Volksschulen die Möglichkeit, auf der vierten Schulstufe einsprachigen Lehrer einzusetzen, wobei nach Ansicht der Schulbehörde ein solcher Lehrer auch nicht von der Möglichkeit der Leitung der Schule ausgeschlossen sein sollte, obowohl der keine zweisprachige Qualifikation vorweisen kann. Die zu Jahresbeginn beim Verfassungsgerichtshof ein-gebrachte und vom Zentralverband unterstützte Klage gegen die Ausklammerung der vierten Schulstufe aus dem zweipsrachigen Unterricht, würde im Falle eines positiven Spruches des Höchstgerichtes unweigerlich auch Auswirkungen auf künftige Leiterbestellungen an vierklassigen zweisprachigen Volksschulen zu Folge haben: Im Falle der Ausweitung des zweiprachigen Unterrichtes auf die vierte Schustufe, müßten dann auch die Schulleiter zur Erteilung des Unterrichts in slowenischer Sprache qualifiziert sein, wie dies derzeit von Leitern an zweisprachigen Volksschulen, die mit weniger als vier Klassen geführt werden, bereits bei der Ausschreibung verlangt wird. Die Entscheidung des Verfassungsgerichtshofes ist noch für Herbst dieses Jahres zu erwarten. Ambrozy gegen Virilmandat für Volksgruppe! SPÖ-Vorsitzender LHStv. Dr. Peter Ambrozy hat sich im „ORF-Sommergespräch“ für eine Integration von Volksgruppenvertretern auf Parteilisten und gegen ein sogenanntes Virilmandat ausgesprochen. Ein Virilmandat würde keine demokratische Legitimation bieten, betonte Ambrozy und fügte hinzu, daß die SPÖ grundsätzlich für alle Ideen im Zusammenhang mit einer Volksgruppenvertretung im Kärntner Landesparlament offen sei, jedoch ganz klar ein inte-gratives Modell forciere. SLOVENSKI VESTNIK POSOJILNICA-BANK PLIBERK sprejme z začetkom prihodnjega šolskega leta v uk vajenca aii absolventa slovenske gimnazije, ki bi bil pripravljen še eno leto obiskovati poklicno šolo Pogoja za vajenca sta zaključena šolska obveznost in znanje obeh deželnih jezikov. Interesenti naj prijave z življenjepisom in zadnjim spričevalom pošljejo poslovodstvu Posojilnice-Bank Pliberk, Velikovška cesta la, 9150 Pliberk. Nastop službe je po dogovoru možen takoj. „Eine Nacht für Dubrovnik“ Franc Stroj (levo), proizvajalec sončnih kolektorjev in snežnih topov, je med redkimi razstavljalci iz Slovenije. Slika: Franci Rulitz Celovški sejem še do nedelje! Sejemski paviljon razpadle Jugoslavije je prešel v posest republike Slovenije. „A“ na poti v Evropo Pretekli petek je zvezni kancler dr. Franz Vranitzky odprl 59. Celovški sejem, ki bo trajal še do nedelje, 23. avgusta. Kot je že v navadi, so govorniki ob odprtju na visokega gosta z Dunaja naslovili želje koroških gospodarstvenikov. Letos je bila najbolj goreča prošnja za čimprejšnjo gradnjo železniškega predora skozi Semmering. Za večjo podporo kmetom na pragu vstopa v Evropsko skupnost seje zavzel predsednik sejma Walter Der-muth; izgradnjo, ne demon- Sejemski prispevek kmetijske zbornice je letos pod vplivom zanimivega jubileja. 80 let je, odkar je predhodnik kmetijske zbornice prevzel kmetijo na Osojskih Turah, kjer so redili noriške žrebce. Vrsta teh, seveda s kobilami in žrebeti vred, je na ogled na razstavišču. Noriški konji spadajo v skupino hladnokrvnih - zato so zelo pohlevni rediti pa so jih začeli Rimljani in Kelti v provinci Norikum. Pri zadnjem štetju je na tažo, celovške univerze pa je zahteval deželni glavar Christof Zernatto. Razstavljalcev iz Slovenije je bolj malo, za Celovški sejem se jih je odločilo le sedem. Poleg komercialnih podjetij dve ljubljanski galeriji razstavljata v sklopu petnajstih, povečini koroških, galerij v hali 12. „Največjo“ umetnino razstavlja galerija Šikoronja iz Rožeka: gobelin Giselberta Hokeja na površini 15 kvadratnih metrov. Koroškem 2356 rejcev redilo 5382 teh konj; v vsej Avstriji pa jih je nad 58 tisoč. Žrebce po enem letu ponudijo v odkup državi, kajti že v času cesarice Marije Terezije so vpeljali pravilo, da so bili žrebci v lasti države, kobile pa v lasti kmetov. Dandanes noriki ne služijo več v tolikšni meri kmetijstvu, marveč so dobrodošla privlačnost v turizmu: pozimi jih vprežejo v sani, poleti pa na svojem hrbtu preko alpskih planin prenašajo „treking turiste“. Osrednja tema posebne razstave Koroške trgovske zbornice je avstrijska pot v novo Evropo oz. Evropsko skupnost. V obširni razstavi skuša zbornica odgovoriti na najpomembnejša vprašanja v zvezi z načrtovanim vstopom Avstrije v ES, pri čemer so poleg prednosti vključitve v novo Evropo navedene tudi možne negativne posledice. Razstavo spremljajo tudi strokovnjaki, ko bodo rade volje pripravljeni odgovoriti na Vaša vprašanja, od problematike zaščite okolja preko prometa do kmetijstva. V paviljonu Koroške trgovske zbornice Vam bodo predstavili tudi celoten izobraževalni program inštituta za pospeševanje gospodarstva ter s tem povezanimi možnostmi strokovnega šolanja oz. izpopolnjevanja na raznih področjih. Galerija Šikoronja predstavlja umetniška dela Hokeja. Delavska zbornica meri trdoto vode Delavska zbornica se vse bolj prizadeva za okolje, v katerem živimo. V svojem sejemskem paviljonu zbira primerke vode, ki jih tam lahko oddajo obiskovalci sejma. Po pošti nato iz urada deželne vlade prejmejo rezultate laboratorijskega testa. Trdoto vode določajo nitrati, in če hočemo varčevati s pralnim praškom in hkrati varovati okolje, je pomembno vedeti za količino nitratov v domači vodi. V sejemskem paviljonu delavske zbornice prav tako dnevno objavljajo podatke o ozonu, obiskovalcem izmerijo krvni pritisk in tudi količino holesterina. Predsednik Josef Quant-sehnig je ob predstavitvi sejemskega programa dejal, da se servisnih ponudb delavske zbornice poslužuje vse več deželanov, predvsem na področju varstva potrošnikov. Multivizualen prikaz energije Koroško elektriško podjetje KELAG se je z organizacijsko preobrazbo - razdelitev na štiri pokrajinska področja s poslovalnimi uradi v vseh večjih mestih Koroške (na dvojezičnem ozemlju so to Velikovec, Borovlje, Šmohor, Beljak in Vrba) - spremenilo v servisno in svetovalno podjetje. KELAG se na celovškem sejmu svojim odjemalcem predstavlja predvsem iz tega vidika. Hkratna projekcija diapozitivov iz dvanajstih projektorjev seznanja obiskovalce Kelagovega paviljona z delokrogom podjetja. Na istem mestu pa strokovnjaki tudi svetujejo in odgovarjajo na vprašanja v zvezi z varčevanjem energije. Sejemski paviljon Avstrijskih dravskih elektrarn (ÖDK) razkriva s posebno razstavo skrivnosti vode in toka. Obiskovalka oz. obiskovalec tako izve mnogo zanimivega iz sveta vode in kako podjetje ODK ravna z njo. Tudi letos je na sporedu nagradno tekmovanje s simboličnim ribarjanjem, prva nagrada pa je kolo na sončni pogon, s katerim se boste lahko peljali vzdolž dravskih bregov od Spittala do Labota. Navdušenje nad konji • 19. avgust 1992 Obvestila SLOVENSKI VESTNIK Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Sreda, 19.8. 20.30 gostilna Hofer-Georgiwirt v Podgradu Dia-predavanje - Južna Koroška (Walter Groß) Sobota, 22.8. 18.00 pri Cingelcu na Trati Salon Expon nastopa mladinska gled. skupina iz Sel SPD „Borovlje" Sobota, 22.8. 20.30 Zdraviliščni park v Vrbi (Pavillion Velden) FOLKLORNI VEČER nastopa folklorna skupina SKD Globasnica (ob slabem vremenu v Slavnostni dvorani) SPD „Drabosnjak" Sreda, 26.8. 20.00 Minimundus v Celovcu KULTURNI VEČER Nastopa: MePZ Danica in Smrtnikovi fantje „Minimundus“ Sobota, 29.8. 20.00 pri Cingelcu na Trati ŽURISLA - glasba Sunny Orchestra (Atro Reggae Musič) iz Ljubljane - vstopnina 200 šil. inkl. buffet, dobiček namenjen za pomoč Bosni in Hercegovini Sobota in nedleja, 29. in 30.8 gostilna Antonič na Reki Seminar - Čistilne naprave in kanalizacija Politično upravna akademija Sobota, 29.8. 16.00 Galerija Rožek JOUR FIXE in srečanje z umetniki Posebna gosta: Svetlana Makarovič in dr. Reinhold Dottolo. Ob 20.30japonska glasba z duom „Gilbernd“. Galerija Rožek nnto ihv c CELOVEC -yEvropska hiša - Nadvojvodinja Maria Anna in njen čas - (do -RudniSW muzej - Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do Deželni muzej - Trinkwasser (Pitna voda). Razstava muzeja za naravoslovje iz Miinstra. v kavarni „Bei uns“ (Goldene Gans) v Celovcu - Rupert Henning -akvareli. PLIBERK - Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure). BOROVLJE - Puškarski muzej - (do 26. oktobra) ŽELEZNA KAPLA - PODPECA - Peršmanov muzej - vsak dan do 8. do 18. ure, razen ob ponedeljkih. MARIBOR - Pokrajinski muzej - Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek“ (do 28.11.) VELIKOVEC - Galerija v stolpu - Hiroshi Daikoku - slike, skulpture, objekti -otvoritev 27. 8. ob 20.00 ŠKOCIJAN - Galerija Freund - Razstava Zorana Mušiča WAR CROATIA 1991 Lj Lji i iti HHEHIamAI Poletna noč za obnovo Dubrovnika Pod geslom „Noč za Dubrovnik“ bo v soboto, 22. avgusta ob 20. uri v mestni hiši v Celovcu poletna noč z obsežnim kulturnim in umetniškim programom. Med drugim bodo nastopili „Dunajski dečki“, Eta Scollo, Lend-River-Dixie-band ter drugi znani ansambli in pevci. Čisti izkupiček poletne noči bo organizator, celovški Rotary Club, namenil obnovi poškodovanih in porušenih poslopij in spomenikov v Dubrovniku, ki je bil več kot leto dni tarča vojaških napadov. Vstopnice oz. rezervacije lahko naročite pri turistični agenciji Springer v Celovcu, telefon 0463/3870-555. SLOVENSKI VESTNIK Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16 , 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgcbcr und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. TRIBUNA BRALCEV Ist Frieden Krieg? Jetzt akzeptieren wir Großserbien und morgen möglicherweise die Großtürkei, gibt das Bewußtsein der stark reduzierten politischen Betrachtungsweise der Dinge von sich. Dieses anerkennt und akzeptiert hingegen Großkroatien. Jedenfalls herrscht Größenwahn, gibt es Krieg durch eine entfesselte gleichzeitig militärische und faschistische Macht, die für den Aufmarsch des Entsetzens in Bosnien sorgt. Entsetzt muß man auch sein über jene Faktoren der NATO-EG-Politik, die vor Ausbruch des Krieges absolut verhindert werden können bekennt Franjo Tudj-man ein. Seine Partei hat den Krieg nicht verhindert. Sie trägt Mitschuld am Blutvergießen unter den Brudervölkern des Landes. Krieg und Leichen sind noch immer Hoffnung der Reichen. Die Hoffnung auf „militärischen Hilfszwang“ in Bosnien einzugreifen verbreitet sich auch bei der politischen und religiösen Führung in der Mitte Europas. Der „Geist der Restriktion“ - dieser tritt aus dem menschenrechtswidrigen Asylgesetz hervor - breitet sich nun weiter aus. Als ob Außenminister Mock hierzulande nicht schon genug an Kriegsbeteiligung propagierte, schließen sich ihm Pilz, der Papst in Rom und Caritas Präsident Schüller, die „Kriegshumanisten“, an. Sie forcieren ein militärisches Eingreifen. Soldaten sollen als Kanonenfutter in die südliche Region Europas geschickt werden. Nun fällt die Umhüllung des Immergleichen. Zum Vorschein kommt ein dürres Gerippe: „Die Neuauflage des Elends der „politischen, religiösen und humanitären Macht“. Sie ruft nach Frieden der sich als Kriegsbeteiligung herausschält und hilft dann die Verwundeten und zum Krüppel Geschossenen im Jammertal des Krieges humanitär zu versorgen. Das dumpfe tam-tam vereinter Kriegstrommler findet, so bleibt zu erwarten keine Beteiligung, sondern energischen Widerstand. Reinhold Seindorfer, Salzburg Naročite in širite „Slovenski vestnik“ Hvala! Iskrena hvala vsem, ki so mojega moža -našega tateja Štefana Sienčnika pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Poslovili smo se vsak na svoj način. Izkazali ste nam Vaše sočutje in povezanost do naše družine. Velika množica žalnih gostov, številna kondolenčna pisma so pokazala njegovo priljubljenost. Hvala tudi vsem tistim, ki se ga v molitvi spominjate. Prisrčen Bog plačaj! Družine SIENČNIK, STURM, KRAMER Mesečne vozovnice v prometu z Avstrijo Na Slovenskih železnicah lahko potniki kupijo tudi mesečne vozovnice za potovanje v Avstrijo in Italijo. Pred nakupom take vozovnice, s katero lahko potujejo na slovenskih progah do meje na relacijah Ljubljana - Jesenice, Bohinsjka Bistrica -Jesenice, Postojna - Sežana. Maribor - Prevalje in Pragersko - Šentilj, morajo imeti tudi mesečno vozovnico, ki jo kupijo na železniški postaji sosednje železniške uprave. Sreda, 19.8. Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Koncert celovškega Gallusa 16. 8. v Šentjanžu Četrtek, 20.8. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 21.8. Narodna oddaja (A. Feinig) Sobota, 22.8. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 16.8. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. Mirko Isop) 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 24.8. Kaj pomeni biti mlad Torek, 25.8. Partnerski magazin Slovenski vestnik čestita! gospodu Roku Bučovniku iz Goselne vasi za osebni praznik; gospodu Jožefu Kowat-schu z Metlove za osebni praznik; gospe Ivanki Kordesch iz Podjune za osebni praznik; gospe Mariji Košutnik iz Male vasi pri Globasnici za god; gospodu Fridiju Slanovcu iz Železne Kaple za rojstni dan; gospodu Herbertu Lacho-witzu iz Vetrinja za rojstni dan; gospe Mici Kelih z Bajtiš za osebni praznik; gospodu Hanziju Kelihu z Bajtiš za rojstni dan; gospe Lojzi Greibl iz Gornjih Gorič pri Rožeku za 80. rojstni dan; v društvu upokojencev v Pliberku slavijo osebne praznike: Hermi Trampuš, Helena Kropivnik, Sabina Buchwald, Stefan Hudob-nik, August Eberwein, Mirko Čušin, Rozalija Kert, Matija Žele, Marija Hirm, Ljudmila Writz, Rok Drug, Marija Kaiser in Rozi Kumer; gospe Zofiji Kurnik iz Železne Kaple za rojstni dan; gospodu Mirku Isopu iz Skocijana za 50. rojstni dan; gospe Klari Mak iz Tue za rojstni dan; gospodu Petru Kuharju iz Železne Kaple za rojstni dan; gospodu Ottu Wutteju iz Železne Kaple za rojstni dan; gospe Milici Koncilija iz Šentvida za rojstni dan; gospodu Jožetu Partlu z Bistrice v Podjuni za rojstni dan; gospodu Gregorju Maku iz Celovca za rojstni dan; gospodu Gottfriedu Hajn-žiču iz Dobrle vasi za rojstni dan. Če bi ob življenskem jubileju radi s čestitkami razveselili Vaše najdražje, prijatelje ali znance, nas pokličete po telefonu, številka 0463/514300-50, vsak ponedeljek od 8.30 do 10. ure. Čestitke ob-Ijavljamo brezplačno! TRIBUNA BRALCEV Spoštovani! čas dopustov - čas „Zmaja iz Loch-Nessa“. Kot so bralke in bralci Našega tednika lahko prebrali, so Mohorjeve družbe iz Celovca, Celja in Gorice sklenile skupno komisijo, ki razpravlja o sodelovanju in raznih odprtih vprašanjih. Isto velja tudi za napad g. Rebernika iz Slovenije, ki se ukvarja s to tematiko. Z dopusta se mi poraja vprašanje, zakaj ne bi le povabili Celjske na proslavo 140-letnico v Čelovec, kot to trdi pisec pisma bralca. Lepe počtinice vsem! Franc Kattnig, Rožek Občinski svet je številne Kotmirčane, ki si že dolga leta prizadevajo za uspeh občine, počastil s častnimi značkami, krožniki in prstanom. v' m §t * *• I £ Vi :,rff » 1 jtif k M i MEm j • " Slavje v Kotniari vasi Občinski praznik ob 850-letnici Kotmare vasi je to občino na Gurah predstavil iz raznih zornih kotov. Razstava starih fotografij v ljudski šoli je nagovorila predvsem starejše občane. V šoli so svoje stvaritve razstavljali tudi kotmirški umetniki, med Dolgoletni pevec Aleks Bisjak z županom Hugom Götzhaberjem. njimi najdemo Ivanko Živko-vič, Anico Vrečar, Jožeta Kaiserja in Huga Harricha. V posebnem prostoru so bili na ogled minerali, ki so pričali o zanimivi geološki zgodovini Gur. Mladina se je poveselila v šotoru, pred katerim so društva predstavila sebe in svoje delo. Da je prišlo do manjših sporov zaradi prostora, je še dokaj razumljivo, da pa je 100-letnemu Slovenskemu prosvetnemu društvu „Gorjanci“ jemal prostor na hitro ustanovljen Frauenstammtischrunde, ne govori o tankočutnosti organizatorja. Na slavnostni seji občinskega sveta so bili nekateri zaslužni Kotmirčani počaščeni ali z značko ali s krožnikom. Prstan občine pa je prejel dolgoletni podžupan Josef Liendl. Med odlikovanci so bili tudi župnik Maks Michor, bivši predsednik SPD „Gorjanci“, gradbeni mojster Joži Pack, ter pevec zbora „Gorjanci“ Aleks Bisjak „Lek-šan“. Za vec kot petnajstletno predsednikovanje v SPD „Gorjanci“ je Joži Pack prejel častno značko občine. Res „N>č proti žanstvam“? Poznani in že dokaj renomi- mojstrsko izvedene zbadljivke rani „Vaščani pojo“ so ob na račun deklet, predvsem pa letošnjem koncertu pri hudih žensk. Zabeljene so z Košarju na Gori predstavili Drabosnjakovimi litanijami na tudi svojo novo kaseto z isto temo. Kot že koncert, bo naslovom „N’č proti žan- tudi kaseta verjetno poslušal-stvam“. Na njej so posnete stvo razdelila na pritrjevalce in na zgraževalce. Zasluga „Vaščanov“ je poleg kvalitetne izvedbe prav v provokaciji. Zbadljivke na račun žensk so del slovenske ljudske kulture, prav tako kot podoknice, napitnice, Zdravljice ali žalostinke. Z objavo so legalizirane, ob tem pa izgubljajo draž neprimernosti. Zanimivo je, da so lično brošu-rico pripravile prav ženske avtorice, torej tudi nimajo kaj dosti proti. Ob kaseti obvezno kupite tudi brošurico, ki vam bo razkrila vse pomembne podatke o izvoru, priredbi in ustvarjalcih pesmi. Kaseta, ki jo lahko kupite v obeh knjigarnah v Celovcu ali kar pri „Vaščanih“, je lahko tudi lepo darilo vašim najdražjim, seveda pa je treba pri tem biti nekoliko previden! J.R. VESTI Tudi Gorenjski sejem ’92je odprl vrata! V Kranju so konec tedna odprli 42. mednarodni Gorenjski sejem, ki ima že kar499-letno tradicijo. Odprl ga je podpredsednik slovenske vlade Viktor Žakelj, ki je ob tej priložnosti poudaril izjemen pomen trgovine. To je gotovo videti tudi v številu letošnjih razstavljalcev, ki so povsem napolnili 40.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Sejma se udeležuje več kot 900 razstavljalcev, med katerimi je 835 domačih ter 68 tujih iz Avstrije, Italije, Nemčije, Japonske in Belgije. Število domačih razstavljalcev se je povečalo v primerjavi z lanskim letom za 16, tujih pa za 44 odstotkov. Na sejmu je med številnimi izdelki - skoraj dobesedno od šivanke do avtomobila -mogoče vse, kar je na ogled, tudi kupiti. Vsak večer pa potekajo tudi zabavne prireditve. Sejemska vrata se bodo zaprla 23. avgusta. Nova številka „Die Brücke“ Nova številka koroške kulturne revije „Die Brücke“ se v veliki meri posveča znanim osebnostim v tem prostoru. Predstavlja novo delo Valentina Omana, knjigo Croatia 91, ki je umetniška dokumentacija vojne, skupaj z esejem Gerharda Seifrieda „Kriv je vedno drugi“. Precej prostora posveča tudi novi knjigi Augusta Walzla „Als erster Gau...“, ki osvetljuje nacionalsocializem na Koroškem. Obširnejši prispevek je v reviji tudi o vetrinjskih slikarjih. Dr. Karl H. Ritschel predstavlja slikarja Draga Druškoviča, Kristian Sotrif-fer pa kiparja moderne na koroškem Otta Ederja. Z Robertom Musilom se ukvarjata kar dva avtorja, Wolfgang Walkensteiner in Manfred Moser (o knjigi Karin Petutschnig). V reviji najdemo tudi križev pot, ki ga je ustvarilo 14 domačih umetnikov v Kamnu V Podjuni, in prispevke o filmu in literaturi. Janko Ferk piše o Levu Deteli in Herbertu Kuh-nerju. S.W. Oddaja o škofu Martinu Slomšku v nemščini Binkoštna tv-oddaja o škofu Martinu Slomšku, ki sta jo za slovenski oddelek ORF pripravila urednik Horst Ogris in snemalec Ivan Klarič, bo na kanalu FS 2, tokrat v nemškem jeziku, ponovljena v sredo, 25. avgusta ob 17. uri. SLOVENSKI VESTNIK - SPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SAK nadigral Velikovec Trije streli v petih minutah odločili tekmo V dvoboju mojstrskih ekip - SAK prvak v koroški ligi, Velikovec v vzhodni spodnji ligi - je bilo napeto samo četrt ure. Šok za navijače slovenskih nogometašev v deveti minuti: Petschenig s kota kazenskega prostora pošlje žogo čez vratarja Prescherna elegantno v gol - to je prvi gol, ki ga je SAK prejel v tej sezoni od igralca nasprotnega kluba (v Lienzu je bil avtogol!). Toda ko so se Velikov-čani še veselili vodstva, je od središčne točke po- tekala akcija, ki jo je po podaji Ramšaka hladnokrvno zaključil Hans Gross. Hitro izenačenje je sakovce zelo spodbudilo, Velikovčanom pa vzelo voljo in tekma je postala povsem enostranska. Naslednja minuta: Marjan Sadjak prodre skozi obrambo Velikovca in strelja na gol, na žogo štartata branilec in Hober, takoj nato pa je žoga v golu in SAK vodi. Grossov zadetek - po kratko odigranem pro- stem strelu ki se je odbil od prečke v gol, je bil le še nameček. Nevarnega velikovš-kega napadalca in najboljšega strelca lanske sezone v spodnji ligi Modreja je dobro pokrival mladi Marko Wieser, dr. Ramšak pa se je v sredini spoprijemal z legionarjem Vasiljevičem. Svojih denarjev vreden pa se je izkazal Gross, poleg dveh zadetkov je tudi vseh devetdeset minut neumorno tekal in podajal žogo soigralcem. Lippuscha (v sredini) so Velikovčani pokrili z vseh strani, tako so drugi napadalci SAK imeli številne možnosti za zadetke. siika: Franci Ruiitz Od olimpa do hadesa Olimpijske igre v Barceloni so za nami. Ne vem, kako ste jih doživljali vi, meni je bila vsa stvar odveč. V prvem tednu iger so Avstrijci po vrsti izpadali iz kvalifikacij ali pa so bili celo diskvalificirani. V drugem tednu pa, ko so bili novinarji že siti poročanja o streljanju, boksanju in tekanju za žogo, so se tu in tam pojavila zanimiva poročila. Sam ORF je poročal, da je predsednik olimpijskega komiteja Samaranch počastil - s svojo prisotnostjo in značko v vrednosti nekaj pezet - 100 izmed deset tisoč prostovoljcev, brez katerih brezplačnega dela OK ne bi mogel ustvariti dobička. Angleški tisk pa se je lotil samega predsednika Samarancha. Ob poletnih igrah, ki so bile pred morebitnimi motenji tako zavarovane kot še nobene doslej - na univerzi v Barceloni so se počitnice letos začele dva meseca (!) prej kot običajno (ker so študenti radi kritični in demonstrirajo ob vsaki priložnosti, jih je pač treba poslati domov) - so se starejši novinarji spomnili, da je bil Samaranch že enkrat pristojen za red in mir: v času fašističnega diktatorja Franca je bil prefekt Katalonije. Ruiitz : * Dvoboje je vselej dobila obramba SAK, pa čeprav je Wieser tukaj „obsedel". Novi rating SŠK „Obir“ Elo-točke šahistov Slovenske športne zveze smo že objavili v eni izmed prejšnjih številk. Danes sledi rating-lestvica šahistov Slovenskega športnega kluba „Obir“ iz Železne Kaple. Največ točk je pridobil Wolfgang Moser, ki je v vigrednem delu prvenstva zmagal v vseh partijah! 1. Jokovič Dušan 2184 (2196) 2. Ramaš Adem 1849 (1849) 3. Wolfe Harald 1841 (1806) 4. Wolfe Hans-Chr. 1814 (1800) 5. Wolfe Johann 1723 (1733) 6. Strasser Rainer 1673 (1684) 7. Jammer Peter 1651 (1650) 8. Moser Wolfgang 1607 (1530) Korošci v slovenski ligi Celovški vaterpolisti SV Wörthersee so v preteklih dveh mesecih tekmovali v prvenstvu prve slovenske lige, v kateri so igrali še trije klubi iz Kranja in po eden iz Kopra in Celja. Naslov prvaka je osvojil Triglav Kranj, ki je hkrati tudi avstrijski prvak, saj so se Kranjčani v lanski sezoni udeležili avstrijskega prvenstva, v katerem so bili najboljši. Z visoko zmago v zadnjem kolu s 26:2 z Neptunom iz Celja (na sliki s temnimi čepicami) so Celovčani osvojili tretje mesto. NOGOMETNO OGLEDALO KOROŠKA LIGA SAK - Velikovec 3:1 (3:1) Trnja vas, 800 gledalcev, sodnik Kandolf; postava SAK: Preschern; Savič, Wieser, L. Sadjak, Blajs, Ramšak, M. Sadjak (22. Šmid), Gross, Urschitz (74. F. Sadjak), Hober, Lippusch. Goli: Gross (10., 15.), Hober (12.) oz. Petschenig (9.). SAK pod 19 - Velikovec pod 19 1:2 (gol za SAK: F. Sienčnik). Ostali rezultati 4. kola: Trg-Austria 2:0, Šentvid-Treibach 0:3, Mölltal-Matrei 0:2, VSV/Beljak-Pli-berk 1:2, Breže-Wietersdorf 3:0, WAC-ATSV/ Wolfsberg 0:1, Lienz-Vernberk 2:0. SPODNJA LIGA - VZHOD ASV Celovec - Železna Kapla 2:1 (0:0) Trnja vas, 250 gledalcev, sodnik Granig; postava Železne Kaple: Rus; Rozman, Köck, Kukoviča, Baloh, Grubelnik, Germadnig, Praschnig, Reinwald, Jenschatz, Kucher (71. Wicher). Goli: Pucker (84.), Hafner (87.) oz. Baloh (53.). St. Leonhard - Bilčovs 0:0 (0:0) St. Leonhard, 300 gledalcev, sodnik mag. Fera; postava Bilčovsa: Slapnig, Rajnovič, Weichboth,' Paulitsch, Rauter (46. Fischer), Hobel, Parti, Kuess, Schaunig, Quantschnig, Durnig. Ostali rezultati 3. kola: Atus Borovlje-Klopinj 1:1, Žitara vas - St. Michael/L. 1:1, Pokrče-Mostič 1:2, Šentandraž-Žrelec 1:2, ASK-Vetrinj preloženo. 1. RAZRED D Dobrla vas - Grebinj 9:2 (5:0) Dobrla vas, 250 gledalcev, sodnik Schönlieb; postava Dobrle vasi: Hofstätter; Velik, Precounig, Sirnik', Sturm, Opietnik (65. Rudi Marin), Schippel, Kuprivec (75. Dollinger), Prosen, Robert Marin, Appe. Goti: Appe (13., 30., 63., 85.), Kuprivec (8., 73.), Opietnik (10.), Schippel (28.), Marin (50.). Globasnica - Metlova 1:1 (1:0) Globasnica, 300 gledalcev, sodnik Janesch; postava Globasnice: Preitenegger; Vauče, Zanki, S. Sadjak, Fera, Hren, Grubelnik, Micheu (85. Silan), Pasterk (60. Tratar), Pleschgatternig, Kordež. Gol za Globasnico: Grubelnik (65.). Ruda - Sele 3:2 (0:1) Ruda, 250 gledalcev, sodnik Paulitsch; postava Sel: E. Oraže; Radosavljevič, Božič, F. Oraže (70. Gregorič), D. Oraže, Z. Oraže, Dovjak, Travnik, Kreutz, M.Oraže, Čertov. Gola za Sele: Damjan Oraže (29.), Travnik (88.). Šmihel - Eitweg 2:2 (2:1) Gola za Šmihel: Klančnik. Ostali rezultati 3. kola: Labot-Šentpavel 1:2, Šentštefan-Frantschach 2:3, Šmarjeta-Galicija 1:0. Strelec tedna Hans Gross je obvladal igro SAK z Velikovcem in dvakrat zatresel mrežo velikovških vrat. Koroška liga 1. SAK 2. ATSVAVolfsb. 3. Pliberk 4. Treibach 5. Wietersdorf 6. Matrei 7. Trg 8. Vernberk 9. Breže 10. Lienz 11. WAC 12. Velikovec 13. VSV/Beljak 14. Austria 15. Mölltal 16. Šentvid 0 9: 2 8 1 11: 3 6 0 7: 3 6 6: 2 6 1 1 7: 5 1 5: 3 5 5 1 1 5: 4 1 1 6: 6 6: 4 6: 6 3 1 5: 6 6: 8 3 4: 7 3 0: 5 1 3:14 1 1: 9 0 Spodnja liga-vzhod 1. Atus Borovlje 3 2 1 0 6: 3 5 2. ASK Celovec 3 2 1 0 6: 4 5 3. Klopinj 3 1 2 0 6: 3 4 4. ASV Celovec 2 2 0 0 3: 1 4 5. Mostič 3 2 0 1 6: 5 4 6. Vetrinj 2 1 1 0 4: 3 3 7. Žrelec 3 1 1 1 6: 6 3 8. St. Michael/L. 3 0 3 0 2: 2 3 9. Bilčovs 3 1111:23 10. Železna Kapla 3 0 2 1 5:6 2 11. St. Leonhard 3 0 1 2 1: 2 2 12. Žitara vas 3 0 1 2 3: 5 1 13. Pokrče 3 0 1 2 2: 4 1 14. Šentandraž 3 0 0 3 2: 7 0 1.razred D 1. Dobrla vas 2. Ruda 3. šmarjeta 4. Šcntštefan 5. Eitwe« 6. Šmihel 7. Globasnica 8. Grebinj 9. Metlova 10. Šentpavcl 11. Frantschach 12. Galicija 13. Sele 14. Labot 3 3 0 0 16: 5 6 3 3 0 0 10: 3 6 3 3 0 0 4: 0 6 3 1 1 1 8: 6 3 3 1 1 1 4: 3 3 3 1 1 1 5: 6 3 3 1 1 1 4: 6 3 3111 7:13 3 3 0 2 1 4: 5 2 3 1 0 2 6: 9 2 3 1 0 2 3: 6 2 3 1 0 2 1: 4 2 3 0 1 2 3: 5 1 3 0 0 3 1: 5 0 Termin: Bilčovs - Žitara vas Nedelja, 23. avgust ob 18. uri na Potoku.