Hoy ice Naša razglec ► p p Stuiij aka knjižnica Mirana Jaroa Sovo nos*0 LETO V.-št. 43 V KOČEVJU, DNE 22. OKTOBRA 1960 Cena 15 din Obračun dela rudniških kemunisiev RimxiKTJ JE BILA V NEDELJO 16. OKTOBRA KONFE- polnili in celo nekaj prekoračili, stov v delu z mladino, nadalje o RFvr a RTinxiSKIII KOMUNISTOV. O DELU RUDNIŠKEGA KO- Rudnik je v rekonstrukciji. Dela so utrjevanju demokratičnega centra-Mitria n DELU KOMUNISTOV, DELAVSKEM IN DRUŽBENEM lepo napredovala in tako pričaku- lizma v ZK, utrjevanje delavskega SAMOUPRAVLJANJU SOCIALISTIČNI ZVEZI, SINDIKALNI PO- jejo, da bodo nove gradnje inmon- samoupravljanja in drugih vpra-DRUŽNICI MLADINI, PROIZVODNJI IN DRUGIH VPRAŠANJIH taže gotove v teku prihodnjega šanjih moder-bogato JE OBŠIRNO GOVORIL SEKRETAR RUDNIŠKEGA KOMITEJA leta. Investicije, vložene v ZK KAREL GRM. V RAZPRAVI JE MED DRUGIM SODELOVAL nizacijo rudnika se bodo TUDI SEKRETAR OBC. KOMITEJA ZK LUDVIK GOLOB. POVZE- obrestovale. LI BOMO NEKATERE MISLI IZ BOGATEGA GRADIVA KONFE- Nagrajevanje po učinku je pri-RFNCE neslo lepe rezultate. Le-to so med letom še Izpopolnili in jih bodo še, Delavsko samoupravljanje na jevanja po ekonomskih enotah, tru- tako da bodo ustvarjene dobrine Rudniku ima že desetletno tradi- di se. da bi se znižalo število ne- čimbolj pravično razdeljene. Nov cii o in se je od prvih začetkov sreč pri delu, skrbi za prileten let- način nagrajevanja je dal spod ju do današnjih dni že močno uveija- ni oddih svojih članov itd. Seveda do za večjo proizvodnost dela m vilo. Vsako zasedanje DS in UO pa so tu še nove naloge, s katerimi zmanjšanje proizvodnih stroškov. Prinese podjetju nekaj novih skle- se bo morala spoprijeti sindikalna Za primerjavo naj povemo, da je v Pov katerih realizacija rodi vse- podružnica. letu 1958 znašal neto osebni pre- kakor vidon n a or edek Letos so bili Kolektiv naj bi bil bolj sezna- jemek zaposlenega 19.008 din v pr- nrvte i7wten? tudi obratni delav- njen z delovanjem stanovanjske vem polletju 1960 pa 27.504din. ski SVe.. '-rl-liub temu da obratni skupnosti na Rudniku. Povedali je Obravnavali so tudi kadrovsko 1)8 še nišo zaživeli polnokrvno živ- treba, da je stanovanjska skupnost socialno službo v podjetju, govo-Ijenje, . 0t,st0j opravičili, ob pomoči političnih organizacij in riij, 0 delu za strokovno izobraže- Stalno spremHaio gospodarske re- delavskega samoupravljanja uspeš- vanje delavcev v podjetju, o aktiv- zultate obratni, mri čemer močno no delala. nosti in rasti članov ZK in sprejeli Na kraju so izvolili nov 15-član-ski komite ZK in dva delegata za okrajno konferenco KZS. -m JESENSKI MOTIV IZ VELIKIH LAŠČ. (Foto ing. Lojze Čampa) Največjo pozornost kmetijstvu Pretekli teden, v soboto 15. ok- razbrati iz razprave, bodo v tej ob- prihodnje leto (s pripravljalnimi tobra, je bila v Ribnici seja sekre- čini v prihodnjih letih posvetili deli so že začeli) in razvijanjem tariata Občinskega komiteja ZK. največ pozornosti razvoju kmetij- obstoječih industrijskih _ obratov. Člani sekretariata so podrobneje stva. Novih industrijskih obratov Tekstilni obrat na Jurjeviči, ki bo razpravljali o osnutku načrta za ne bodo ustanavljali, razen tekstil- sčasoma prerastel v samostojna stroškov, . . V odnosih podjetje - komuna bfl Potrebno več poglobljenega dela. Stanovanja, šole, trgovina itdL so stvar vseh in ne samo komune. Odborniki zbora proizvajalcev iz Rudnika naj bi imeli boljši stik z volilci in jim tolmačili probleme komune. Z novo reorganizacijo (združitev Petletni plan gospodarskega razvo- nega obrata v Jurjeviči, kj bo za-ja občine Ribnica. Kakor je bilo čel z redno proizvodnjo spomladi Na konferenci so govorili tudi o delu DPD Svobod Rudnik. Z združitvijo s Svobodo Kočevje-mesto so dani vsi pogoji za uspešno kulturno izživljanje in širjenje kulture medi najširše plasti. Razen skope društvene dejavnosti v klubu na Rudniku ni pogojev niti možnosti za sistematsko vzgojo mladine, bo potrebno da DU Kočevje ob pomoči ZK na Rudniku vrsto sklepov, ki jim bodo napotilo za nadaljnje delo. V živahni razpravi so govorili o proizvodnji in problemih proizvodnje v celoti, posebno pa še o problemih v dnevnem kopu (slabo vreme je oviralo proizvodnjo). Veliko so razpravljali tudi o stanovanjskih problemih. V razpravi je sodeloval tudi sekretar Obč. komiteja tov. Golob, ki je govoril o ide- Doba tehnike podjetje, se bo tekom petih let razvil v podjetje, ki bo ustvarilo letno za milijardo dinarjev vrednosti proizvodov. Razpravljali so tudi o programih gospodarskih organizacij in kmetijskih zadrugah, ki bodo služili za sestavo občinskega petletnega pla-Med drugim je bilo poročano. na. nekaterih organizacij SZDL) bona- organizira sistematska Iona komunistov v Socialistični zve. zi večja in hvaležnejša. Uspehi, ki področju Rudnika, spremljajo ZK na Rudniku so ne- Zelo obširno so na konferenci dvomno rezultat tesnega sodelova- analizirali proizvodnjo na rudniku, n ja s SZDL. V tem duhu naj se Proizvodnja premoga je bila pla- razvija sodelovanje tudi v naprej, nirana za letos 200.000 ton, do Na Rudniku zavzema pomembno konca septembra pa so izpolnili mesto sindikalna podružnica. Le-ta že 76% predvidene količine. Pre-budno spremlja nov način nagra- pričani so, da bodo letni plan iz- Cas, v katerem živimo, ima svo- za avtomatske naprave in da je jevrstno obeležje. To je doba ne- nujno potrebna specializacija pod- ouiuvui w ideološka ološkem izobraževanju komunistov, nebnega napredka znanosti in teh- jetja ob najtesnejši kooperaciji in surovinamj politična predavanja za mladino na njihovem delu z ljudmi itd. Posebej n,*e; doba, ki neprestano menja pa je poudaril dolžnost komuni-i norme gospodarskih zmogljivosti in --------------- —— obsega proizvodnje ter s tem spreminja življenje današnjega človeka. Pomen tehnike in njene upora- NOV RUDNIŠKI KOMITE Razvoj gospodarstva JOŽE BOLD AN, IVAN BENČINA, na seji ObLO Ribnica KAREL GRM, MIRO GREGORC, RAJKO JENKO, STEFAN KO-LENC, FILIP MLAKAR, JANEZ SEMLER, I. SKRABAR, FRANC be na vseh področjih vedno bolj raste. Tehnika se je približala slehernemu človeku, ker pomeni napredek in ustvarja pogoje za boljša in udobnejše življenje ljudi. Z eksplozijo prve atomske bombe nad Hirošimo se je za človeštvo koncentraciji razpoložljivih tehniških sil in izkušenj. Ta podjetja so na sejmu prikazala mnoge nove sestavne dele in naprave za avtomatizacijo s področja elektronike, elektromehanike, hidravlike in pnevmatike. Obiskovalec sejma lahko samo hodi po da »Žične tkanine« iz Sodražice niso dostavile programa, temveč samo odgovor, da ne morejo dostaviti programa, ker jim primanjkuje surovin in tudi ne vedo. kako bo v bodoče.!!? Da je tak način »planiranja« zgrešen, ni potrebno nikako tolmačenje. Povedati je treba, da so tudi iz nekaterih drugih podjetij dostavili Obč. LO pomanjkljive predloge v programih. zato so iim bili vrnjeni v ponovno obravnavo. Sekretariat je temeljito razpravljal o vprašanjih v zvezi s pripra- prostoru in sc čudi. Ustavlja sc pred najrazličnejšimi napravami vam) in osnutkom petletnega na-za regulacijo in kontrolo, za daljin- črta. Preden bo osnutek načrta do-ska merjenja in upravljanja itd. končno sestavljen, bodo o njem še in za tehniko začelo novo, atomsko precejšnjo pozornost vzbuja tudi razpravljali in dali svoje predloge obdobje zgodovine. Vsa povojna le- industrijska televizijska kamera, ki člani množičnih organizacij, zbori ta pomenijo za človeštvo neverjet- je nameščena visoko v razstavnem volivcev, plenum Socialistične zvene velik skok naprej v razvoju teh- prostoru in jo za snemanje usmer- zc. Petletni načrt zahteva temeljito nike in znanosti. Iz leta v leto smo jaj0 na daljavo. V tem prostoru KOLENC, ALOJZ TRANTE, EDO Pri6e novim dosežkom človekovega je razstavljen tudi elektronski tran- Ribnica, sreda 19. oktobra. — jene vse formalnosti v zvezi z zdru-Danes je bila v Ribnici seja občin- žitvijo. Temu zgledu naj bi sledile skega zbora in zbora proizvajalcev, tudi ostali dve zadrugi. Dnevni red je bil obširen. Med odborniki so bili seznanjeni s drugim so razpravljali, o razvoju fjnanjnim poslovanjem gospodar-gospodarstva in reorganizaciji u - organizacij po predloženih pe- tijskih zadrug. Kakor vemo, imajo rj0fljjinj|1 obračunih za prvo pollet-v ribniški občini sedaj pet kme- je 1960 UaUor tudi o izvrševanju tijskih zadrug, in sicer v Ribnici, .irorayUna s stanjem 1. septembra Sodražici, Dolenji vasi, Jurjeviči m ig(;o na Gregorju. Spričo novih razmer PIRC, DUŠAN FIG AR, REPAR IN FRANC OSVALT, DE-LEGATA ZA OKRAJNO KONFERENCO ZKS: JENKO RAJKO uma. To. kar ie bilo še pred deset-ANTON letji ali leti fantazija, neuresničljiva zamisel, je sedaj stvarnost... Tehnika hiti s takim pospeškom, da vsem njenim izsledkom sploh ni mogoče slediti. Prav zaradi tega pa je namen najrazličnejših sejmov in razstav, da prikaže širokim množicam vsaj delček tega. kar znanost dosega, da ljudje vidijo vsaj nekai tega, o čemer so doslej le slišali ali brali... Tako je tudi s sejmom »Sodobne V času od 20. do 31. oktobra bo- elektronike«, ki je te dni na Go-sprc- do imeli člani osnovnih organizacij spodarskem razstavišču v Ljubija- (Konec na 2. strani) obravnavo, prav zato pa je pravilno, da bi pri tem sodelovali vsi državljani. TER LUDVIK GOLOB. PO KONFERENCE ORGANIZACIJ ZK SVETU Zveze to„u»i,1ov , ____________________ * munjše »ailruec združijo z leč- k stroškom za komooaloo oredttev P'L’Sl »"l»r*,n«„": Resolucijo sta podprla tudi delegata Sovjetske zveze in ZDA, tako da je tu prišla do izraza enodušnost, ki sicer ni ravno pogosta. Izglaso- jimi V občini naj bi delovale samo stavbnih zemljišč, ter odlok o do- ce se v vseh organizacijah temeljito tematizaciji in mehanizaciji. Prav pripravljajo. — —1—x~-xx~ — VOLILNE KONFERENCE SZDL 0 HAVANA. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je v šti- ______________ riumem govoru po televiziji izjavil, ribniški ob- n‘j, pri katerem so dali še bolj kot da so v zadnjih dvajsetih mesecih na Kubi uresničili bistvene smotre vanje revolucije pomeni ne samo gibanja »26. julij«. Revolucijo na- popolno zmago večine v OZN am-delju.je.1o navzlic -pritisku od zunaj, pak zmago konstruktivnega preso-Med drugim je Castro dejal, da je jania problemov sodobnega sveta, njegova vlada izvedla agrarno re- O DAMASK. — Predsednik formo in razdelila zemljo revnim združene arabske republike Naser kmetom in kmetijskim delavcem, je v nedavnem govoru pred mno- ta specialna orientacija prireditve je letos privabila še veliko več raz-stavljalcev, kot jih je bilo pri prejšnjih sejmih! Letos razstavlja tudi lepo število tujih podjetij, povečala pa se je tudi udeležba domačih raz-V osnovnih organizacijah Socia- stavljalcev, kar dokazuje, da smo listične zveze v občini Ribnica je na najboljši poti k razvijanju nove v teh dneh živahna dejavnost. Or- tehnike avtomatizacije, ganizacije se pripravljajo na volilne Tudi domača industrija je v zad-konference, ki bodo v času od 23. nji)j letih dosegla tako razvojno oktobra do 15. novembra. Na njih stopnjo, da se lahko vključi v nai-bodo pregledali dosedanje delo m sodobnejšo tehniko, za katero je izvolili nova vodstva. značilna široka uporaba avtomatizacije v proizvodnem procesu. Letošnji sejem elektronike je »zaživel« v soboto. 15. oktobra. Pomen tega sejma postaja- toliko večji, ker sovpada v letošnji mesec tehnike. 2e prve dni si ie sejem ogle-Za »Teden varnosti« so se v Rib- dalo veliko število ljudi, ki jih za .Teden varnosti,, v MRVICI popolnoma ukinila prevlado tujih interesov in veleposestnikov v kmetijstvu, nacionalizirala- vsa velika industrijska podjetja in dosegla, da Kuba ni več odvisna od enega samega tržišča. # ANKARA. — Po novem programu turške vlade bo Turčija na zunanjepolitičnem področju nadaljevala dosedanjo politiko nacionalnega odbora generala Giirsela, ki se zavzema za mir v deželi En na svetu. Turčija se bo vrnila k zu- ico del politiko jordanskega kralja Huseina. Med drugim je dejal, da je ta politika v nasprotju z interesi arabskega naroda. # BONN. — Zahodnonemška vlada ie izrazila svoje pomisleke o ideji za nov sestanek na najvišji ravni, na katerem hi razpravljali predvsem ali pa samo o nemškem in berlinskem vprašanju. Če bi do takega sestanita tudi prišlo v prihodnjem letu, bi predstavniki ve- Jugoslavijo bo v dobrih odnosih. t. Letos so tudi v Zadolju pri Ribnici dobili elektriko dve gospodarsko močni zadrugi: ločitvi najemnine za poslovne pro-Rlbnica in Sodražica, ostale tri za- store v stanovanjskih hišah, ki so druge pa naj bi se združile s tema v družbenem upravljanju ter se dvema zadrugama (Gregor h KZ vplačujejo v občinski sklad za zi-Sodražica, Jurjeviča in Dolenja vas danje stanovanjskih hiš. P* h KZ Ribnica). Zadružni svet Na dnevnem redu seje je bila „ __ ______ stranka popolnoma diskriditirala. niči dobro pripravili. Imeli so po- nimajo najnovešji dosežki na pod- s sosedi in še posebej z Grčijo in sebno posvetovanje, katerega so se ročju elektronike, udeležili predstavniki HTZ komi- V prvem, okroglem paviljonu, ki sij pri podjetjih, predstavniki Obč. ga zaradi svojevrstne arhitekton-SS, inšpektor za dlelo tov. Muhič ske izvedbe imenujejo tudi »jur-iz Kočevja In drugi. Na posvetova- ček«, razstavlja poslovno združenja nju so sestavili program za »Te- »Avtomacija«, v katerem so zdru-den varnosti«. Le-ta zajema preda- žena slovenska podjetja »Tela«, »Telekomunikacije«, »1EV«, Iskra Kranj, »Elektroslgnal«, TIO iz Lese itd. Na pobudo podjetja »Iskra« stl nanjl politiki reformatorja Ata likih sil, po mnenju Bonna, morali Turka, ki jo je bila demokratska najprej razpravljati o splošnih nerešenih vprašanjih med Vzhodom in Zahodom' Samo razgovor o H zadružniki KZ Jurjeviča so že ®OT*jeli sklep za združitev k Ribni- lastnikov, ter imenovanja, prošnje, ■I ki bodo do L januarja 1961 ure- pritožbe In drugo. vanja s poučnimi filmi v podjetjih in šolah. 21. oktobra so šli na poučno eks kurzijd v Ljubljano, kjer so si ogle- ___________________ _ je združilo osem slovenskih pod- tudi točka o odkupu hiš privatnih dali stalno razstavo o delovni za- jetij, ker so prišli do spoznanja, da # BEOGRAD. — Afganistanski kralj Mohamed Zahir Sah bo prišel na uradni prijateljski obisk v Jugoslavijo, kjer se bo mudil od 31. oktobra do 7. novembra letos. Povabil ga je predsednik FLR Jugoslavije Josip Broz-Tito. # NEW YORK. — Generalna skupščina je soglasno sprejele re- Nemčiii ne obeta v sedanjem položaju »nič dobrega«. # CARIGRAD. — Na Jaši Ado, kjer sodijo članom bivšega turškega režima, so poslali še štiri svežnje dokumentov, na katere se sklicuje obtožnica. Na čelu skupine 450 obtožencev je bivši predsednik republike Džeial Bajar. Zanj kot tudi za bivšega ministrskega predsednika Menderesa. 16 ministrov bivše ščiti in poklicnih obolenjih. Ogle- vsako podjetje zase ni zmožno Izdali so si tudi Litostroj. delovati vseh potrebnih elementov solucljo o »sodelovanju med drža- vlade in za več kot 20 drugih ob-vami članicami OZN« katero so tožencev zahteva obtožnica smrtno predlagale izvenblokovske dežele, kazen. Živimo v Času intenzivnih priprav za izdelavo PERSPEKTIVNEGA PROGRAMA GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KOČEVJE ZA OBDOBJE PETIH LET OD 1961/61. ZA TAK PROGRAM, KI BO DAJAL SMERNICE ZA DOBO PETIH LET, SE JE TREBA TEMELJITO PRIPRAVITI. PRAV ZATO JE BILO 14. OKTOBRA V KOČEVJU POSVETOVANJE, KATEREGA SO SE UDELEŽILI PREDSTAVNIKI MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ, SEKRETARJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK, PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV, DIREKTORJI PODJETIJ IN UPRAVNIKI KMETIJSKIH ZADRUG. POSVETOVANJE JE BILO NAMENJENO IZKLJUČNO RAZPRAVI O PETLETNEM NAČRTU. štorov iteria gradnjo nove osemletke v Kočevju, adaptirati pa šolske prostore v Fari, Stari cerkvi in Banja loki. Z gradnjo zdravstvenega doma, ki bo do neke mere nadomeščal bolnico, bo treba kmalu začeti. Misliti bo treba tudi na granjo nove lekarne, ali ioa sedanjo obnoviti. V razpravi o vprašanjih, katere je navedel predsednik občine je RAZSTAVA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Povečanje staleža živine. - Mehanizacija v gozdarstvu Občina Kočevje v luči 5-letnega plana Predsednik ObLO Drago Benčina je takoj uvodoma omenil, da naj pripravijo družbene plane tako gospodarske in negospodarske organizacije. »Plan smatrajmo«, je dejal tov. predsednik, »samo kot program našega dela, ne pa zakon, kot smo to smatrali doslej. To je bistvena sprememba planiranja.« Naši plani nai bodo realni. Tudi v bodoče moramo iti s takim tempom razvoja, kot je bilo to v preteklih dveh letih. Dali časa se je zadržal v tolmačenju kakšni nai bodo odnosi med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami. Le-ti naj bodo taki, da ne bomo forsirali samo gospodarske, zapostavljali pa negospodarske investicije. Tudi v naprei bomo morali iti po poti združevanja sredstev gospodarskih organizacij. Z združenimi sredstvi se da marsikaj uresničiti, kar drugače ne bi mogli. V petletnem perspektivnem načrtu moramo posvetiti pomembno mesto nadaljnjemu razvoju kmetijstva in živinoreje, industriji, obrti, gostinstvu, trgovini, prometu, gradbeništvu. V industriji bomo morali dati prednost kemični industriji, zatem električni industriji in nekaterim drugim dejavnostim. Produktivnost dela naj bi se povečala za 8,5 % letno, delovna sila pa za 3,5 %. V kmetijstvo bo treba vložiti,precej investicij — potrebna je mehanizacija. Treba bo resno razmišljati o združevanju kmetijskih zadrug. Na območju Kolpske doline in Poljanske doline nai bi delovali samo po ena zadruga, ki naj bi bile ekonomsko močne. V gozdarstvu bo treba še racionalnejše izkoriščati gozdove. Vso skrb bo treba posvetiti tudi pogozdovanju. Za nadaljnji razmah gradbeništva bo treba uvesti več mehanizacije kakor tudi izboljšati sistem nagrajevanja. Promet: Potrebno bo izboljšanje prevoznega parka, ki ie že zastarel. Povečanje proizvodnje v bodočih petih letih v nekaterih večjih kočevskih podjetjih naj bi bilo po predvidevanjih takole: »Tekstilana« za 105 %, »ITAS« 176 %, Lesnoindustrijski obrat 56 % itd. Vrednost industrijske proizvodnje naj bi se v petih letih povečala za 270 %, promet za 116 %. v gozdarstvu naj bi znašalo povečanje za 7 %, gradbeništvu 50 % in komunalnih podjetjih za 41 %. V trgovini naj bi se povečal promet za 40 %, dohodek pa za 23 %, v gostinstvu naj bi se povečal promet za 20 %, v obrti pa povečala proizvodnja za 38 %. V industriji naj bi šli predvsem na rekonstrukcijo in modernizacijo obratov, nove gradnje pa bodo Kemična tovarna in mešalnica močnih krmil. Obrtniška dejavnost naj bi se koncentrirala v prostorih bivše Ho rakove tovarne (tu naj bi dobili prostore podjetje »Mizar«, Tapetništvo. Steklarstvo in še nekatera druga). V Kočevju je potreben obrat družbene prehrane. Zgrajen bi bil v centru mesta. Ker pa bo to v bližnjih petih letih težko izvedljivo, naj bi dobil prostor (dokler ne bo zgrajen nov obrat) v dijaškem internatu (seveda potem, ko se bodo stanovalci preselili v vajeniški dom). Vprašanje preskrbe Kočevja z vodo bo z novim vodovodom in gradnjo rezervaria nai Kočevjem in pri izvoru Obrha, rešeno. Za bolišo povezavo Ljubljane s Kočevjem bo zelo pomembno asfaltiranje ceste v vsej dolžini. To bo brez dvoma prineslo mnoge koristi v razvoju turizma. Modernizacijo ceste finansirajo iz republiških sredstev. Stanovanjskemu vprašanju jc občina tudi doslej posvetila veliko pozornost. Prav tako bo tudi v bodoče. Naj omenimo samo predvidene gradnje štirih osemnadstropnih stolpnic, v katerih bo dobilo stanovanje 120 družin. Za center mesta pripravljajo zazidalni načrt, katerega pa ne bo mogoče uresničiti v petih letih, a tudi deset let bo verjetno prekratka doba. V centru mesta naj hi zgradili veliko trgovino-blagovnico s samopostrežbo, stavbo ObLO, obrat družbene prehrane, stanovanjske Prostore — stolpnice itd. Nujno in čimprej bo treba zgraditi novo klavnico, ki je Kočevju že dolgo potrebna. Predvidoma naj bi io zgradili za Veterinarsko bolnico. V Kočevju ie predvidena modernizacija cest, in sicer Prešernove, Rožne in Podgorske ulice. Prav tako je predvidena tudi gradnja javnega kopališča (za Kemično tovarno). Urediti bo treba tudi Rinžo. Dom telesne kulture, zanj je bilo vloženega že precej denarja, bo treba spričo velikih potreb čimprej dograditi. Pomanjkanje šolskih pro- med drugim sodeloval tudi sekretar Obč. komiteja ZK Ludvik Golob, ki je povedal več tehtnih misli v zvezi s petletnim načrtom. Predvsem je važno poudariti, da so za sestavo programa v podjetju odgovorni kolektiv, delavski svet in vodstvo podjetja. Nagrajevanje po učinku je eno izmed zelo važnih elementov, ki bodo odločali pri uresničevanju programa. Tudi tokrat so prišli v* ospredje problemi Kolpske doline, vendar o tem drugič. Naj na kraju zapišemo še to, da je stvar vseh gospodarskih organizacij, kmetijskih zadrug, društev in organizacij, da pripravijo, razpravljajo in sprejmejo programe, ki bodo dalj realno sliko razvoja v bodočih petih letih. -m V okviru akcij v mesecu tehnike prireja Občinsko društvo inženirjev in tehnikov več razstav. Prva je razstava tehnike v kmetijstvu, gozdarstvu in lesni industriji. Kmetijski del razstave ie odraz prilik kmetijske proizvodnje Kočevske in je posvečena v glavnem živinoreji, ki je glavna panoga kmetijske dejavnosti tega področja. Sodobna živinoreja se je v osnovi spremenila v farmsko rejo živali MESEC TEHNIKE V drugem tednu meseca tehnike bo razstavi, ki so jo ta teden imeli kmetijci in gozdarji, sledila razstava, katero organizirata Rudnik in Kemična tovarna v Kočevju. Razstava bo odprta od torka do petka, to je od 25. do 28. oktobra, od 9. do 17. ure v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje. Razstavljale! so se potrudili, da bo razstava zanimiva in lepo aranžirana, zato priporočamo vsem, da si jo ogledajo. V torek 25. oktobra bo ob 19. uri zvečer predavanje o rudarstvu v Jugoslaviji. Predaval bo ing. Pavlo Vrbič, svetnik v Sekretariatu za industrijo in obrt LRS. Na predavanje vabimo vse one, kj se zanimajo za rudarstvo in sploh za napredek gospodarstva in tehnike v naši državi. ObDIT ,Obutev' v novem lokalu Trgovsko podjetje na debelo in drobno »TRGOPROMET« — Kočevje skrbi in vlaga vsako leto velika sredstva za gradnjo, renovira-nie, obnovo in opremo trgovskih lokalov in skladišč. Med drugim je v preteklem letu renoviralo trgovski lokal »Prehrana«, ki je stal devet milijonov dinarjev in uvedlo v »Tekstil«, ki stane pet sto tisoč dinarjev itd. V letošnjem letu se je podjetje odločilo renovirati trgovske lokale in skladišča trgovine »Obutev« in »Sad je-zelen j ava «. vzporedno s tem pa pripravlja renoviranje trgovskega lokala trgovine »Železnina« in »Manufaktura«. Razstava fotografij V preteklem tednu je bila v Ribnici razstava fotografij kočevskega fotoamaterskega kluba. Razstava je bila zanimiva in pestra. Ogledalo si io ie večje število ljudi. tej trgovini neprekinjeno ppsiova-nje v dveh izmenah. S tem je bilo ustreženo mnogim potrošnikom v mestu in izven njega. Prav tako je v preteklem letu podjetje iz bivših garaž na Rudniku zgradilo večji in lep trgovski lokal, ki stane sedem milijonov dinarjev in na novo opremilo in uredilo trgovino Blagovni promet trgovine »Obutev« iz leta v leto narašča in bo realizacija v letošnjem letu v odnosu na leto 1954 kljub močni konkurenci trikrat večja. V Kočevju so kar štiri trgovine z obutvijo. Trgovina »Borovo«, »Peko« in »Planika« so prodajalne (Konec na 4. strani) ob novi tehnologiji v odprtih hlevih, ki v večji meri kot klasični dopuščajo ceneno uvajanje mehanizacije vseh del v hlevu, t. j. od dovoza krme, samega krmljenja, molže do izvoza gnoja. To novo tehnologijo je lahko razbrati iz razstav jenih slik, posebno nazorno pa le prikazana molža, saj so razstavljala namestili molzni aparat, ki ga ie moč staviti v pogon. S povečanjem staleža živali ie poljedelstvo skoraj izključno usmerjeno na pridelovanje krme za živali, bodisi žit, bodisi ostale voluminozne krme (detelje, silažne koruze, pese itd.). Da se te ogromne količine zelene krme ali sena lahko pospravi, je v precejšnji meri tudi v poljedelstvu upeljana mehanizacija. Tudi ta dela, opravljena z raznimi stroji, so prikazana s slikami. Za boli nazorno predstavo pa sta nameščena tudi dva glavna stroja pri spravilu voluminozne krme — motoma kosilnica in silo-kombajn. Vsa živinoreja ie povezana v krog proizvodnje mleka in od tod v mlečne produkte za ljudsko prehrano (mleko, maslo, skuta) in posneto mleko, ki še vrača na farmo in ie eno glavnih krmil pri proizvodnji mesa baibybeef, bekoni. Tudi ta dejavnost je prikazana z nekaj slik mlekarne, prašičev in baby-beef ter proizvodi mlekarne. Gozdarski del razstave nam s posrečeno razporeditvijo razstavnih predmetov pove, da če gremo v gozd, ne bomo slišali le udarce sekir in ročne žage, ampak se čuje brnenje različnih motorjev. Tu pomaga ljudem motorna žaga in jim dviga njih storilnost, tam je zamenjal konje motorni izvlek, ki na zato prirejeni plošči vleče les in s tem omogoča lažje spravilo, varuje gozdna tla in prihrani našemu delavcu nepotrebno trošenje svojih moči. V ves ta proces pa je vključena še gozdna žičnica, ki, zbran les varno in hitro spusti do kamionskih cest. Gozd je potreben tudi nege in varstva. Potrebne so drevesnice, ki nai preskrbijo zdrave in močne sadike. Pri delu v gozdu ie delavec Izpostavljen različnim vremenskim pogojem in različnim nevarnostim ter zato potrebuje različna zaščitna sredstva, katere je na razstavi tudi mogoče videti. Skrben pregled razstavi, jenih predmetov in slik, nudi pogled na vsa dela v gozdu in lahko vidiš gozd v vseh fazah razvoja. Dalje lahko vidiš bivališča naših gozdarjev — logamice in koče. * * * Del razstave, ki prikazuje lesno industrijsko dejavnost, ie bolj skromen in so se razstavljale) omejili na slike, ki naj prikažejo nadaljevanje dela tam, kjer so končali gozdarji, pri hlodovini. Vendar je ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Kader no šolah Na ribniških šolah je stanje s kadri v glavnem zadovoljivo. V prihodnjem mesecu bo nastopil službeno mesto v ribniški osemletki še učitelj za tehnično vzgojo in bo s tem izpopolnjena vrzel pri tehnični vzgoji na tej šoli. tudi iz slik razvidna dejavnost te panoge industrije. Možno ie v-ideti, kako se iz hloda pride do tistih predmetov, ki jih vsak dan rabimo pri enem ali drugem delu, ali pa pri razvedrilu. Namen celotne razstave ie prikazati razvoj v navedenih panogah. Predvsem lahko vidimo, da se naš delavec, ki je delal do nedavnega samo z ročnim orodjem, posebno v kmetijstvu in gozdarstvu, in mu ni bilo potrebno zato imeti posebnih •kvalifikacij, približuje tisti višini tehnične zahtevnosti, kot jo imajo delavci zaposleni v panogah industrije. Se več: poleg tehnične sposobnosti mora imeti človek v kmetijstvu in gozdarstvu dodaten čut, saj dela z živo stvarjo: rastlino in živaljo. ing. Goršič Franc DOBA tehnike (Nadaljevanje s 1. strani) zistorski števec, ki sproti šteje obiskovalce. In dalje prototip majhnega računskega stroja domače izdelave, katerega prednost je ta, da lahko napravi trideset tisoč računskih operacij v sekundi... Mnogo je vsega tega . . . Domači televizijski sprejemniki, najnovejši tipi radioaparatov, brezvrvična preizkusna mizica za preizkušanje telefonskih vodov... V glavni hali so se namestila nekatera domača ter tuja podjetja. Obiskovalci se sprehajajo po razstavnem prostoru, zbirajo prospekte. opazujejo in se pogovarjajo z razstavljale!. Ih nad vsem tem plava hreščanie številnih radijskih sprejemnikov in vrvenje ljudi.. • Zelo veliko obiskovalcev, študentov in odraslih, si ogleda tudi razstavil en e aparate nuklearnega inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane, ki se vedno bolj uveljavljajo ne samo v jugoslovanskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Letošnji sejem si je ogledalo rekordno število obiskovalcev, sklenjenih pa je bilo tudi zelo vel'k” trgovskih pogodb ter pogodb za sodelovanje. kar je tudi namen podobnih se jmov... Sprehod po razstavnem prostoru pomeni za obiskovalca pravi užitek in sprostitev. Razen tega, da si na razstavljenih predmetih napase oči, pa se tudi prepriča, da gremo res naprej, da je človek - genij res že napravil mnogo, kar je bilo še pred kratkim sen, pri tem pa si tudi upravičeno zastavi vprašanje, k#J vse bi lahko človeštvo doseglo < mirnem prijateljskem sodelovanji* vseh narodov, brez grozečih atomskih bomb, brez sovraštva in krvi. brez vojn, »vročih« in hladnih, brez ...! Kaj vse bi lahko napravili za blagor in napredek človeštva, ko bi usmerili vso oboroževalno tehniko, namenjeno zgolj uničenju človeštva in vseh njegovih dosežkov, v miroljubne namene.. •? Kaj, če...? Človek ostane sam s svojim vprašanjem, sam v tem času, polnem najrazličnejših presenečenj in mimo njega vrvi atomski vek, prinašajoč blaginjo in pogin, ne meneč se za veliki, vprašujoči »ČE« ... (fravec) Križan 9% Evropi > seRa i® tukaj v izobilju, tako da pridejo na račun razni ljubitelji beneških čipk, zlatnine, mačk, kratkokrilih deklet, svežega sadja in podobnih dobrot; toda za vse je treba denarja. Popoldne smo se zopet pripravljali za pot proti Milanu. Okoli 19. ure smo zopet zasedli, dokaj trudni od celodnevnega pohajkovanja po Benetkah, kupeje v svojem vagonu in kmalu smo krenili na pot proti Milanu. Med skoro 4-umo vožnjo smo videli marsikaj lepega. Mogoče bj kdo mislil, da smo v tem pičlem času prepotovali malo, seveda če bi vzeli za osnovo brzino kočevskega vlaka. Prepeljali smo; v tem času preko 250 km po lepi in rodovitni Lom-bardijski dolini in pod vznožji Dolomitov. Ustavili smo se na nekoliko večji postaji. Klici sprevodnikov — Padova — so pritegnili k oknom še one Slovence, ki so si do sedaj s tarokom ali sladko kapljico krajšali čas. Kdo od Slovencev ne pozna Padove! Tisoče jih je, ki so tukaj trpeli med okupacijo samo zato, ker so kljubovali vsiljivcem in zahtevali svoje narodnostne in človečanske pravice. Stari Fajdiga iz Sodražice je tukaj, ko je bil v internaciji, zložil pesmico, katere konec je bila preprosta kitica »O sveti Anton iz Padova, saj nismo tu za badova«. In res; iz trpljenja internirancev in zmag borcev se je rodila svoboda naših narodov. Nadaljevali smo pot preko Vizenze in Verone do Gardskega jezera. To ogromno ledeniško jezero, podobno zaprtemu morju, je največje jezero Italije. Ima 370 kvadratnih kilometrov. V severnem delu se močno zajeda z ozkim jezikom v Alpe po dolžini 55 km in šlrinj 4 do 17 km. Doseže globino do 346 m. Ob širšem južnem delu jezera je speljana proga proti Milanu in tako vidiš velik del letoviških mest ob tem jezeru, med katerimi je največje in najbolj urejeno Gardene di Riviera. Na severni obali je veliko zdraviliških krajev z znanimi sanatoriji za pljučne bolezni. Nad vzhodno obalo jezera se dviguje 2217 m visok vrh Monte Baldo, ki izgleda kot mogočni čuvar tega prelepega jezera, mimo katerega vlak žal prehitro brzi, da bi si mogli vse ogledati. Preko malega mesteca Brezcia smo vozili zadnje kilometre in že nas je objela velikanska kupola milanskega kolodvora, ki si ga je izgradil zadnji mogotec fašistične Italije, kot spomeniki svoje moči Takrat gotovo ni mislil, da mu bo fasada kolodvora nekoč kulisa v zadnjem dejanju, ko je razjarjen narod obešal za pete svojega mrtvega tirana. Tudi tu je nastal zopet boj postreščkov za kovčke. No, mi smo imeli to urejeno; vendar pa me je zanimalo, zakaj je na vseh kolodvorih taka sila za prenos kovčkov in ostale prtljage. Zvedel sem, da računajo za prenos prtljage od vlaka do garderobe ali avtomobila pred kolodvorom 80 lir za komad. Na dokaj praktičen voziček pa naloži tudi preko 10 kom. torej v kratkem času kar lep zaslužek. Po ogromnih avlah kolodvora smo prišli po premikajočih sc stopnicah na trg pred kolodvor in tako se nam je odprl zelo lep razgled na urejeno in dokaj čisto mesto. Milano je gospodarsko in kulturno središče gornje Italije s približno poldrugim milijonom prebivalcev. Če opazujemo stavbe in življenje po širokih ulicah, bomo videli veličino tega mesta. Tudi v Milanu je mnogo starih stavbnih umetnin širom mesta, vendar je tukaj opaziti močnejši napredek novega časa kot v ostalih italijanskih mestih. V tem prednjačijo že prej omenjena monumentalna stavba kolodvora, borza* pokopališče itd. V mestu je sedež mednarodnih borz in bank, kakor tudi stalnega razstavišča. Pričeli smo z ogledi centra. Najprej smo ogledali mestno katedralo »Dom«. To je največji in najbolj znani kulturni spomenik Milana. Ta grandiozni spomenik je izdelan iz belega marmorja v gotskem slogu. Prostrani trg, ki nosi ime po jej cerkvi, Piazzo del Duomo, je srce tega mesta, tako v prometnem smislu kakor tudi iz stališča geometrične izgradnje te Iombardijske metropole. Katedralo so pričeli graditi leta 1386 za časa Gian Galeozzo Viscontija. Dolga je 157 m ter zavzema 11.750 površinskih metrov, kar pomeni, da je to po obsežnosti druga v Italiji in na svetu sploh. Prekaša jo samo Petrova katedrala v Vatikanu. Največji stolp, na katerem stoji inpozanten kip Madonnine, je visok 108,50 m, dočim je desetine in desetine manjših stolpov, ki polnijo streho tega velikanskega človeškega dela. Ta kulturni spomenik sedaj uporabljajo v turistične svrhe. Vse kar želiš videti, moraš plačati. Od vseh je najbolj obiskan glavni zvonik, ker je od tu lep razgled po mestu in okolici. Jasno, tudi tu ni ženska v hlačah in z golimi rokami dobrodošla in jih pri vhodu v katedralo zavračajo dežurni lemenatarji, ki se sicer na tihem že borijo proti celibatu. Vse zanimivosti so po večini v tem delu mesta. Mali trg, ki se odpre na levi strani katedrale je od treh Stranj obkrožen s Palazzo Reale. Gradil jo je znameniti G. Piermarini. Zgrajena je na temeljih, ki izvirajo še iz X. stoletja. V pritličnih prostorih se nahaja sedaj muzej katedrale, imenovan Museo del Duomo. V dvoranah prvega nadstropja, ki so bile nekdaj namenjene oddelkom kraljeve garde in straže, se sedaj vršijo občasne umetniške in druge razstave. Tej kraljevi palači je pripojena cerkvica Sv. Gotharda, ki ima edinstven osmero-kotni zvonik, ki so v stavbarstvu starejše dobe in na sploh zelo redki. Ko takole hodiš po mestu od palače do palače, se turist moje teže že ozira, kako bi se dalo ujeti kako prevozno sredstvo. Pozanimal sem se za to in ugotovil, da imajo izvoščki in avto taksiji enotne uradne cene, ki so nekako čudno zavite. Taksi računa za 1 do 2 osebi prvih 220 m vožnje, ki mora trajati samo 2 minuti 130 lir, vsakih nadaljnjih 220 m, ki so tudi časovno omejeni na 2 minuti pa zaračuna po 20 lir. Časovno so ti prevozi omenjeni zaradi tega, ker se lahko pripeti, da se zabaše na križiščih promet. Za tako čakanje se plača eno liro na minuto. Izvoščki pa računajo prvih 400 m v 4 minutah 150 lir, vsakih nadaljnjih 200 m v dveh minutah pa po 30 lir. Za čakanje je taksa lira na minuto. Zelo zamotan obračun pri katerem te skoro vsak ofmaži, a kljub temu je prevoz veliko cenejši kot pri nas. Tako sem se potegnil do slovitega opernega gledališča, milanske »Scale«. (Se nadaljuje) Združitev »Svobod« Od ustanovitve pa do letos NK Škofljica, »Komet«, »Tabor« in »Borac« Ribnica še ni dosegel tako Medvode, je »Borac« dobil 10 točk lepih uspehov kot prav v 'letoš- in vse tekme zak.jučil v svojo konjem nogometnem prvenstvu v rist. Sedaj je na drugem mestu za Ljubljanski podzvezi. Resnost v NK Mengeš, ki je na prvem mestu __________________ tekmovanju, ljubezen do svojega z istim številom točk, vendar bolj- ’ kluba in večji interes simpatizerjev šo razliko v golih. V ponedeljek, 17. oktobra je bil v televizijske oddaje. Dramatska sek- nogometa, ki bodrijo svoje igralce Pred NK »Borac« sta še dve tek- iiivxi _ Kočevju združitveni občni zbor ciia se je uveljavljala s svojimi na tekmah, je dalo igralcem mno- mi. Najpomembnejša tekma bo 23. šT“vidom 'in^Ribnico 'žeTakoVv rudarstvu v“lrŠTin Jugoslaviji« DPD »Svoboda« Kočevje-mesto in priznanimi igralci v mestu; pevski [ ROKOMET j RIBNICA : ŠT. VID 28:6 (11:2) Obvestila Delavskih uaiverz in klubov DU KOČEVJE V okviru »Meseca tehnike« bo v torek, dne 25. oktobra ob 19. uri v DOMU RUDARJEV NA RUD- V nedeljo je bila v Ribnici prvenstvena rokometna tekma med NIKU predavanje ing. Verbiča »O DPD »Svoboda« Rudnik. Ob napo- zbor pa se ni mogel dobro razvija-vedani uri so člani obeh društev, ti zaradi pomanjkanja pevovodje, povabljeni gostje in prijatelji obeh V novo združitev skupnega kultur-društev napolnili veliko dvorano nega udejstvovanja prinaša DPD množičnih organizacij. Za prisrčen »Svoboda« Rudnik kar čedno doto! uvod v zborovanje je poskrbel me- p0 odmoru so dali razrešnico Sani pevski zbor »Jakob Gallus«, ki 0|:>ema odboroma. Tovariš Savinje pred začetkom zbora zapel dve je dal nekaj pripomb in do- Uspehi NK» Borac« ___ _______ ______ ___ ... go moralne pomoči in poleta. Ob oktobra v Ribnici, kjer se bosta pesmi in s tem ustvaril prijetno poiny ^ poročilu predsednika Gla- tej priliki je treba izreči zahvalo -pomerila med seboj najboljša, to vzdušje. da. Nato so govorili še zastopnik za vse večje razumevanje neka te- je NK Mengeš in NK »Borac«. To __ Predsednik iniciativnega odbora Okrajnega sveta »Svobod«, zastop- rim društvom in organizacijam ter bo pravi derbi jesenskega prven- domače so dosegli"ujelač mi”," Lel za združitev obeh Svobod Drago nik ObLO tov. Šobar, predsednik podjetjem. stva. Pričakujemo, da bo tekma Podreberšek, je po kratkem nago- Obč. sveta Svobod tov. Smolej dn Doslej je »Borac«, ki tekmuje v nudila mnogo lepih užitkov ljubi- začetku so domačini začeli s silovitimi napadi, toda motil jih je zelo razmočen teren. Gostje so se le s težavo branili. V drugem delu je ekipa Ribnice igrala še boljše. Gostje je rešil še hujšega poraza dober vratar, ki je ubranil nekaj zelo močnih strelov. Pri gostih je zadovoljil le vratar, domačini pa so v glavnem igrali zelo dobro. Največ go. o v za KLUB VELIKE LAŠČE V torek, 25. oktobra, ob 19.30 url bo predaval tov. Jože Javoršek: »Od Bacha do modeme«. Predavanje bo spremljano s terca ploščami. r sar (7), Kmet (5), Bavdek (3). S to zmago je ekipa Ribnice pre- V tekmovanju z NK Grosuplje, da se udeležite tekme v čim več- jem številu. M. Mešani "Gallus« je Tekmovanje pionirjev -strelcev Pionirska odreda na 'osnovnih šolah Jože Šeško in Mirko Bračič imata poleg ostalih sekcij, ki aktiv-ter lutkovnega splošno željo prebivalstva v pri- 00 delajo, tudi strelski sekciji, kjer hodnjem delovnem letu za svojo 16 vključenih skoraj 80 pionirjev. V preteklem šolskem letu so v gotovo obdržala, če bo še vnaprej igrala tako učinkovito in požrtvovalno. K. J. voru o namenu in pomenu tega drugi. Zlasti pa je bil tehten pri- I. skupini, odigral pet tekmovanj, teljem nogometa, zato vas vabimo, vzela vodstvo na lestvici, ki jo bo občnega zbora prešel na dnevni red. spevek tovariša Zupana ter pri- ” * O delu »Svoboda«-mesto je poročal spevek glasbenega pedagoga in pe-predsednik Matija Glad. Kljub ob- vovodje M. Humeka: v Kočevju jektivnim težavam in šibki mate- nujno potrebujemo glasbeno šolo! rialni pomoči je odbor uspešno Vsi pogoji za uspešen razvoj te opravila svojo nalogo. V svojem ustanove, ki bi mnogo doprinesla kratkem, a izčrpnem govoru je k razvoju našega kulturnega živ-predsednik zlasti podčrtal dejav- Ijenja v mestu in na podeželju, so host in prizadevanje pevske in dani. Novi odbor naj smatra to dramatske sekcije odra. 1lasi knaii en slikah nevski zbor »Jakob najvažnejšo nalogo! Močno naj za-* p c v pivi _ _ w„ , • l.___• i „ i-------o»» lp svoiimi 50 člani pod interesira za to stvar občinski Svet Prostem času redno tedensko tre-vodstvom prizadevnega pevovodje za šolstvo, šoia mora dobiti -pravni ^streljanju ^atoo puška V Tednu otroka, so tudi pionir j i- M. Humeka posredoval ljudsko in značaj. Potreba po tej umetno pesem po vsej kočevski ob- velika, da ne moremo več mimo . -. to: . teden s tekmo- čini in žel vsepovsod obilo prizna- nje! — Take in podobne so bile stre. 'Docasti i ta teden s ^ nja, Dramatska sekcija je podi vod- ugotovitve vseh govornikov, ki so stvom požrtvovalnega režiserja M Savinska postavila v pretekli se- trebni ustanovi. Prepričani smo: v zoni na oder tri igre »Miss Agata«, Kočevje dobimo kmalu glasbeno »Babilonski stolp«, (režiral tovariš šolo! Troha) in »Zvezde so večne«. Mia- Združitveni občni zbor obeh dinska oddaja »Pokaži, kaj znaš« »Svobod« v Kočevju je potekal v pa je -pokazala, da si naše občin- takem redu in toplem vzdušju, da stvo želi še več podobnih priredi- je lahko za vzgled, kakšen naj bo x tev. — Lutkovni oder je z igrico dober občni zbor. Organizatorjem TCt Ra 5Q zasedii. »Dedek Mraz prihaja« razveselil zbora vse priznanje! vanjem, ki ga je organiziral -Obč. še "neiaVali k "besedi” n te i oreno- 9trelski oibor Kočevje v strel j a--L L* „ nju z zračno puško za 1. in 2. me- sto ekipno in jxisamezno za prvih 5 mest; dosegli pa so naslednje rezultate: 1. mesto pionirski odred šole M. Bračič 166 krogov; 2. mesto pionirski odred šole J. Šeško 153 krogov. Posamezna mesta, in sicer prvih naše najmlajše. Lutkovne predstave *n z nj-mi povezana zabava in vztoia naših najml-ajših je še vedno ^>1 (saj zdi se tako!) nerešljiv Problem, Brez primerne dvoranice ie vse delo lutkovnega odra za- F. C. Šolske kuhinje 1. mesto Adamič Ciril z 57 krogi O. š. M. Bračiča; 2. mesto Smolej Janez z 40 krogi O. š. M. Bračiča; 3. mesto Novak Alojz z 38 krogi O. š. J. Šeška; 4. mesto Hočevar Janez z 38 krogi O. š. J. Šeška; 5. mesto Radosavljevič z 35 krogi O. š. J. Šeška, Po tekmovanju jim je sekretar —iv -------- ... „ . „„ Razen v dveh šolah, na Gori in man-. Na koncu p °r oč11 s e je g o- velikih Poljanah, delo šolskih ku-vornik zahvalil vsem podjetjem m hinj v žolah v ribni,ški občini redno ustanovam, ki s0.'^ t - poteka. Cena za en obrok znaša 10 Občinskega strelskega odbora če-stram in ga mora din. Letos na šolah na Gori in Ve- stital. podelil spominske diplome za Podpirali, likih Poljanah nimajo šolskih ku- 1. in 2. mesto ter razdelil praktične Po blagajniškem poročilu je po- hinj zaradi majhnega števila otrok nagrade pionirjem za doseženo me-vzel besedo predsednik PDF »Svo- in v zvezi s tem pomanjkanjem fi- sto. boda« Rudnik tov. Berger. V svo- nančnih sredstev (kuharico je treba Pionirji-strelci želijo, da se jim jem obširnem poročilu je zelo pre- plačati, ne glede na število otrok), omogoči tudi v šolskem letu I960 Sledno orisal delo in uspehe sekcij, Kljub temu pa smo mnenja, da bi do 1961 redni trening na strelišču ki so v sklopu društva ari omeni-l bilo treba tudi za manjše in od- ter da SD Kočevje-mesto, katere zlasti šahovsko sekcijo, knjižnico, dal jene šole najti neko rešitev za člani so tudi oni, poskrbi za dobre- Bruhanja vas v Dobrepoljski dolini in čitalnico. kino, klubsko življenje, poslovanje šolskih kuhinj. ga strelca, ki bi učil pionirje. Gibanje prebivalstva' na 29, star 27 let in Grčman Regina, delavka iz Starega loga 6, stara 28 let. Rodila je Šercer Terezija iz Li- LOŠKI POTOK Poročila sta se Lavrič Karol, volda 54 — deklico Reziko. k« :r. m -:o kmetovalec iz Srednje vasi 12. star 31 let in Knavs Jožefa, delavka iz Hriba 89, stara 28 let. Roditi sta: Knavs Ivana iz Hriba JADrAN, Kočevje: od 2-1. do 23. 36 — deklico Andrejo m Mohar Pavla iz Malega 'loga 33 — dečka Alojza. Umrl je Šega Janez, upokojenec iz Reti j 13, star 77 let. KOSTEL V Sušaku je umrl Butina Jože, kmetovalec iz Lazov pri Kostelu 2. star 55 let. RIBNICA Poročili so se: Kibarovski Trifun. oficir JLA iz Postojne in Kovač »Peto kolo«, 30. oktobra angleški film »Pesem mrtvih ljubimcev«. PRODAM Dobro ohranjen šivalni stroj ugodno prodam. Vprašati Kočevje, Podgorska 20. * * * Prodam malo rabljen električni oktobra ameriški film »Nekateri štedilnik po ugodni ceni. Naslov v so za vroče«, 24. oktobra mehiški upravi lista, film »Minu«. od 25. do 27. ok- * * * tobra francoski cinemascopski Ugodno prodam motorno kolo film »Ljubimci«, od 28. do 36. »Tomos« 176. — Adamič, vas Gra-oktobra ameriški barvni cinema- foen prj Sv. Gregorju, s copski film »Vičita«, 30. oktobra matineja barvnega filma — IŠČEM STANOVANJE risanka »Pustolovščine Pere Det- 2i£a<< Mlad strojni inženir išče sobo v SVOBODA. Rudnik: 22. in 23. ok- Kočevju. Ponudbe na upravi »No-tobra italijanski film »Zaljublje- vic<<-ni«, 29. in 30. oktobra ameriški ZAHVALA Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v podjetju »ELEKTRO-KOČEVJE« razpisuje naslednja prosta delovna mesta: • 1 ELEKTROTEHNIKA — pogoj dovršena TSS • 5 KVALIFICIRANIH ELEKTROMONTERJEV — pogoj priznana strokovna kvalifikacija elektromonterja. Delovna mesta so v rajonih Ribnica in Kočevje • 1 SKLADIŠČNIKA — za glavno skladišče v Kočevju — pogoj praksa v skladiščni službi in po možnosti poznavanje clektromateriala • 1 POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA — pogoj ne- kvalificirani delavec z veseljem do dela v skladišču • 2 NEKVALIFICIRANA DELAVCA za delo v rajonu Ribnica • 3 NEKVALIFICIRANE DELAVCE v rajonu Kočevje • 1 NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA v rajonu Dobrepolje Nekvalificirani delavci imajo možnost pridobitve pol-kvalifikacije v elektro stroki. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na upravi podjetja. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanje prakse in kvalifikacije do 10. novembra 1960 na naslov: »Elektro-Kočevje«, Kočevje, Trata 6. Zanimivosti • POMOTA Neka ženska v Zahodni Nemčiji je objavila v časopisu osmrtnico za svojega moža in naročila vse potrebno za pogreb. Vsa družina je že oblekla črnino, ko pa je žena odšla v bolnico po svojeg^ pokojnega moža, se je izkazalo, da je še vedno živ. Bila je pomota, bolničarka se je zmotila in pomešala dokumente dveh bolnikov ■ istimi imeni in leti. Eden od obeh je namreč v resnici umrl in bolničarka je pomotoma poslala sporočilo o njegovi smrti na napačni naslov. 0 ALI BO PREDOR • POD SUEZOM? Vlada Združene arabske republike razpravlja o možnosti, da bi zgradili pod Sueškim prekopom predor, ki bi povezoval Egipt s Sinajskim polotokom. Kraj predora sicer še niso odločili, vendar so že opustili misel, da bi razen sedanjih dveh mostov — cestnega in železniškega — zgradili še tretjega. 0 ETNA ZRASLA Znanstveniki, ki so v zadnjem času izmerili višino vulkana Etna na Siciliji, so ugotovili, da je gora za 8,25 m višja. Rast gore je posledica izbruha lave in pepela. Vroča lava in pepel sta se nakopičila okoli roba vulkana. Področje ved sto kvadratnih kilometrov okoli Etne je posuto z debelo plastjo pepela. V taki okolici ni nič kaj prijetno prebivati in vendar živijo tudi tam ljudje. 0 NOVA METODA ZA MASAŽO SRCA Trije zdravniki iz Baltimora v Združenih državah Amerike so odkrili metodo masaže za pojačeno delovanje srca brez odpiranja prsnega koša. Prava vrednost te metode je v tem, da jo lahko uporabimo kjer koli, kjer se pač pokaže potreba — v bolnišnici ali izven nje. Za masažo sta potrebni dve osebi, v skrajnem primeru pa tudi ena sama. od tu in tam <_______________________ PREVOZI OTROK V ŠOLO Iz Grčaric dn Dolenje vasi se otroci višjih razredov vozijo z avtomobilom na osemletko v Ribnico. S tem je omogočen tudi otrokorrt iz oddaljenih krajev pouk na osemletki. mn ii nnn iniiri mu«ii »uuumni barvni film »Trije nasilneži«. P ravijo. da ima vsak človek za svojo osebo. Napel sem vse svo- Neki dogodek pa se mi je po-dvojnika. to je človeka, ki je govorniške sposobnosti in moža- sebno vtisnil v spomin. Bilo je v mu je zelo podoben. To sem ka za okencem nazadnje le spravil nekem mestu v Dalmaciji. Bil sem ___a ^ plc Jtll Dragim sovaščanom iz Hudega občutil tudi sam na lastni koži. na pravo pot in mu dokazal, da fant v najlepših letih. Plakati so Francka, učiteljica iz Ribnice 119, RIBNICA; 22. in 23. oktobra ame- konca, ki so me z godovno čestitko Hočete dokazov; evo nekaj prime- nisem Albert, niti krojač, skratka, vabili na ples. Odločil sem se: grem Lukežič Josip iz Lukežev m Reki riški film »Nekateri so za vroče«, prijetno iznenadili. se iskreno za- rov! dopovedal sem mu, da imam dvoj- pa še jaz! Po hodniku so vodile dn Mohar Bfemardka iz Ribnice 135 29. in 30. oktobra ameriški barv- hvaDuiem! Ko sem se nekega dne potepal nika. ne enega celo več... vijugaste stopnice v plesno dvora- PrvJil' sta- Peterlin Stanislava ni film »Tajinstveno močvirje«. Terezija Cvar po naši ljubi deželi, bilo je na Do- Spet drugič je bilo na vlaku. To- no. Bila je gneča. Nenadoma se ssft te; "ws.*Si cest,™ Srtaajjasssisr £?£ SfSfAS ssrass s&russ H b btok,*SL SEtSta«« barvni Dobremu seak„ Mu 2ele in '»=1. Pavel, star, sablja, bold no porota vena* taka pomni.... Kakih 18 let le;lmel..I^vra- . K SMan _toie sr-ssse rswrarats.% Umri je Knavs Štefan, upokoje- film >>Reka ^ vrnitve«. zdravja, ostale pa lepo pozdravlja- msva videla?« Kaj sem hotel dru- videla na vlaku, kako sem dvoril stava. ■st en tka iz 'dečka Andreja. Zašepetala mi je v uho: Tee "iz Dol. Podpoljan 3, star 72 let. . h in ^nižina5’Košmrli^Stane^hi1 Lojze fieRa- naredil sem se Kitajca, se mu mladi deklici, jaz njen mož in bo- »Samo da si prišel, dragi moj. Ca- FOOTKVE.^oktobra ruski barv- jo družina Košmrlj.j>tanejn Lojze ooravKeval< da, nimam časa za ob- doči oče. Iz varne razdalje da me kala sem te in bila že v strahu. DOLENJA VAS V ljubljanski porodnišnici, je robila Grivec Albina, učiteljica iz Dolenje vasi 29 — deklico Her-mino. KOČEVJE SODB AŽTCA -'S|n o*, nvtnhm Gn^nknvi3' ^ova^ov*' BaiaS°vl in j£0 sva razpravljala o je gledala in ni hotela poseči vmes. da te ne bo.« Plamteče sem jo po- ameriškii cinemascnnski film »najinih« dogodivščinah, sem več- Uh... Komaj sem ji dopovedal, da gledal, najrajši bi jo objel... pa Obveščam?!™Socialist S Stt T POTOK- 23 oktobra ame ne ,zveze Hoškega terena Kočevje, drugi. Neznani prijatelj me je za- tudi oni težave. Šele potem, ko ljevalka, ker se ji je zdel molk riški film »Tujec ie imenoval«” to ^ ^ RoSke.-. Tomšičeve, Prešer- menjal za Pavla in temu Pavlu sem ji dokazal, kje sem se mudil sumljiv, pogledala bolj od blizu. 36 oktobra jugoslovanski film nove’ Črnomaljske ceste m Mest- morai biti na moč podoben... tisto usodno uro, mi je začela ver- Na mojo veliko žalost je ugotovila. Poročili so se: Passuello Avgu- ,,comri .ijudie« n1efia loRa-. zbornlere?"" Povedati moram, da v moji rodbini jeti, da nisem bil na vlaku z de- da me je namenjala z drugim in stin, oglar iz Oneka 1, star 73 let X7— TKE LAŠCE- 22 in 23 oktobra fk5 orSan‘za®Lie SZDL dne 38- ok- imen pavla, pa tudi v bliž- klico jaz, ampak nekdo drugi. lepih sanj je bilo konec. S hitrimi in Zavašnik Ivana, delavka iz V"7„xki barvni film »Preprosto e19v®° ob 19,uri v nji an daljnji žlahti ne človeka s Se bi vam lahko pripovedoval o koraki ie odšla iz dvorane in nl- Oneka 1. stara 49 let, Kinkopf Er- ™ in 30 oktobra ame- . Seškovega doma v Kočevju, takim imenom. No. kljub temu pa mojih dvojnikih. Tako na primer koli več jo nisem videl. Verjemite - ' t -----m.,„ Prosimo, da se zbora udeležite v sem jgral viog0 Pavla zelo dobro, iz gimnazijskih let, ko je moral mi, da bi bil takrat prav rad v vin, avtomehanik iz Kočevja, Rož- Izdaja In tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Od-Eovornl urednik JANEZ MERHAR. — Uredništvo ln uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uredništva ln uprave 3-89. Naročnina je 500 din, —-------- . DoUetna 250 din ln jo je treba plačati PREDGRAD: 22. in 23. oktobra * naprej. Za Inozemstvo 1000 din ozl- jugoslovansko-nemški film »Dal- roma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun matinska svadba«, 29. in 30. ok- '600-713/1-265 pri Komunalni banki v tobra francoski film »Gervaise«. Ljubljani, podružnica za Kočevje OSILNICA: 23. oktobra češki film dekle«, 29. In - riški barvni film »Linija za) Tuc- čim večjem številu Terenski odbor SZDL Roški teren son«. , KOČEVSKA REKA: 22. in 23. oktobra jugoslovanski film »4 km na uro«, 26. oktobra češki film »Šola očetov«. 29. in 30. oktobra ameriški barvni film »Doživljaji kapetana Vajta«. da sem počasi še sam začel verjeti, moj kolega Peter pri uri slovenšči- koži mojega dvojnika... verjetno pod vplivom kačje sline s ne analizirati marsikateri stavek Zgodbe o mojih dvojnikih pa še katero me je gostil prijatelj, da namesto mene. Na koncu leta pa se ni konec. Nekdo me ie imel za - sem res Pavel. mi je vseskupai grdo maščevalo. Emila, drugi spet za Viktorja, nek- Drugi primer. Rabil sem znamko Profesorica me je pri izpitu spraše- do za dimnikarja Jaka. to nemara VREME jn sem vstopil na pošto. Na nasprot- vala o vsem mogočem in nemogo- boli zavoljo tega ker sem tudi jaz Se bo prevladovalo nestalno vreme nj strani okenca se je oglasil moški čem, peter na se ie v klopi smejal: črne polti. Naj zadostuje. Navse- s pogostimi padavinami približno do glas: »Zdravo Albert! Kako živiš? »Kar privoščim ti, da se malo zn o- zadnje sem še vesel, da imam to- rt. oktobra pozneje sneg včasih d6 Kakor nalašč si prišel. Veš. tisto jiš, med letom sem se moral na jaz liko dvojnikov in sl zato lahko več- —7--------!-------—~ ----- obleko, ki sem ti jo dad v delo, zase in za tebe. ko sem moral me- krat privoščim zabavo na račun nižin. - vmesne razjasnitve bodo tra- ^ čknprei zaši, ker jo rabim.« sto tebe razlagati slovnična pravila zamenjave.*. jale do dva dni zaporedoma._______ Trikrat sem se odločno potegnil itd.« Drago Podoben Tomosov servis v Ribnici Ko smo se zadnjič mudili v Ribnici, smo spotoma obiskali tudi me- dovoljni s svojimi vozili hanično delavnico Antona Dejaka žanje, koliko servisnih ki imajo tudi servis v Ribnici, za-Na vpra-pregledov v Ribnici, kjer je servis podjetja opravi mesečno, ie tov. Dejak cd-»Tomos« iz Kopra. Tovariš Dejak govoril, da povprečno pregleda okrog 30 vozil na mesec. > Anton Dejak opravlja svoje delo v zadovoljstvo lastnikom motornih vozil. Bil je tudi na specializaciji v Avstriji in Kopru. Zaradi obilice dela, je njegov delavnik dolg, večkrat dela pozno v je pripovedoval, da ima dela čez glavo. Tomosovih vozil, predvsem mopedov »Colibri«, je vedno več tudi v naših krajih. Lastniki teh mopedov hodijo na servisne preglede v Ribnico, poleg tega pa tov. Dejak opravlja tudi eventuana popravila. O aktivnem delu Delavske univerze v Ribnici smo poročali že v zadnji številki. V zadnjih dneh pa je začela z delom šola za odrasle, nižji in višji knjigovodski tečaj in administrativni tečaj. Tečajniki obiskujejo administrativni tečaj ob torkih in petkih, knjigovodska tečaja pa ob ponedeljkih in četrtkih. Tudi za šolo za odrasle za višjo Aktivno delo DU Ribnica Živina je sita zato naj se še napije. Posnetek je iz Ponikev Za SMEH in DOBRO VOLJO Povedal je. da so lastniki »Coli- noč in kljub temu komaj zmaguje stopnjo (7. in 8. razred) je precejš- brijev« in motornih koleg »Puch«, deto. nje zanimanje. Za 5. in 6. razred šole za odrasle niso odprli, ker je bilo premalo prljavljencev, zadevo pa so tako uredili, da bodo tisti, ki bi si radi pridobili znanje in spričevala za ta dva razreda, učili individualno, obenem' pa bodo opravljali občasne konzultacije. Delavska univerza pripravlja se- , , , xr t i j k- minarje za člane delavskih svetov, Pred nekaj dnev. » bua v Ko- Le na ta način se doba tudi enoten upravnjh odborov jn zadružnih čevju prva redna seja upraviteljev način poučevanja ^ ocenjevania svetov S0minarji bodo predvidoma šol nižje in višje stopnje iz našega Aktivi se bodo sestali vsaj štiri- novembn. območja. Aktiv upraviteljev je bil krat v letu, reševali pa bodo pro- POSVET SOLSKIH UPRAVITELJEV bleme splošno za vse šole. Z delom ustanovljen z namenom, da se na sejah pogovore io skupni delovni naj bi začeli takoj, metodi na šolah (pri ocenjevanju, metodi dela in podobnem). Kar se na eni šoli pokaže za koristno, se skuša uvesti tudi na drugih šolah. Aktivi upraviteljev so pokazali, da lahko veliko store za tesnejše sodelovanje šol. seji v šolskem letu -Nil Turisti obiskujejo Grmudo Na prvi Turistični dom na Grmadi nad lepo 0 poteku delavskih ŠPORTNIH IGER V tem tednu bodo delavske športne igre končane. Čakamo samo še na izid tekmovanja strelcev, ker je to najmasovnejše. Pod vodstvom Jožeta Adamiča in Milana Arka UKROČENA TRMOGLAVKA LEP POKLIC »Nasproti meni se vsaka smeje.« »Potem si gotovo kak predsednik ...« »Ne, fotograf!« PREVIDNOST »Le kako moreš hoditi v tako raztrganj obleki?« »Grem k finančnemu in mu nesem pritožbo zaradi previsoke od- sredstva za mere davkov.« DOBER TEK Zdravnik: »Tako je — vi imate sladkorno...« Žena: »A, zdaj razumem, zakaj mi mož tolikokrat reče: Moj cu-krček!« KER JE SPAL »Ampak tale Andrej je res že star. Čudno, da še ni umrl.« »In še ne bo. Takrat je spal in preslišal, ko mu je zadnja ura bila.« »OBUTEV« v novem lokalu (Nadaljevanje z 2. strani) proizvodnih podjetij in prodajajo • samo izdelke matične tovarne, med. tem ko trgovina »Obutev« prodaja izdelke vseh vrst in raznih industrijskih in obrtnih proizvajalcev, vštevši obutev iz uvoza. Medi potrošniki ie precejšnje povpraševanje po obutvi ročne izdelave, ki je trpežnejša, večkrat pa. tudi udobnejša. S temi izdelki je trgovina dokaj dobro založena. Trgovina ie tudi primemo založena z usnjem ter drugimi čevljarskimi in tapetniškimi potrebščinami, vendar promet s tem blagom iz leta v leto pada. Trgovina »Obutev« uvaja prodar-jo blaga iz plastičnih mas, katerega potrošnja naglo narašča. S specializacijo trgovin se bo asortiment tega blaga v tej trgovini povečal. Zaradi majhnega, neprlkladnega in dotrajanega lokala so v trgovini imeli precej težav. Z novim lokalom, kj ie dvakrat večji od prejš-rada njega, odpadejo številne neprijetnosti za prodajalce in stranke. Re-noviranje lokala in opreme stane blizu tri milijone dinarjev. Renoviran trgovski lokal trgovine »Obutev« v Kočevju je nov dokaz velikega prizadevanja kolektiva »Trgopromet«, ki vlaga največje napore in vsa razpoložljiva napredek trgovine in udobno postrežbo potrošnikov. -t IZ PREDGRADA Alojz Mesnar iz Brezovice, član Lovske družine v Predgradu, je bil pred kratkim uspešen na lovu. Ustrelil ie ^elo lepega jelena z meter dolgimi rogovi. mm Bin isšsif ••—————s minariu zborovanju staršev, svo- tednom. Gostom tičijo topa in Od 300 možnih krogov so zadeli •• v —- strelci podružnic J|^ m q FRANCE TRAMPUŠ: < ► Berlin - mesto dveh svetov I Kemične tovarne 241 »Avto« I. 239 Ključavničarstvo I. 232 Rudnik 218 »Avto« IL 216 KGP žaga 210 Ključavničarstvo II. 198 Prosvetni delavci 184 Ključavničarstvo — žene 124 hodnih aktivnosti ter o drugih mrzia jedila ter pijače, vprašanjih. Z ureditvijo ceste od Velikih Po- Upravitelii so ugotovili, da akti- ijan do vasi Vrh. ki leži v ne-vi, ki so bili ustanovljeni po pred- posredni bližini doma, bo omogo-metlh v občinskem merilu, niso po- gen prihod na Grmado tudi z mo-kazali vsega, kar se je od njih pri- tornimi vozili. V zadnjih dneh so čakovalo. Nekaj vodij aktivov je z buldožerjem pripravili tla za ure-bilo na novo izvoljenih, nekaj pa ditev ceste, dokončno pa bodo cesto jih je bilo ponovno voljeno. Vodje uredili spomladi prihodnje leto. aktivov se bodo morali povezati z Grmada nudi idealne terene toda referentom za šoLstvo. Ti aktivi so za zirnski šport. Prepričani smo. da streljale bodo še nekatere po-nuino potrebni, kar so tudi potrdili bodo ljubitelji zimskega športa v druznjce> petem pa bomo sestavili tisti, ki so že delovali. zimskem Času radi prišli v dom dokončni vrstni red uspehov. Na sejah aktivov ločeno po pred- na Grmado. Teren oken Grma e jgre game se niso mogle razviti metih člani analizirajo svoje delo, je pripravljen tudi za razne smu- [H) cei0tnem planu zaradi muhaste-predpisano gradivo in nove metode, čarske tečaje. ga vremena in zaradi nezanimanja posameznih sindikalnih podružnic. Zaradi razmočenega terena igrišč niso bila izvršena tekmovanja v tenisu. To tekmovanje bomo izvedli drugo leto v zgodnji pomladi. Skoda, da se ni mogla odigrati ta zvrst tekmovanj, igrajo pa jo po večini starejši člani kolektivov. Na programu so bile tudi kolesarske dirke z navadnimi turnimi kolesi, s katerimi se običajno vozijo člani sindikalnih podružnic na delo. Znano je, da se vozi s kolesi na delo v Kočevju preko 400 delavk in delavcev. Kljub temu, da so sedaj ceste v okolici Kočevja asfaltirane in so zelo ugodni pogoji za kolesarjenje, sta se za tekmovanje prijavila samo dva. Vodstvo tekmovanja je ta primer analiziralo in prišlo do zaključka, da je bila ta športna panoga premalo propagirana. Tudi za te tekme so sklenili, da bj se vršile spomladi: potrebno pa bo ______ železniške urediti vse priprave za čim masov- Dobrepolju!« Gradnja nove železniške postaje je postala nejšo udeležbo, za kar so podani Vsakodnevni prizor dobrepoljskih »vlakarjev« vsi pogoji. P opotnika, ki se vozi po prostranih ravni- nih avtomobilov, ob bogatih izložbah, pa prav v J nah Vzhodne Nemčije proti Berlinu, nepre- teh popoldanskih urah srečaš največ slepcev, postano vznemirja vprašanje, kakšno je v habljencev brez rok ali nog, ki vrtijo svoje lajne resnici to mesto, ki je v zadnjem času postala z otožnimi melodijami, sedijo na pločnikih in igrajo J J osrednje vprašanje svetovne politike. Kakšna je na harmoniko, prodajajo razglednice ali brošure O ta »špranja v železni zavesi«? Kakšne vtise bo življenju živali z upanjem na deset, dvajset, pet-nnstilo to čudno mesto dveh svetov? deset pfenigov... * /''Vriačilnost, ki ne manjka tudi drugim nem- Drugo, kar človeka zbode v oči in ga spremlja < ► -raškim velemestom, je ogromen avtomobilski ^ vseh kasnejših sprehodih po mestu, so gro- J > promet Danes ima vsak dvanajsti Berlinčan bišča. Na razvalinah nekdanje nemške prestolnice, o svoj avtomobil. Avtomobili so na cestah precej kjer je po neštetih bombardiranjih namesto stano- ▼ izrinili motocikle. In z urejevanjem avtomobilskega vanj, palač, nebotičnikov, gradov in drugih stavb prometa berlinski mestni senat nima malo skrbi, ^talo 75 milijonov kubičnih metrov razvalin, raste novo. moderno velemesto. Rast novega Berlina dokumentira razstava, kjer povedo, da so doslej od 342 tisoč porušenih stanovanj samo v Zahodnem + Berlinu nadomestili 200 tisoč z novfini, modeme,- ♦ Šimi stanovanji. Moderna četrt Hansavierted je pravcata gradbena razstava, grajena po načrtih \ priznanih arhitektov desetih narodnosti. Sedemnajst nadstropni nebotičniki, med njimi nižje stavbe, napravljene po drznih zamislih, cerkev iz betona in aluminija, žive barve, majhna jezerca* vsenaokrog pa zelenje — na tem se spočijo oko, če prideš iz strnjenega, enoličnega področja starih, sivih petnadstropnih hiš. Domačini in tujci si hodijo ogledovat v bližini olimpijskega stadiona, ki lahko sprejme 100.000 gledalcev, po načrtih francoskega arhitekta Le Cor-busiera zgrajeno stavbo — mesto, največjo stanovanjsko posiopje Evrope. Ima 17 nadstropij, ob dolgih hodnikih, ki jih imenujejo ceste, je razvr-popoldanskih ščenih 530 stanovanj, v katerih udobno živi nad Porušeni in novi Berlin. Foto: Trampuš »Končno le«, so dejali ljudje, »pa so le začeli z gradnjo postaje že več v kot nujnosti Poselbno naraste promet v poznih ___ _______________ urah. Nepregledne kolone avtomobilov stoje pred 1500 ljudi, Zgradba ima svojo pošto, mlekarno, več semaforji. Ni dvoma, da je to dokaz visoke življen- trgovin in celo šolo. ske ravni. Zraven zadnjih modelov najbolj razkoš- (Nadaljevanje) lOHoeoeoNCDR O.OIO.O.O.O.O.O.O.O.O.O.O.OO.O.O.OlOIO.O.O.CO.O.O.O.O.O.O.OiO.O.O.O«O.O.O.O.O.OiO ZLOČINCI 20 posebne vrste Dr Walter Schmidt, glavni asistent eichberškega inštituta, bil je obsojen na dosmrtno ječo, je o tej konferenci pripovedoval: »... Pravnik nam je pojasnil, da je to Killerjev zakon, torej, da ima odlok polno zakonsko moč. O vprašanju, če ima Hitler zakonska pravico izdajati take odloke, so diskutirali pravniki in ugotovili, da ima to pravico. Rekli so nam, da gre za vprašanje, ki zadeya drzavo’ da sc dela na uresničenju tega načrta že od leta 1939, da tudi druge države delaj« na tem, da za to delo ne bomo odgovarjali, da pa bi lahko bili kaznovani, če bi sabotirali Hitlerjeve odloke. Na široko je bilo tudi govorjeno, da je to posebna oblika zakona; da bolniki ne smejo zvedeti za ukrepe, ki bodo podvzeti, ker bi se preveč vznemirjali in da je to verjetno glavni razlog, zaradi katerega odlok ni bil objavljen ;da smo v vojni in da mora vse to ostati tajno... Rečeno nam je bilo, da pridejo v poštev le neozdravljivi bolniki, ki hudo trpijo, čeprav mi ni bilo jasno, kje bo postavljena meja.« Da bi očuvall tajnost programa, so bili izbrani svetovalci-zdravnlkl in ostalo osebje le med tistimi, ki so bili vdani national-socialisti in esesovci. Izvlečki iz več kot 100 dokumentov nam jasno kažejo obseg in značaj evtanazije. Kaj je povedala pomožna sestra P. Knelssler: »Leta 1939 me Je pozval šef policije, naj se 4. januarja 1940 javim v ministrstvu za zunanje zadeve, ki Je bilo v Kolinnbus Hansu. K naši skupini, štela je 22 ali 23 ljudi, je prišel neki gospod po imenu Blakenburg. Pojasnil nam je pomen programa evtanazije, potrebo po' tajnosti in dejal, da je Hitler izdelal zakon o evtanaziji, ki pa ni bil objavljen zaradi vojne. Dejal nam je, da je na nas samih, če želimo sodelovati pri uresničenju tega programa. Nihče od prisotnih ni imel nobene pripombe in Blakenburg nas je zaprisegel. Zaprisega je vsebovala obljubo poslušnosti in čuvanja tajnosti. Ob tej priložnosti nas je Blakenburg opozoril, da bo vsaka kršitev zaprisege kaznovana s smrtjo. Po tem sestanku smo se odpeljali z avtobusom v dvorec Grafeneck, kjer nas je pričakoval upravnik dr. Schumann. Z delom smo pričeli v začetku marca 1940. Moški pa so začeli delati že prej. Moja dolžnost je bila med drugim, da obiščem z gospodom Schwennigerjem razne zdravstvene ustanove in zbiram bolnike, ki jih je bilo treba prepeljati v Grafeneck. Gospod Schwenniger, bil je vodja našega transporta, je imel pri sebi dokumente z imeni bolnikov, ki smo jih morati Pr,Pc' ljati... Ti bolniki so biti duševno bolni, toda bili so pogosto dobre telesne rasti. Vsak transport je štel 70 oseb. Skoraj vsak dan smo imeli po en transport... Ko so bolniki prispeli v Grafeneck so prišli v barake, kjer sta dr. Schumann in dr. Baumhardt opravljaJa na osnovi podatkov vprašalnih pol — površne preglede. Od teh dveh zdravnikov je zaviselo, če bo posamezni bolnik poslan v plinsko celico ali ne. Bill so primeri, da so bili posamezni bolniki izločeni m rešeni. V večini primerov so bili bolniki usmrčeni v 24 urah. V Grafenecku sem bila skoraj leto dni in vem, da je bilo le nekaj primerov, ka bolnike niso poslali v plinsko celico. V večini primerov so bolniki pred plinsko celico dobili injekcije, v katerih sta bila 2 centlgrama morfija Injekcije so dajati zdravniki. Usmrtitve v plinskih celicah so opravili zbranil judje. Dr. Henecke je delal na nekaterih žrtvah raztelešen je. V program so bili vključeni tudi otroci-idioti, stari od 6 do 13 let. Potem, ko je bil zaprt dvorec Grafeneck, sem bila dodeljena v Hadamar Tu sem ostala do leta 1943. V Hadamarju smo nadaljevati z delom, razlika je bila le v načinu uničevanja; namesto v plinskih celicah, so bili bolniki usmrčeni z injekcijami veronala, luminala io morfija. Dnevno je bilo usmrčenih okoli 75 bolnikov. Iz Hadamar ja sem bila premeščena v Irrsee blizu Kaufbeuema, kjer sem nadaljevala z delom. Vodja inštituta je bil dr. Valentin Falthauser. Bolnike so tu ubijali s pomočjo injekcij in tablet. Programi se je izvajal do kapitulacije Nemčije.« Pripomba avtorja: Po drugih podatkih, ki so na voljo, so v teh ustanovah ubijali še tudi potem, ko so prenehali uničevati duševno bolne. Ubijali so tudi delavce, ki so zaradi bolezni ali drugega razloga postali dela nezmožni. To so opravili z morfijem, luminalom in podobnimi sredstvi. z- Iz številnih pisem se da ugotoviti, da posvetovalni zdravnik ni potreboval več kot tri dni, da je pregledal 300 primerov. Iz dopisovanja z duševno bolnišnico v Eglfing-Haaru izhaja, da je dr. Pfan-mtilicr v času od 14. novembra do 1. januarja 1944 podal mnenje na 2109 vprašalnih pol. Nadalje se vidi, da posvetovalni zdravniki niso dobivali vprašalnih pol od ustanov, v katerih so sami delali. Kvaliteto oseb, ki so odločale o smrti oz. življenju posameznega bolnika, s® najbolje vidijo iz izjave, ki jo je dal Ludwig Lehner, potem ko je bil ujet: »Leta 1939 sem obšel zavod v Eglfing-Haaru. V 15 do 20 posteljicah je ležalo isto število otrok, starih od enega do pet let. Tu ie začel Pfannmuller na dolgo in široko razlagati svoja mnenja. Njegove pripombe so bile nenavadno iskrene, ne vem, ali je bilo to iz cinizma, ati pa iz neumnosti.« . , »Tole (mislil je bolne otroke) pomeni zame kot nacional-sociaiisw* čir na zdravem narodovem telesu. Mi ne ubijamo (morda je tudi reke — mj to ne delamo) s strupom, injekcijami ali podobnimi metodami, ker bi to dajalo le novo propagandno gradivo tujemu tisku in doioce gospodi v Švici (verjetno je mislil Rdeči križ). Ne, naša metoda jo dosti bolj naravna in enostavna, kar boste sami videti.« PoJenL'®^ pomočjo pomožne sestre potegnil iz posteljice enega teh <**”»- *• ga je naokrog kot mrtvega kunca in z važnim ciničnim izrazom obrazu približno takole dejal: ,To-le bo morda vzdržalo še dva tri dni.’ Ne bom nikdar pozabil videz tega debelega človeka. Kise jj drl ob lačnih otrokih, in kako je držal ▼ roki cvileč zavoj kcsM kože. Ubijalec je potem pojasnil, da niso odvzeli hrane tem o naenkrat, temveč postopoma, tako da so zmanjšati obroke.«