Načelno stališče. Na seji širšega sosveta UJU je pred- | sednik društva učileljstva meščanskih j šol tov. D. H. iziavil. da je moi članek | mJJU in društvo učiteljstva meščanskih šftl« zakrivil, da se delajo društvu zapreke za spre.iem v UJU kot enakovrednemu društvu z okr. učit. društvi. Ker gre tni za načelno vprašanje. ki ima vpliv na razvoj in bodočnost naše organizaciie. se hočem še enkrat dotakniti teea vprašania. Od objave imenovaneea članka in do se.ie širšesa sosveta UJU sem pričakoval clan na dan. kedai se bo oglasilo društvo učiteljstva meščanskih šol in bo zavrglo moie naziranje ter navedlo razloge iz katerih nai bi poverjeništvo UJU izieinoma vsprejelo društvo učit. meščanskih šol kot okraino društvo — kar ie nroti sedan.iim pravilom U.IU. To se ua ni zgodlio in cclo na se.ii širšega sosveta ie obstoiala elavna argumentaciia v tem. da ie imenovani članek vzrok nomislekom proti vspireiemu. in trditev. da odbiiamo s tem gotov de! učitcljstva. in hočemo ravkol v ueiteUskih vrstah. Tendencijoznosti mi menda proti mo.iemu članku ne more očitati niti tov. D. H. ako še enkrat prečita imenovanl članek. ker sem se postavil dovoli fta obiektivno in stvarno stališče. na strogo načelno stališče i.n sem v članku navedel razloge. ki govore za in proti takemu reor.sraniziruniu UJU. Sprejem društva Kot istovetnega z okrajnimi učiteliskimi društvi pa zahteva dalekosežne konsekvence. Ozrimo se na posledice. če sledimo na to pot in ^zatisnemo eno oko«, protl obstoječim pravilom. Ob ustanovitvi svoIega društva so izstopili iz o^-ninih učiteliskih društev učitel.ji in učiteliice meščanskih šol. Fnako njim se lahko orgaluzajejo učiteliice žen. ročnih del. otroške Vitnarice. vadniški učitelji. učitel.istvo soc. skrbstvenih šol i. t. d. Od učiteljstva svoje kategoriie bodo zahtevali. da ie organizirano v -svoiem društvu: od poverjeništva UJI) pa, da smatra to društvo enako kot okrajno učit. društvo. Posledica tega bo, da bodo otroške vrtnarice. učiteljice žen. roč. del. vadn. učit., učit. soc. skrb. šol i. t. d. izstopili iz okrainih nčiteljskih društev. Enako njim iahko tudi žen učit. društvo zahteva. da se j?a spreirne kot okraino učit. društvo v UJU. V tem slučaju se organizujejo tudi učiteliice notom svoiesra društva v UJU in izstopijo iz okrajnih učit. društev. V okrainih učiteljskih društvih bi ostali iorei le še moški ljuds^košolski učitelji! O posledicah. ki se tičejo harmonične^0 delovanja vseh kategorii učitelistva. (! volitvah v okra.jne šolske svete in o ilrugem kar izvira kot posledica takega koraka, niti ne govorim. Imeli bi polno nemočnih društev. ki bi se scstajala le poredkoma društveno živl.ienie in organizačno delovanie t»l padlo v letargijo tned učitelistvom. in vendar bi bile razlike. ki bi ločile drustvo drugo od druircga le lnaloštevilne in nialenkostne. v organizaciii bi pa zavla:lal nederaokratični duh kast: »Jaz sem to. ti si to!« Gotovo ie torei. da ima navedeni korak proti pravilom dalekosežne posiledice in pomeiii razpad ^'-•-ninih učitel.iskih društev. z vsemi temu ipridmženimi uosledicaini. Ne rečein. ua ie tudi taka organizaciia mogoča. in bi UJU kljub temu obstojalo; tudi se mi zdi speciierno zastopstvo posameznih kategorii v centralnih odborih organizacije skoro potrebno in roarrc.^lka sedaniih pravil. vendar so ipomisleki proti celotneinu takemu reorganizavanju tehtni in uvaževania vredni. Da sernv svojem članku stal strogo na stališčai pravil. sem imei torej svoje tehtne razloge. ker bi vsako ndpuščan.ie in »zatisnenie očesa« imelo dalekosežne nosledice. ker ne moremo biti ta'Ko nekonsekventni. da bi ta privileefii priznali samo učilelistvu meščanskih šol. odrekii ga pa drugim kategorijam. Opozorim ipa tudi na to: kako piide ravno slcvenski del učitelistva do tega, da bo prvi podiral to. kar ie bilo postavlieno po njega inicijativi ter iprvi kršil pnvvila?! Je pa še tret.ii razlog, ki eovori za •:o. da se držimo pravil! Ako vsprejemamo v UJU poleg okrajnih učit. društev tndi drugačna učit. društva. poteni moramo biti tudi toliko konsekvrentni, da spre.imem!o tudi politiško strankarska učiteljska društva. t. i. Slomškovo zvezo. Popolnoma z enako pravico! Prepričan sem. da si bo prei ali slej pri nas ustanovilo tudi socialistično učitelistvo svoje Jruštvo. da potom n.iesia širi socialistične nazore med učiteljstvom in organizuje socialistično ačiteljstvo. Že danes pa povdariam. da smatram vsprejem takega liruštva v U.JU za škodljivo orjranizaciji in bi tudi sam nastapil proti sprejemu tega društva. četudi bi bil sam pripadnik (aketra dnuštva. Kar loči v nebistvenih in pravzanrav malenkostnih razlikah in v nrstanovskih zadevah naše stancvsko vrste. nai se svobodno razviia izven skupne organizacije. nikakor oa ne. da se malenkostne in nebistvene različncsti ter nestanovske različnosti goii v skupni organizaciii in Dotom nše! Oporekal bi pa temu, če bi se ovirafo ustanovitev in s.voboden razvoi takih društev izven UJU. kakor tudi temu. če bi ta društva zabranjevala svojim članom iPotom okr. učiteljskih društev vstop v UJU. Vsi navedeni razlogi daio pa tudi povod pomislekom proli tozadevnemu sklepu širšega sosveta. ker bi vsaka izprememba pravil v takem smislu imda pošledice na organizačen razvoi in delovanje. Povdarjal pa sem potrebo oficijelnih zastopnikov posameznih kategorij užitelistva v vodstvu organizacije zato vidim rešitev tega vprašania v tem. da bi bili predsedniki ož.iih strokovnih Utuštev (društva učit. mešč. šol. žen. učit. društva. otroških vrtnaric itd.) tudi- člani o/iega in s tem širšega sosveta. ako so člani teh društev hkrati člani okrajnih učiteljskih dtiištev. S tem bi doibilo učit. mešč. šol učit. žen. roč. del. otroške vrtnarice itd. svoje direktne zastopnike v organizaci.ii. ožji odbor bi se pornnožil za toliko članov in bi se pravila v tem smislu izipremenila. Izključeno ra ie. da bi se tako zastopstvo dalo tudi učiteljskim društvom političnega značaia, kcr bi bilo to na škodo organizaciii. Taka rešitev bi se dala izvesti s posvetovalnim glasom že ipotom .'poslovnrka poverjeništva UJU, dokler bi ji definitivnosti ne dala pravila. Z nio tudi ne bi bil rušen temelj okrajnih učiteljskih društev. Kdor se postavi na objektivno stališče, mora priznati, da je bil prvi članek v tem vprašaniu daleč odstranjen od kakega tendenciiaznega namena. »Učiteli- ski Tovariš« ie zastopal samo načelno stališče. ki krepi. ne pa slabi organizacMo. Iv. D.