INTERVJU Doktor za .m im im !o skok v daljine str. 44 Dušan Polimac NAJ RUTljftuifKAIN NAJ Mlliulfiliri iTll 0 OIH ^ ^ j ■ Predstavljajo se finalisti str. 37-39 90,6 95,1 95,5 100,3 Zaupate nam že 68 let □ m. UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARM: 03/713-2666 Š JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si Varčna EKOLIGHT HISE i okna i vhodna vrata i notranja vrata i SENČILA Št. 24 / Leto 68 / Celje, 16. maj 2013 / Cena 2,30 EUR AKTUALNO Odtenki zelenega zlata Kaj prinaša blagovna znamka Zeleno zlato, ki presega zgolj hmeljarsko prepoznavnost Spodnje Savinjske doline? Je ob kopici turističnih zavodov res potrebno še eno podjetje za spodbujanje turizma? Pišemo o dobrih idejah, dvomih ter argumentih za in proti novi blagovni znamki, ki naj bi poenotila nastop različnih ponudnikov preko občinskih meja ... str. 16-17 Za ohranitev naših semen str. 2, 45 Srednješolski ambasadorji kulture str. 14-15 Hmeljarji so jo najbolj skupili str. 5 O kongresu vseh kongresov str. 6 NAZARJE- V boj za nižje cene str. 8 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Odločiti se moraš, kaj boš naredil iz sebe str. 35 Potrebujete računovodski nasvet? Ne zaupate bodočemu poslovnemu partnerju? Vaše podjetje potrebuje finančna sredstva? Pošljite sms na 4246 s ključno besedo NASVET ODGOVOR PREJMETE TAKOJ Splošni pogoji storitve na www.4egenus.com. Cena SMS-sporočila 1,49 evra R.F.H., d.o.o.. Obrtniška ulica 1,2250 Ptuj ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih. Naročila na zdravniški pregled I A3 OA 07 in za informacije na telefon: I vJ OLM 7/ OU Ob nakupu enih korekcijskih o£al vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo. :> - v- Fotomontaža: ANDREJA BALJA Foto: arhiv NT Gostujoča mnenja mladih Celjanov Do polnega Mozicka brez mo šnjička str. 46 2 AKTUALNO UVODNIK Voda in semena -kaj bo še sledilo? Brez semen odvisni od tujcev Je strah, povezan z novo evropsko uredbo, upravičen? TATJANA CVIRN Kaj se zgodi, ko se kmet spopade z multinacionalko Monsanto? Nič dobrega, konča v bankrotu in dobi za nameček še visoko denarno kazen. Vse samo zato, ker je posejal semena, ki jih ni kupil pri tej korporaciji, ki s patenti obvladuje trg s semeni. Pa ne samo s patenti za semena, ki jih je razvila z genskim inženiringom, temveč tudi za semena, ki so jih naši predniki gojili stoletja. Dodatno je obogatela z razvojem gensko spremenjenih semen. Kmetje se tako morajo s pogodbami zavezati, da ne bodo shranjevali semen niti jih prodajali drugim, kar pomeni, da jih morajo vsako leto kupiti pri njih. Če tega ne upoštevajo, ker se jim morda finančno to ne izide, sledi kazen. Ta zgodba, ki smo jo lahko brali minule dni, prihaja iz Amerike in se na prvi pogled zdi v našem okolju nemogoča. Žal ni tako. Omenjena korporacija obvladuje pri nekaterih vrstah zelenjave že tretjino ali več semen in kaj hitro se lahko zgodi, da dobite v roke tudi kaj njihovega, z izmenjavo pa kršite njihove patentne pravice. In doživite lahko zgodbo ameriškega kmeta! Pretiravam? Morda, toda dogajanja v okviru EU, kamor sodimo, nas lahko zelo resno skrbijo, saj kažejo, da gredo stvari točno v to smer in da tudi Evropa ni več daleč od zgornjega scenarija. Uredba o semenih, ki je pred kratkim razburila nara-vovarstvenike po Evropi, je v prvotnem besedilu predvidevala, da smejo kmetje prodajati le uradno dovoljena semena, niti izmenjave ni več dopuščala. Po protestih proti takšni uredbi, ki naj bi bila menda spisana zgolj zaradi varnosti potrošnikov in sledljivosti hrane, je Evropska komisija pripravila nov predlog. Ta naj bi dopuščal izmenjavo v manjšem obsegu, še vedno pa skriva cel kup pasti. Med drugim obvezno registracijo za vse, ki se ukvarjajo s semeni. Tisti, ki jih prodajajo na trgu, morajo biti registrirani že zdaj, s čimer ni nič narobe, pretirana birokracija in stroški za vse, ki to počnejo tudi v nekomercialne namene, pa bodo marsikoga odvrnili od te dejavnosti. Po nedavnih poskusih, da bi voda postala iz splošne dobrine sredstvo ustvarjanja dobička, smo pred novim izzivom: kako obvarovati to, kar je last vseh in kar je osnovni pogoj za nadaljnji razvoj in neodvisnost? Po tem, ko človek prebere v dnevnem časopisu intervju z nemškim vodnim aktivistom Jensom Loewejem, se sicer vpraša, ali ima državljan Evrope sploh kakšne možnosti vplivati na odločitve najvišjih organov EU. Njegova izjava, da smo še premalo časa v EU, da bi vedeli, da v njej ni demokracije, da je to stroj za privatizacijo, res ne deluje spodbudno. Kakšen smisel ima potem zbrati več kot milijon podpisov proti privatizaciji vode, če je res vse bob ob steno? In kako ustaviti apetite vseh tistih, ki povsod vidijo zgolj možnost za zaslužek, ne glede na posledice? Se torej tudi našim avtohtonim semenom slabo piše? Če jih bomo izgubili, bomo ostali brez možnosti pridelave svoje domače in zdrave hrane, ki je že zdaj pridelamo premalo. In nazadnje se nam lahko zgodi, da bomo podobni kmetu z začetka zgodbe. Saj ne, da bi si delali utvare, kako si vsi slovenski kmetje prizadevajo za pridelavo semen in se zavedajo, kakšno bogastvo je to. Če bi bilo tako, ne bi ekološki kmetje tarnali, da težko dobijo dovolj kakovostnih semen. Tudi ne bi bile potrebne akcije, kot je vse bolj uveljavljena Štafeta semen, ki spodbuja ljudi k pridelavi in izmenjavi slovenskih semen. Niti ne bi nastajale civilne organizacije, kot so Varuhi semen, ki skrbijo tudi za semensko knjižnico, ali pa Fundacija za ohranitev semen, ki želi skrbeti za njihovo registracijo in dostopnost za vse. Čisto torej še ne smemo obupati, pomembno je povezovanje med ljudmi na ravni civilnih združenj, ki so lahko dovolj glasna, da se kaj premakne. In pomembno je s svojimi dejanji prispevati k spremembam. Le čakati, da bodo stvari same šle na bolje, očitno ne zadošča več. Pri tem pa je treba biti vztrajen in vedno buden, kajti privatizacijski apetiti so vse večji, če jim ne uspe na enem področju, se bodo lotili drugega. Nacionalna varnost dežele zato nista več vojska in policija, temveč jo določajo rodnost prsti, pitna voda in biotska pestrost s poudarkom na semenih starih vrst. Smo sposobni vse to obvarovati in to v časih, ko bodo obubožane evropske države lahko prodale le še svoje naravne vire? Pred kratkim so okolje-varstveniki opozorili na nevarnosti, ki jih prinaša nova uredba EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu (semenih za žita, sadje in zelenjavo). Po prvotnem predlogu naj bi s strožjo zakonodajo omejili dostopnost do domačih semen in celo prepovedali njihovo izmenjavo. Da je to v nasprotju s skrbjo za biotsko pestrost, s pravicami kmetov in z zahtevami potrošnikov, so opozorili okoljevarstve- niki in menili, da je uredba predvsem orodje v rokah velikih semenarskih korporacij, ki želijo vzpostaviti monopol na tem področju. Medtem so v EU zaradi pritiska civilne družbe predlagali nekatere spremembe, kot je na primer dovoljena izmenjava semen v manjšem obsegu, še vedno pa naj bi se vsi pridelovalci semen, kmetje in vrtičkarji registrirali. Birokratski postopki pa seveda pomenijo, da se mnogi ne bodo več ukvarjali s semeni. Po zadnjem predlogu uredbe, o katerem so v EU razpravljali v začetku maja, naj bi se registrirali vsi pridelovalci semen, tudi če gre za nekomercialno prodajo, opozarja Inštitut za trajnostni razvoj. Mnogi se zato verjetno ne bodo več ukvarjali s semeni, kar bo vplivalo na biotsko raznovrstnost dežele. V omejenem obsegu bi sicer bila možna izmenjava semen med lokalnimi ohranjevalci. Inštitut meni, da predlog uničuje sisteme, v katerih je kmet lastnik semena, kar je osnova preživetja in lokalnega gospodarstva. Nikjer pa na primer ni določeno, da mora biti ves semenski material, ki ni označen kot GSO, 100-odstotno čist, opozarjajo na inštitutu. Kako o vsem tem razmišljajo nekateri ekološki kmetje na Celjskem in svetovalci, ki kmete spodbujajo k ekološki pridelavi? TC, TV Foto: GrupA, SHERPA (arhiv NT) To je monopol nad semeni Maja Klemen Cokan, svetovalka v KGZ izpostava Žalec: »Po tistem, kar sem prebrala v materialih, ki krožijo med nevladnimi organizacijami in ljudmi, lahko rečem, da gre za težnjo po ustvarjanju monopola na področju semen. Tega bi se moralo zavedati čim več ljudi, tako strokovnjakov kot kmetovalcev, a tudi potrošnikov, ki večinoma nimamo druge možnosti, kot da kupujemo konvencionalno pridelana živila. V primežu monopolnih teženj se je težko braniti. Vendar je to pomembno in potrebno. Svetujem, da se pri semenih in pridelovanju česarkoli v vsakem trenutku vprašamo, ali uporabljamo regenerativno ali reproduktivno seme in če bo seme, ki ga bomo pridelali, tudi takšno. To lastnost semen smo ljudje dolžni negovati in ne puščati vnemar. V vsakem trenutku se moramo zavedati svoje vesti.« Ohranjati bi morali svoje sorte! Katarina Očko, ekološka kmetovalka, Zgornja Rečica pri Laškem: »Že zdaj imamo težave, saj je težko dobiti primerno količino kakovostnih ekoloških semen. Nekaj jih kupimo, tako kot sadike, veliko semen si z drugimi ekološkimi kmeti izmenjamo, sami pa se trudimo, da bi jih pridelali čim več. Ljudi bi morali spodbujati, da ohranjajo svoje sorte, ne pa, da želijo z uredbo celo prepovedati izmenjavo semen, kar je slovenska tradicija. Semenarne nas že zdaj velikokrat prosijo za semena, ker same nimajo dovolj starih sort. Te pa so pomembne, ker so najbolj odporne v tem našem okolju. Zato bi morali spodbuditi še koga, ki bi načrtno skrbel za ekološka semena in za čim večjo tovrstno ponudbo.« Ogrožen majhen kmet Zdravko Brglez, ekološki kmet, Dolga Gora: »Mali kmetje, ki so bili že od nekdaj začetniki vzgoje sort, bodo s tem ukrepom zelo prizadeti. To je napad na raznoliko kmetovanje, ki ga zdaj še imamo v Sloveniji, zato sem absolutno proti temu. Dejstvo je, da smo vedno bolj odvisni od multina-cionalk, katerih predstavniki v politiki nam krojijo korake. Če nam bodo prepovedali še pridelavo lastnih semen, ki so rezultat dolgoletne vzgoje in selekcije na nekem lokalnem območju, bo to seveda katastrofa za malega človeka. Kot majhen kmet sem proti taki politiki, saj menim, da ni skladna z demokracijo. Veliki nam narekujejo, kaj bomo kupovali in kaj bomo sejali. Sam vzgajam seme pire, ki ga sejem že 14. leto in sem po njegovi zaslugi neodvisen od nakupa, enako je z nekaterimi vrstami fižola in drugih vrtnin.« V pridelavi ekološke hrane so delovna mesta Martin Šmalčič, ekološki kmet iz Podsrede: »Očitno oblast nima rada svojih državljanov, sicer bi jih zaščitila pred tovrstnimi evropskimi uredbami. Do ekoloških semen bo potemtakem še težje priti, registracija domačih semen bo predraga in se ne bo izplačala. Čisto preprečiti izmenjave z raznimi uredbami sicer ne bodo mogli. Saj veste, z državo se ne moreš bosti, lahko jo zaobideš. Žal se premalo ljudi zaveda, da je Slovenija za Evropo po velikosti sicer kot vrtiček, ki pa ima številne posebnosti. Vendar teh ne smemo izkoriščati po navodilih Evrope. Kmetje sami se moramo čim bolj povezati s potrošniki. 2.500 ekoloških kmetov v Sloveniji poskrbi le za odstotek povpraševanja po ekološki hrani in če bi to pridelavo povečali, bi dobili še na tisoče novih delovnih mest.« ČETRTEK renn SOBOTA NEDELJA - H 12 | 17 14 19 El H NE PREZRITE Lahko le opazujemo ali se aktivno vključimo Med okoljskimi organizacijami in aktivisti, ki so se aktivno vključili v opozarjanja, da prinaša nova uredba EU o semenih veliko nevarnosti za pridelavo hrane na slovenskih njivah in vrtovih, je tudi Katarina Hölzl, ki v pogovoru s Tatjano Cvirn opozarja: »Nikoli ne bo težava za vrtičkarje. Težave so lahko pri tistih, ki proizvajajo hrano za trg. In okrnitev proizvodnje hrane lahko vpliva na prehransko samooskrbo.« stran 45 AKTUALNO 3 Šov za Bruselj? V petih podjetjih s Celjskega se sprašujejo, kdaj jih bo država prodala Med protikriznimi ukrepi, ki jih je vlada poslala v Bruselj, je tudi prodaja državnih deležev v nekaterih slovenskih podjetjih. Med »našimi« najdemo Aero Celje, Cinkarno Celje, Terme Olimi bazene in Unior Zreče. S Celjskega je v prvem paketu, torej med podjetji, kjer so se postopki prodaje že začeli, tudi celjski Aero. Večinska lastnica Aera je z 32 odstotki Posebna družba za podjetniško svetovanje oziroma PDP. Slednja skupaj z drugim največjim lastnikom, Probanko, že dlje časa prodaja večinski delež v Aeru, leta 2011 pa so se začeli pogovori z dokaj resnimi potencialnimi kupci. Kot je pojasnil direktor Zvone Žepič, so pričakovali, da bo v začetku leta večinski delež dejansko prodan, po menda dokaj resnih pogovorih pa so dogovori padli v vodo. Žepič niti ne ve, po kakšnem ključu je vlada določala podjetja za prodajo. Podrobnosti o načrtih države v Aeru ne poznajo, zagotovo pa bo delež enkrat prodan. Tudi zato je mogoče slišati, da bi si v primeru pravega strateškega partnerja oziroma kupca z resnimi nameni želeli, da bi do prodaje prišlo čimprej. Aero še vedno posluje na dveh lokacijah, in sicer v Celju in Šempetru, kjer delajo samolepilne trakove. V kom- pleksu v Celju so prodali pol prostorov, vendar v Ipavčevi še vedno poleg proizvodnih prostorov ostajata uprava in centralno skladišče. Kot pravi Žepič, se jim je lani uspelo precej razdolžiti, letos pa se jim precej pozna nedostopnost do finančnih virov in obratnih sredstev. »Za nemoteno proizvodnjo bi potrebovali več obratnega kapitala, saj bi potem lahko bila realizacija višja. Tako pa se pač prilagajamo,« je omenil Žepič. V drugem paketu, kjer se sicer postopki prodaje še niso začeli, vendar naj bi bilo to v kratkem, med imeni najdemo Cinkarno Celje, Terme Olimia bazene in zreški Uni-or. O prodaji deležev v navedenih podjetjih smo sicer že večkrat slišali, o zadnjih načrtih države pa ne poznajo podrobnosti, zato namere niti ne želijo komentirati. Seveda je mogoče slišati, da je seznam nastal zato, da bo vlada na nek način pomirila Bruselj oziroma, kot se je izrazil eden od sogovornikov, da gre za »šov za Bruselj«. Za okras? Zakaj so v Ljubljani na seznam državnega premoženja, ki bi ga radi prodali, uvrstili tudi podjetje Terme Olimia bazeni, marsikomu ni jasno. Ne gre namreč za ene najboljših slovenskih term, Terme Olimia, ampak le za manjše podjetje iz te skupine, ki so ga ustanovili pred desetimi leti, da bi izpeljali nakup Term Tuhelj. Slovenske železnice kot pomemben lastnik Term Olimia so namreč takrat kar pošteno nagajale pri nakupu hrvaškega zdravilišča, zato so ostali lastniki term ustanovili novo podjetje, preko katerega so potem posel tudi uspešno opravili. Terme Olimia bazeni imajo danes v lasti kopališče Aqualuna in poslujejo dobro. Njihova knjigovodska vrednost znaša okrog 7 milijonov evrov. Res je, da država svoj večinski delež v tem podjetju, ki ga ima preko kapitalske družbe in Nove KBM, poskuša prodati že dlje časa. Vendar je vprašanje, ali je tokrat stvar zastavila bolj resno ali pa je podjetje uvrstila na seznam zgolj za okras. Direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek napovedane prodaje podjetja Terme Olimia bazeni še ne želi komentirati. URŠKA SELIŠNIK JANJA INTIHAR Slomškov trg 10, Celje, tel.: 03/492 57 30r www.giasbeoa-iola-eelje.si vabi k VPISU OZ. OPRAVLJANJU SPREJEMNIH PREIZKUSOV ZA VPIS V OSNOVNO STOPNJO GLASBENE ŠOLE ŠOLSKO LETO 2013/2014 Torek, 21. 5. 2013 od 14.00 dp 19,00 Sreda, 22. 5. 2013 od 9.00 do 11.30 in od 14.30 do 18.00 Četrtek, 23. 5. 2013 od 9.00 do 11.30 Predhodna rezervacija termina na telefonski številk: 03/ 492 57 30 Vpisujemo v naslednje programe: • Predšolska glasbena vzgoja, s jet stari uienci, • Glasbena pripravnica: 6 let stari učenci; ■ Glasba (instrumentalni pouk); 7 let stari učenci in več: violina, viola, violončelo, kontrabas; flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot: trobenta, bariton, pozavna, tuba; tolkala: klavir, orgle; kitara, harfa; harmonika; petje; diatoniäna harmonika, cure, tam buri c.i, rog. Stflvilo prostih mest ho odvisno 0zakuhali< s kartoni, a vse se je dobro izšlo!« Dali so si duška Izpostaviti je treba še preostanek obrambe. Vratar Matic Kotnik je bil na težki preizkušnji, še najbolj v 62. minuti, ko je bil sam pred njim Kurež: »Bila je prava bitka. V drugem polčasu smo želeli stopnjevati ritem, a nam ni uspelo. V finišu smo se povlekli nazaj, bili smo prisiljeni. Zdržali smo in se povsem zasluženo uvrstili v finale.« Odličen je bil kapetan Sebastjan Gobec, ki pri 33 letih ne popušča niti za ped: »Zelo smo veseli. Za mlade igralce je to izjemno lepa nagrada. Zdaj vedo, zakaj trenirajo in se trudijo vsak dan. Prepričan sem, da bomo storili vse, da zmagamo v finalu.« Med tekmo se je poškodoval Miha Korošec: »Tekmeci so nas prisilili, da smo garali od prve do zadnje minute. Zdaj ni pomembno, kako smo dosegli velik uspeh. Vzdušje na tribuni je bilo pravo.« Trener Miloš Rus je tik ob igrišču spremljal zadnje minute, ko je imelo njegovo moštvo kar dva igralca manj: »Pričakovali smo trdo in ne preveč kvalitetno tekmo. V naši ekipi se je poznala živčnost. Kaj fantom pomeni velik uspeh, so izkazali ob prihodu v slačilnico. Dali so si duška, povsem upravičeno. Potek tekme bi bil bržkone drugačen, če bi se žoga ob dveh naših strelih od vratnice odbila v mrežo. Zaključek je bil neverjeten. Kljub vsemu smo uspeli mrežo ohraniti nedotaknjeno, z veliko želje in borbenosti.« »Gobi« spet glavni Remi je štel kot zmaga, nato pa sta hitro sledili dve prvenstveni tekmi. V Murski Soboti se je poznala utrujenost, zlasti psihološka. Celj- CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje Sodnik Matej Jug iz Tolmina je bil zelo strog v 88. minuti in je domačima igralcema Tadeju Vidmajerju zaradi prekrška in Benjaminu Verbiču zaradi nedolžnega ugovarjanja pokazal druga rumena kartona. Šest minut sta stala ob igrišču v družbi »mame« ekipe Nataše Potočnik in vodje varnosti na tekmah Francija Kranjška. ska igra je bila slaba, vratar Kotnik skoraj fantastičen, toda strela z razdalje v zadnjih sekundah ni uspel odbiti. Če bi tedaj Krajcer dvignil glavo, bi žogi preprečil let v zgornji desni kot. Zvrstili so se novi kartoni in poškodbe, v torek pa je v Areni Petrol že gostovala ranjena Olimpija. S Štorovčanom v vratih, bivšim reprezen-tantom Šeligo, dirigentom, Velenjčanom Trifkovičem, Šmarčanom Omladičem, ki vrhunsko preigrava, s Celjanoma Jovičem in Baskero. V vročem vremenu je silovito pritisnila in premoč kronala v 29. minuti preko Šporarja. V 40. minuti je Verbič priigral enajstmetrovko in tudi večkratni ogled posnetka nakazuje, da se je sodnik Kajta-zovič pravilno odločil, čeprav je, sicer zelo mirni, Damjan Trifkovič žolčno protestiral. Lahko mu verjamemo. Kakor koli, Gobec je »zabil« z bele točke. Potem sta zadetka padla v razmaku dveh minut. Najprej je Šporar pobegnil celotni celjski obrambi, v 45. minuti pa je znova prekršek izsilil Verbič. Kapetan Sebastjan Gobec je prvič v dolgoletni karieri dosegel dva gola. Prosti strel povsem z desne strani je izvedel izjemno, po zunanji strani živega zidu, pa kljub temu ob bližji vra-tnici. »Gobi« ni bil daleč od LESTVICA1.SNL OLIMPUA 33 LUKA KOPER 33 DOMŽALE 33 CELJE 33 TRIGLAV 33 GORICA 33 RUDAR 33 ALUMINIJ 33 MURA 05 33 23 5 5 18 7 8 1412 7 14 910 111210 91014 91014 10 716 7 818 7 620 72:29 74 66:35 61 50:36 54 37:34 51 33:31 45 35:45 37 42:55 37 37:54 37 33:58 29 38:65 27 Gostujočega vratarja Tomaža Murka je še najbolj namučil Andraž Žurej. hat-tricka; le za nekaj centimetrov je žoga švignila mimo vrat pri njegovem poskusu z roba kazenskega prostora. V drugem delu so imeli Celjani 15 minut igralca več, nakar je pordečel še Zajc in ostalo je 2:2. Ubogi golman Vodstvo celjskega kluba in Rus sta pravzaprav že zaključila pogovore o nadaljnjem sodelovanju, le »parafirati« ju še morata. Priznal je, da je njegovo moštvo močno načeto, utrujeno. Več ali manj je zasidrano na petem mestu, Ljubljančani prikovani na drugo. Tudi zato tekma ni bila kakovostna, bolj v smislu, da »jo je treba pač odigrati«. Tako bo tudi, žal, v Mariboru in Kidričevem ter v zadnjem krogu 26. maja s Koprom. Tri dni kasneje, v zaključku sezone, pa se bo vse začelo znova. Z velikim upanjem na koprski Bonifiki proti Mariboru. Včeraj je vodstvo kluba oddalo pritožbo komisiji za licenciranje. Črn scenarij je bojda izključen. Nogometaši Rudarja so navkljub porazu doma s Koprom s 4:1 in v torek v Kranju z 2:0 lahko mirni glede obstanka, čeprav si ga teoretično še niso zagotovili. Če bi vratar Alen Pašagič proti Koprčanom trikrat vsaj malo bolje posredoval, Velenjčani ne bi doživeli poraza. Šlo je za takšne spodrsljaje, da so se začeli porajati dvomi o poštenosti. Zato se je 23-letni Pašagic za napake javno opravičil soigralcem, klubu, predvsem pa navijačem. Vodstvo velenjskega kluba mu je stopilo v bran in izključuje možnost kakršnih koli anomalij. Predvsem pa je izpostavilo, da je mladega vratarja vse skupaj zelo prizadelo. Dan po tekmi ga nihče ni zmogel priklicati po telefonu. Potlej so ga le potolažili. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA ŠPORT 19 »Zveza je omenjala odpiranje šampanjca« Gorenje z muko do zmage proti Cimosu - Celje že brez Mačkovška - Peričevo slovo 31. maja Rokometaši Gorenja navkljub sobotni zmagi v 8. krogu lige za prvaka proti Cimosu še niso šampioni. Vodilni v našem rokometu so znova tolmačili pravila in ugotovili, da v primeru enakega števila točk odločajo medsebojne tekme zgolj v ligi za prvaka in ne v celotnem prvenstvu, čeprav se seštevajo vse točke. Tako je slavje Velenjčanov prestavljeno v Novo mesto (če bodo osvojili vsaj točko), če pa bodo izgubili, še vedno lahko proslavljajo v Rdeči dvorani po tekmi s Celjem. Lahko pa tudi vse skupaj zapravijo ... Čeprav so na vseh treh tekmah ugnali »pivovarje«. »Še sami ne vemo« Krožnega napadalca, slovenskega reprezentanta Mateja Gabra smo pobarali, zakaj le delno slavje po težko pri-borjeni zmagi v derbiju s Koprčani: »Očitno še nismo prvaki ... Rabimo še eno točko ... Saj v bistvu še sami ne vemo, zakaj gre ... Na Rokometni zvezi Slovenije so zapisali, da bomo danes odpirali šampanjec ... Mislim, da bomo že jutri prišli do želenega cilja, torej da bomo v gosteh premagali Krko in bomo drugič zapored prvaki.« Obstaja teza, da bodo kot vnovični državni prvaki v petek, 24. maja, izgubili v Rdeči dvorani s Celjani. »Storili bomo vse, da se to ne bo zgodilo,« je v smehu odvrnil Gaber. Pogovor kljub zmagi Gorenje je bilo boljše od Cimosa z 38:34. Imelo je že pet golov naskoka, toda zelo oslabljenim Primorcem, ki Dejan Perič se je odločil, da bo aktivni karieri pomahal v slovo. so za nameček pripotovali z osebnimi avtomobili, je uspel delni izid 8:0. Končnica je vendarle pripadla Gorenju, ki za prvo mesto potrebuje le še točko. Po osemkrat sta zadela Jure Dolenec in Klemen Ceh-te, njun trener Branko Tamše pa ni kazal veselja: »Od mene jih bodo še >slišali< v garderobi. V isti sapi moram poudariti, da smo z dosedanjimi igrami razvadili naše privržence in ljubitelje rokometa po celotni Sloveniji. Cimos nam je med mojo trenersko kariero največkrat zagrenil življenje, nam vzel največ naslovov izpred nosa, tako državnih kot pokalnih. Edini nas je prikrajšal za točke v zadnjih dveh sezonah. Zato ni enostavno z njimi. Moji fantje so očitno menili drugače, čeprav sem jih opozarjal teden dni. Koprčanom čestitam, ne predajo se, se borijo za svoje barve, v Velenje so pripotovali z avtomobili. Priznanje pa tudi mojim fantom, ki so uspeli Redko se zgodi, da vratar ujame žogo po strelu. Ivanu Gajiču je to uspelo proti Koprčanom. CINKARNA Marko Bezjak (na tleh) je znova odigral vrhunsko. zmagati navkljub psihološkemu pritisku.« Na vrsti Celje Velenjska obramba ni bila na običajni ravni. »Dobili smo preveč golov, to je jasno. Na drugi strani so bili povsem neobremenjeni igralci. Izkoristili so večino naših napak, Če bi vse, bi mi tenko piskali. Vse se je dobro izteklo. In ko se to zgodi, se zabrišejo sledi. A v moji glavi se ne bodo. Marsikaj bom fantom povedal. Zmaga ne pride sama od sebe, čeprav smo Gorenje, čeprav smo dve leti na vrhu razpredelnice,« je še razpredal Tamše. Še dve dejanji sta pred nami, potem pa se bo prva slovenska liga temeljito spremenila. Raven bo nižja, najbrž v precejšnji meri. Kaj bo s Cimosom, še ni jasno, Gorenje pa bo izgubilo domala vse svoje ase. Vse skupaj pa bo imenitna priložnost za celjsko mladost. Perke bo zaključil Vodstvo Celje Pivovarna Laško je potrdilo novico, da bo Borut Mačkovšek pred koncem domače sezone zapustil klub. Okrepil bo katarski Al Sadd, zagotovo pa je celjski rokometni klub postavil določene pogoje. Vprašljiv je tudi Mačkovškov nastop za reprezentanco na zadnjih dveh tekmah v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Vse skupaj čudi, kajti Celje še ima možnosti za naslov državnega prvaka, obenem pa je s privolitvijo morebiti vplivalo na razplet kvalifikacij. Lepša novica prihaja v zvezi z enim izmed najboljših športnikov Celja vseh časov. Za njim so težki življenjski trenutki. Dejan Perič bi zagotovo lahko branil tudi pri 42 letih, toda poškodbe so storile svoje. Zadnji dan tega meseca bo v dvorani Zlatorog odigral poslovilno tekmo, na katero je povabil številne zvezdnike, ki so bili njegovi soigralci. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Matej Gaber: »Zveza je omenjala odpiranje šampanjca.« Prevlada domačih kajakašev Lepo spomladansko vreme, primeren vodostaj Savinje in odlični rezultati tekmovalcev KKK Nivo Celje so obeležili prvo tekmo za slovenski pokal v slalomu za mlajše kategorije. Na Špici je nastopilo 123 tekmovalcev iz enajstih slovenskih in hrvaških klubov. Celjski kajakaši, varovanci trenerja Aleša Kudra, so ponovno dokazali, da so v mlajših kategorijah najboljši v Sloveniji. Pri cicibanih sta dvojno zmago priveslala ka-jakaša Jan Ločnikar in Lovro Petek. Pri mlajših dečkih je zmagal Domen Višnar, tretji pa je bil Lan Tominc. Tudi pri starejših dečkih so bili v ospredju domači tekmovalci. Zmagal je Urh Turnšek, tretji je bil Nejc Kralj, četrti David Rozman in šesti Izak Jenko. Pri starejših deklicah je Nika Teršek osvojila drugo mesto, pri mlajših deklicah pa sta bili Zala Zanoškar peta in Iza Zu- Jan Ločnikar pan šesta. V kategoriji kanujev dvosedov pri mlajših dečkih sta Lan Tominc in Jan Ločnikar osvojila prvo mesto. Med mladinci, ki so tekmovali za regionalno prvenstvo Štajer- ske, so celjski kajakaši Martin Srabotnik, Vid Karner in Teo Karner osvojili prva tri mesta, Blaž Zupan pa je zmagal v kanuju. DŠ Foto: DEJAN JENKO 20 ŠPORT Ženska odbojka spet v Celju Celjske odbojkarice so bile leta 1994 državne prvakinje, leto kasneje še slovenske pokalne zmagovalke, potem pa je klub doletela žalostna usoda zaradi finančnih težav. Pred leti se je začel poskus oživitve in kot kaže, je uspel. Mlade celjske odbojkarice so se uvrstile v drugo slovensko ligo vzhod. V petek so v kvalifikacijah zmagale v Misli-nji s 3:0, naslednji dan pa so povratno tekmo v telovadnici Osnovne šole Frana Kranjca v Celju dobile z enakim izidom. Presegle pričakovanja Leta 2008 so se mlade celjske odbojkarice ponovno vključile v državno ligo. V tretji ligi so nastopale z imenom Športno društvo Fedr-ca. V prvi in drugi sezoni so dekleta predvsem nabirala izkušnje, v tretji pa so že dosegla nekaj zmag. Veliko zaslug za to je imel trener Dragan Bojinovič, ki je v klub prinesel nov veter in vključil strokovnost na treningih. Tedaj se je zamenjala skoraj celotna generacija. Šest deklet je zapustilo klub zaradi študija. Toda nadomestile so jih mlajše, predvsem kadetinje in deklice. Vsi so pričakovali, da se bodo v letošnji sezoni uvrstile v sredino lestvice, toda njihove želje so bile večje. Dekleta so začutila, da je prišel njihov čas in osvojile so drugo mesto v 3. ligi vzhod ter si priigrale pravico do kvalifikacij. Še bolj zavzeto so trenirala in v obeh tekmah z Mislinjčankami prikazala vso svoje znanje. Predsednik kluba Janko Cafuta si želi, da bi ekipa ostala skupaj in da bi se še več mladih Celjank vključilo v delo kluba. DŠ Panorama NOGOMET 1. SL, 33. krog: Celje - Olimpija 2:2 (2:2); Gobec (41-11 m, 44); Šporar (29, 44), Triglav - Rudar 2:0 (2:0); Jelar (25), Burkovič (39), Domžale - Maribor 1:1 (0:0), Aluminij - Mura 2:2 (0:0), Koper - Gorica 2:2 (2:2), 32. krog: Mura - Celje 1:0 (0:0); Bohar (94), Rudar - Koper 1:4 (0:4); Firer (48); Čovilo (8), Mendy (16), Berko (25 - ag), Pašagič (45 - ag). 2. SL, 24. krog: Dob - Dra-vinja 2:1 (0:0); Čander (85), Šampion - Radomlje 1:2 (1:1); Petrič (31), Šmartno 1928 - Zavrč 2:7 (1:5); Malis (3), Bolha (91). Vrstni red: Zavrč 58, Dob 51, Krka 47, Krško, Šenčur 31, Šampion 29, Radomlje 27, Šmartno 24, Bela krajina 22, Dravinja 17. 3. SL - vzhod, 21. krog: Zreče - Kovinar Štore 0:1 (0:1); Pižir (38), Grad - Šmarje 0:1 (0:1); Vraničar (5). Vrstni red: Šmarje 42, Veržej 39, Beltinci, Dravograd 37, Od-ranci 35, Čarda 34, Tromej-nik, Ljutomer 30, Grad 26, Bistrica 25, Malečnik 24, Zreče 23, Rakičan 19, Kovinar 14. Štajerska liga, 16. krog: Pesnica - Šentjur 0:0, Žalec - Radlje 3:0 (2:0); Prislan (5), Gajič (19), Suljanovič (75), Šoštanj - Lenart 7:1 (4:0); Ver-hovnik (12, 36), Celcer (13), Spasojevič (27, 66), Koca (60 - 11m), Ilič (80). Vrstni red: Šoštanj, Pesnica 32, Žalec 31, Šentjur, Marles hiše 30, Peca, Radlje 28, Pohorje 22, Lenart 14, Slovenj Gradec 12, Paloma, Tezno 8. MNZ MČL Celje, 16. krog: Rogaška - Mons Claudius 2:2 (1:2); Kantolič (14), Špoljar (59); Peer (27), Močnik (29), Vojnik - Radeče 1:3 (0:1); Ur-lep (77); Pukl (14, 88), Ribič (55), Kozje - Pivovar 3:1 (2:1); Lojen (6, 27), Hartl (89); Ste-vič (21). Vrstni red: Krško B 33, Mons Claudius 28, Vojnik 25, Rogaška 22, Radeče 13, Kozje 11, Pivovar 4. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 8. krog: Trimo - Celje Pivovarna Laško 28:30 (12:15); Sušin 8, Skube 5; Lekai 7, Žvižej 5, Mačkov-šek 4, Zelenovič, Skube 3, Mlakar, Marguč, Janc 2, Pote-ko, Razgor 1, Gorenje - Cimos 38:34 (19:17); Cehte, Dolenec 8, Bezjak 7, Gaber 5, Miklav-čič 4, Melič 3, Gams 2, Cin-gesar, Dujmovič 1; Osmajič, Dobelšek 7. Vrstni red: Gorenje 56-4, Celje 52-8, Maribor 41-19, Cimos 40-20, Trimo 26-34, Krka 24-36. 1. SL (ž), 26. krog: Krim Mercator - Zelene doline Žalec 47:26, Celje Celjske mesnine - Tržič 31:29, Zagorje - Velenje 31:22. Vrstni red: Krim Mercator 44, Zagorje 43, Žalec 34, Krka 29, Velenje 25, Piran 23, Celje 19, Ajdovščina 18, Ptuj 17, Naklo-Tržič, Logatec 8. (MiK) Mladinska štafeta Kladivarja na 4x400 metrov ■ V ■ V ■■■ V V ■ g I Janezič odlično sprintal Z leve stojijo trener Dragan Bojinovič, Tina Marčič, Manja Cafuta, Maja Marčič, Žana Špegel, Urška Červan, Manca Lenart, Anuša Radulj, Tjaša Ovčar in pomočnik trenerja Tomaž S. Golež, klečijo pa Nina Plank, Eva Svatina, Edina Iljazovic, Anja Pintar, Iza Tovornik in Anja Oset. Športni koledar Sobota, 18. 5. NOGOMET 1. SL, 34. krog: Maribor - Celje (17.30), Velenje: Rudar - Domžale (18). 2. SL, 25. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Šampion (17). 3. SL - vzhod, 22. krog, Štore: Kovinar - Grad, Šmarje - Beltinci (17). Štajerska liga, 17. krog: Šoštanj - Pesnica, Radlje - Šentjur (17). MNZ MČL Celje, 17. krog, Rogatec: Mons Claudius - Kozje, Radeče - Rogaška, Krško B - Vojnik (17). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper (18.30), Novo mesto: Krka - Gorenje (19). Nedelja, 19. 5. NOGOMET 2. SL, 25. krog: Bela krajina - Šmartno 1928 (17). Štajerska liga, 17. krog, Tezno: Kovinar - Žalec (10.30). Sreda, 22. 5. NOGOMET 1. SL, 35. krog, Kidričevo: Aluminij - Celje, Velenje: Rudar - Maribor (17.30). Atletski klub Kladivar posveča veliko pozornosti mladim tekmovalcem z željo, da bi se čim prej uveljavili in postali vrhunski. Celjski mladinci so bili na državnem ekipnem prvenstvu v Ljubljani drugi, mladinke pa tretje. Posamično se je najbolj izkazal Luka Janežič, ki je bil prvi na 100 (10,98 sek) in 200 metrov (21,57) ter v štafeti 4x400 metrov. Izpolnil je normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Pogoj za sodelovanje na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke pa je dosegla Kaja Strgar-šek v teku na 800 metrov. Zmagala sta še Ina Rojnik na 400 m in Miha Uranič v metu kopja. Druga mesta so osvojili Luka Jereb (palica), David Šavli (kopje), Lucijan Zalokar (800 m), Vid Žele-znik Ketiš (daljina) in Anej Zupanc (400 m). Med mladinkami so bile Velenjčanke sedme, Žal-čanke 16., Konjičanke 19. in Šentjurčanke 25., pri mladincih pa so bili Velenjčani 7., Žalčani 13., Konjičani 25. in Šentjurčani 29. DŠ CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje V ponedeljek spopad vodilnih Na začetku naslednjega tedna bodo na sporedu tekme 5. kroga v celjski letni ligi malega nogometa v šRc Hattrick. Ob 20. uri se bosta na Skalni kleti udarila All-in in Intercom, ki sta zbrala vseh 12 možnih točk. Izidi 4. kroga: Amaterji Občina - Bajsi FC 2:2, Bolnica Celje - Šargi&Kralj 2:7, Intercom - Maček tisk 6:4, Novem - Hudinja Champion pub 3:2 in Engrotuš - All-in 2:5. V veteranski ligi vodijo Klateži z 12 točkami pred ekipama ŠD Cinkarna in Elektro Kerš s po 9. DŠ RADIO, KI GA BEREMO 21 90.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. ANS. VIHAR: Moj poročni dan 2. VESELI SVATJE: Ne dam srca 3. ANS. POET: Mika me 4. ANS. ERAZEM: Postojna ti moja 5. ANS. MALIBU: Slovenec sem 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL BUBLE (6) 2. GET LUCKY - DAFT PUNK FEAT PHARRELL WILLIAMS (2) 3. SO YOURS - DARIN (4) 4. PLAY HARD - GUETTA DAVID FEAT. NE-YO & AKON (5) 5. MAKE IT OUT THIS TOWN - EVE FEAT. GABE SAPORTA (3) 6. BACK TO LIFE - 3OH! 3 (2) 7. PEOPLE LIKE US - KELLY CLARKSON (4) 8. WAITING ALL NIGHT - RUDIMENTAL FEAT. ELLA EYRE (1) 9. FINE CHINA - CHRIS BROWN (2) 10. COUGH SYRUP - YOUNG THE GIANT (1) DOMAČA LESTVICA 1. SIVO NEBO - ANDREJ IKICA (4) 2. PESEM O TEB - CARPE DIEM (2) 3. CE SVET ME PUSCA V DVOMIH - LADYBIRD (5) 4. VSTATI IN OBSTATI - MI2 (1) 5. LJUBEZEN NA DALJAVO - FELIKS LANGUS (3) 6. DINAMIT - DAVID GROM (5) 7. NOBEN NI SAM - FLIRRT (3) 8. ROŽICE - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE (4) 9. DEKLETA - KINGSTON IN PERO LOVSIN (2) 10. 90TA - 6PACK CUKUR & RECYCLEMAN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TONIGHT I'M GETTING OVER YOU - CARLY RAE JEPSEN WALKS LIKE RIHANNA - THE WANTED PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DOBRO JUTRO -TRKAJ FEAT. KORI NOVO UPANJE - MOMENTO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Tina Vengust in Lea Komerički Nova moč s Tino in Leo Čeprav sta se novinarskim vrstam naše medijske hiše pridružili šele pred dobrim tednom, sta dekleti, obe diplomirani novinarki, že pošteno zagrabili za delo. Tina Vengust se je z novinarskim delom v redakciji Novega tednika in Radia Celje seznanila že kot študentka. Nato je delovne izkušnje nabirala v različnih medijih in zdaj je spet »naša«. Sicer ji je bila kariera novinarke skoraj položena v zibelko. Ko je shodila, je postal predmet njenega neizmernega zanimanja radijski sprejemnik, ob katerem je plesala in prepevala, starši pa so jo komaj prepričali, da se pevci in govorci ne skrivajo za mrežico zvočnika, temveč ustvarjajo v studiu. Ker je bila tako zgovorna in je sosedom v hipu zreferirala vse, kar se je dogajalo pri Vengustovih doma, se jo je prijelo ime Radio Šentjur. In glede na to, da Tina ne verjame v naključja, se ji ne zdi prav nič čudno, da je zajadrala v novinarstvo. Zna pa uživati tudi, ko ni v službi. Osrečijo jo trenutki, ki jih preživi z družino in s prijatelji, vzponi v planine ali kakšen koncert pod milim nebom. Je tudi ponosna članica vokalne skupine Glasovir. »Ko krmarim med vsemi domislicami, pa mirno in varno zavetje poiščem pri svoji sorodni duši - ljubezni iz srednješolskih dni,« pravi Tina. Tudi Lea Komerički si je novinarske izkušnje nabirala v različnih medijih in naposled zajadrala v uredništvo Novega tednika in Radia Celje. Vse njene mladostniške sanje so bile sicer povezane s športom - še posebej s košarko, ki jo enajst let tudi trenirala. In tudi za novinarstvo se je, kot pravi, deloma odločila iz ljubezni do športa. »Takrat sem sanjala, da bom z olimpijskih iger poročala o velikih zmagah naših športnikov,« se spominja. Kdo ve, morda pa se ji želja nekoč uresniči. Nič na svetu pa Lea ne bi zamenjala za dragocene trenutke s triletno hčerkico, ki ob številnih obveznostih vedno prehitro minejo. Zato bo Lea neskončno hvaležna tistemu, ki ji zaupa recept, kako v 24 ur stlačiti službo, družino, rekreacijo in še čas zase. Foto: SHERPA Slovenist, zaljubljen v konje in čebele Rodil se je na Proseniškem pri Šentjurju in po spletu naključij mladost preživel ob starih starših v krogu tet in stricev. Ob vedoželjnosti in širini, ki jo je kazal že kot majhen otrok, bi bil gotovo izvrsten pravnik, agronom ali kaj tretjega. S štipendijsko spodbudo pa je postal slovenist. Pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je sodeloval pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika, večino svoje akademske kariere pa je posvetil tudi pedagoškemu delu na fakulteti. Danes najbolj uživa ob svojih konjih, čebelah in ob obisku dobrega koncerta. O tem, kako je slovar skoraj zrušil stavbo, v kateri so ga hranili, o tem kako so veterinarji uporabo slovenščine postavili na glavo in še čem, bomo z dr. Viktorjem Majdičem spregovorili v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo po 10. uri. (Foto: TimE) TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 16. maj_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 17. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 18. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) NEDELJA, 19. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Viktor Majdič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PONEDELJEK, 20. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Viktor Majdič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 21. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 22. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) 22 KRONIKA V celjski javni kuhinji ne pomnijo takšnega primera nasilja. Poskus uboja v javni kuhinji Storilec že drugič mahal z nožem Celjski kriminalisti so zaradi kaznivega dejanja poskusa uboja ovadili 52-letnega Celjana, ki trenutno živi na območju Štor. Moški je konec preteklega tedna v prostorih javne kuhinje na Mariborski cesti z nožem zabodel svojega znanca, starega 35 let. Oba sta že nekaj časa redna uporabnika celjske javne kuhinje, tokrat pa sta se začela v jedilnici prepirati, nakar je 52-letnik z nožem mlajšega zabodel v prsni koš. To je poskušal storiti še večkrat, vendar so mu dejanje preprečili ostali, ki so bili v razdeljevalnici hrane. Storilec je nato pobegnil, poškodovanega pa so reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico. 52-letnika so policisti kmalu po dejanju uspeli izslediti, preiskovalni sodnik pa je zanj po zaslišanju odredil pripor. Gre za starega Bo zdravnica sedla na zatožno klop? Domnevno malomarno zdravljenje tik pred sodno preiskavo znanca policije, saj je lani decembra v Kovinarski ulici v Celju prav tako z nožem že poskušal napasti 35-le-tnika. Temu je na pomoč priskočil mimoidoči občan, nakar je 52-letnik dvakrat z nožem zabodel njega in mu povzročil poškodbe trebuha in roke. Takrat je bil ovaden zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe in groženj. SŠol Foto: SHERPA Celjski tožilci še vedno preučujejo kazensko ovadbo zoper zdravnico na Oddelku za bolezni ledvic in dializo Splošne bolnišnice Celje. Ovadba ji očita domnevno kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja 24-letnega Sebastiana Ojsterška iz Zidanega Mosta. Fant je namreč po številnih zapletih zaradi hude okvare in presaditve ledvice umrl zaradi zadušitve z lastno slino. Pred hospitalizacijo v celjski bolnišnici so ga operirali in zdravili v ljubljanskem kliničnem centru, od koder so ga v Celje že pripeljali v slabem zdravstvenem stanju, a se je v Celju stanje samo še poslabšalo. Kot so nam že lani dejali njegovi starši, jim niti v Ljubljani niti v Celju niso znali razložiti, zakaj je prišlo do takšnega preobrata v zdravljenju, menijo tudi, da zdravstveno osebje za sina ni ustrezno poskrbelo. Z odvetnikom so tako spisali kazenski ovadbi, in ovadili nekaj zdravnikov v Ljubljani in eno zdravnico v Celju. Ljubljanski tožilci so ovadbo, ki se je nanašala na dogajanje v kliničnem centru, že zavrgli, po naših neuradnih podatkih pa ni videti, da bi enako storili celjski tožilci. Ti so na podlagi ovadbe že zahtevali dodatna kriminalistična zbiranja informacij o primeru. Trenutno je zadeva v obdobju odločanja, vendar se lahko zgodi, kot smo izvedeli, da se bo tehtnica nagnila na stran sodne preiskave in vključitve sodnih izvedencev. To pomeni, da se bodo tožilci najverjetneje odločili sodno preganjati celjsko zdravnico. Naši podatki skoraj zagotovo držijo, če pa bo tudi sodišče sledilo odločitvi tožilcev, bo to še en odmeven primer domnevne zdravniške napake na našem območju. SŠol Neuradni podatki, ki jih imamo, kažejo, da bo o odgovornosti za smrt Sebastiana Ojsterška vendarle odločalo sodišče in da ovadba morda ne bo »zavrzena«. Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. In to še ni vse. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. j PODATKI O PREJEMNIKU NAROČNIKU IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA ME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Plačano obdobje: od PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 68 let KRONIKA 23 Dela na avtocesti do konca maja Zaradi gneče in varnosti bodo delali le ponoči in konec tedna Na odseku štajerske avtoceste med Blagovico in Vranskim bodo delavci Darsa do 28. maja izvajali dela na objektih in avtocesti. Gre za odpravo pomanjkljivosti, ki so nastale v garancijski dobi, dela pa bodo izvajali ponoči in ob koncih tedna, ko bo za ves promet zaprto smerno vozišče avtoceste. Promet proti Mariboru je bil že minuli konec tedna na približno 20 kilometrih usmerjen po vzporedni glavni cesti. Delavci bodo med zaporami krpali poškodovane dele vozišča, predorske cevi, popravili naj bi tudi odbojne ograje, pokosili travo, pregledali in popravili ventilatorje v predorih, zamenjali pokvarjene sijalke in led smernike. Tega so se lotili v tem času z namenom, da bo v poletnih mesecih zaradi tovrstnih del čim manj zapor. Do 28. maja bo od ponedeljka do petka med 21. in 6. uro za ves promet zaprta polovi- ca avtoceste proti Mariboru, ob koncih tedna pa od petka zvečer do ponedeljka zgodaj zjutraj. Promet bodo takrat preko priključka Blagovica preusmerili na vzporedno glavno cesto, vozniki pa se bodo na avtocesto znova lahko priključili na Vranskem. Medtem ko bo promet proti Ljubljani ves čas po avtocesti nemoten. Čez dan ovir ne bo, saj bodo delavci podnevi opravljali le tista dela, ki terjajo le zaporo odstavnega pasu. Potem v nasprotni smeri Po obnovitvenih delih na smernem vozišču proti Mariboru bo podobna prometna ureditev predvidoma med 30. majem in 19. junijem tudi proti Ljubljani. Promet bo ponoči od ponedeljka do petka preusmerjen na priključek Vransko in na vzporedno glavno cesto ter preko priključka Blagovica spet na avtocesto. Popolne zapore vozišča avtoceste bodo torej izključno ponoči in ob koncih tedna, saj je takrat manj prometa, pri čemer je tudi pomembna varnost delavcev. Darsovi delavci bodo zapore izkoristili za dela na celotnem odseku med Blagovico in Vranskim, katerega sestavni del so štirje predori - Podmilj, Trojane, Jasovnik in Ločica. Avtocestni odsek Vransko-Blagovica zaradi polmerov krivin na avtocesti, velikega števila objektov, predvsem predorov, ki si sledijo v razmeroma kratkih intervalih, velja za prometno enega najbolj zahtevnih, pravijo na Darsu. V obdobju zapore bo zaradi skrajšanja cestninske ceste znižana cestnina za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone. V primeru kakršnih koli težav na cesti je voznikom za informacije na voljo Prometno-in-formacijski center za državne ceste na številki 1970. SŠol Prebivalci v kletnih prostorih hranijo ozimnico in drva. Ozimnica je uničena zaradi nevzdržnega smradu, drva pa zaradi vlage. Smrad in vlaga pa se po stopnišču oziroma stenah širita tudi v stanovanja ... v prihodnji številki Novega tednika Ko ozimnica plava v fekalijah Nevarni telefoni Jutri, v petek, bo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, osrednja tema pa bodo informacijsko komunikacijske tehnologije za izboljšanje cestne varnosti. V akcijo ozaveščanja se bo ob tem dnevu vključila tudi Javna agencija RS za varnost prometa, ki bo opozarjala na problem motenja pozornosti med vožnjo zaradi mobilnih telefonov. Te naj bi med vožnjo uporabljala kar četrtina voznikov. Glede na zaskrbljujoče posledice takšnega vedenja, kot so slabši reakcijski čas voznika, počasnejše zaznavanje in reagiranje na prometno situacijo, daljši zavorni čas, zmanjšano zaznavanje okolice in prometa, bo akcija temeljila predvsem na osveščanju in dvigu varnostne kulture voznikov. V akcijo so se vključili poleg policije še ZŠAM, AMZS, Zavod Varna pot in tudi vsi trije glavni mobilni operaterji v Sloveniji. Ti bodo na nevarnost nepravilne uporabe mobilnih telefonov med vožnjo intenzivneje opozarjali predvsem izpitne kandidate v šolah vožnje in občane, ki bodo na jutri prihajali z vozili na tehnične preglede in registracijo. takšnih primerov prihaja največkrat na podeželju oziroma v naseljih izven mest, zato je tam previdnost še toliko bolj na mestu. Tat z žensko torbico Konec tedna se je na počivališču na Lopati spet zgodila drzna tatvina. Tokrat je neznani storilec romunskima državljanoma najprej izpraznil pnevmatiko, nato pa ju okradel. Medtem ko sta jo menjevala, je pristopil do njiju in ju opozoril, da morata postaviti varnostni trikotnik. Ko sta to storila, je iz avtomobila odnesel žensko torbico z dokumenti in gotovino. Zgorela brunarica Pazite se Hardi spet »na tapeti« Nadaljevanje sojenja zaradi domnevnega oškodovanja dobaviteljev Na celjskem okrožnem sodišču se je v torek nadaljevalo sojenje Alenki Šaver in Dariu Šaverju, ki sta bila nekoč lastnika podjetja Arka. Očitajo jima pranje denarja in oškodovanje upnikov. Leta 2007 naj bi preko svojega podjetja in verige trgovin Hardi oškodovala dobavitelje za več kot 600 tisoč evrov, trgovine pa so nato propadle, ker je šla Arka v stečaj. Kriminalisti so jima takrat očitali tudi, da sta protipravno dobila s tem večjo količino denarja. Sojenje se je začelo decembra lani, ko obtožena krivde nista priznala. Do zdaj so že zaslišali vrsto prič, v torek pa je pred sodnika Marka Brišnika stopil Andrej Repina, sicer finančni direktor BTC. Ta je imel namreč pogodbo o najemu prostorov, kjer je bila tudi trgovina Hardi. Pogodbo so nato z Arko prekinili, saj podjetje ni poravnalo vseh dolgov. Sojenje je bilo razpisano še za en dan v tem tednu, a so ga preklicali, nadaljevalo naj bi se konec maja in junija, ko je možno že pričakovati sodbo. NE PREZRITE »prijaznežev« Mozirski policisti iščejo neznanca, ki sta sredi minulega tedna v Tiroseku drzno okradla lastnico ene od stanovanjskih hiš. Dva moška, eden naj bi bil star okoli 60, drugi pa okoli 30 let, sta se pripeljala do stanovanjske hiše in spraševala za staro železo. Medtem ko je starejši zamotil lastnico hiše s pogovorom, je mlajši vstopil v hišo in ukradel 400 evrov gotovine. Gre za tipičen primer tatvin, ki se skoraj tedensko pojavljajo na našem območju in ki jih storilci izvajajo vedno na enak način. Ravno število takšnih primerov na Celjskem se je v zadnjem času, predvsem pa lani, strmo povišalo v primerjavi z leti prej. Na policiji zato opozarjajo na izjemno previdnost v podobnih situacijah, saj so ljudje včasih preveč zaupljivi in premalo poskrbijo za varnost svojih domov. Do V ponedeljek je zagorelo v Rakitovcu na območju Šentjurja, kjer je ogenj zajel brunarico. Vzrok požara zaenkrat še ni potrjen, kriminalisti danes nadaljujejo ogled in zbiranje obvestil. Po prvih ocenah so škodo ocenili na 30 tisoč evrov. Huje poškodovan mlad kolesar V ponedeljek popoldne se je v Paki pri Velenju v prometni nesreči prevrnilo tovorno vozilo. Prostovoljni gasilci iz Velenja so so iz vozila morali prečrpati okoli 200 litrov dizelskega goriva, 50 litrov olja ter 10 litrov aditiva za gorivo. Poškodovan ni bil nihče. Dan kasneje pa se je hujša nesreča zgodila v Šmarjeti pri Celju. Trčila sta voznik osebnega vozila in motorist. Slednji se je tudi hudo poškodoval. V torek se je huda nesreča zgodila tudi v Slovenskih Konjicah. V bližini osnovne šole Na gori je s kolesom padel 12-letni fant, ki so ga zaradi hudih poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico. Kolesar je bil v prometni nesreči udeležen sam. LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde kukale fakye m Mo pri Pettt v pome! za uehke m male ^oöpoainj J' ■ / oaintel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR • li S3 iS « » ^J^ultardhe LuLve öioi/enöbiL gospodinj Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: [NAROČILNICA nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina), izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod! izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.d.O., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: 24 RAD DOBRO JEM Osnova zdrave prehrane sta sadje in zelenjava, je v kuharski oddaji na Radiu Celje opozoril dr. Janez Tasič. Kombiniramo ju s polnovrednimi žiti in pijemo naravne sokove brez dodanega sladkorja in konzervansov. Meso se je včasih jedlo enkrat na teden, zdaj je na mizi tudi trikrat na dan, je še dodal naš gost. čičerikapo drugi strani vsebuje ogromno beljakovin, osemnajst različnih aminokislin in je odlično energetsko bogato živilo. Pri Tasičevih sicer veliko zraste na domačem vrtu, a vseeno je kaj treba tudi kupiti. Takrat je pomembno, daje bodisi pridelano lokalno ali biološko. Pri hrani neke izbirčnosti ne pozna, a ob sladicah ga prepričata le dober zavitek in kakšna sadna čežana. In pri kuhanju golaža smo spoznali, daje lahko okusen tudi brez mesa. Poskusite in naj vam tekne! GOLAŽ Sestavine: goveje meso meso srne konjsko meso čebula olje sol rdeča paprika korenček zelena kumina timijan paradižnikova mezga Priprava: Meso in čebulo vzamemo v razmerju 2:1, kar pomeni, da imamo glede na celotno težo mesa pol manj čebule. Čebulo zdušimo na olju (včasih na masti) in ko postekleni, dodamo meso. Dušimo počasi uro do uro in pol na rahlem ognju in po potrebi dolijemo malo vode. Mešanice še ne posolimo, da meso ne postane trdo. Vmešamo na drobne koščke narezano rdečo papriko in še dušimo. Po želji lahko primešamo nariban korenček in zeleno. Potem dodajamo začimbe, kot so kumina, vršiček timijana in morda majaron. Obogatimo s paradižnikovo mezgo ali sesekljanimi pelati. Zalijemo z vodo po potrebi (če bodo jedli le odrasli, morda s kozarcem temnega rdečega vina), posolimo in pustimo, da se masa zgosti. To zahteva še kakšno uro kuhanja; vmes malo pomešamo. Postrežemo s sveže pečenim kruhom. RECEPT IZ KUHARSKIH BUKEV CICERIKIN GOLAŽ Sestavine: 500 g čičerike, manjša čebula, olje, korenček, paradižnikova mezga, sladka paprika, lovorov list Priprava: Čičeriko damo čez noč v vodo. Naslednji dan jo skuhamo v ekonom loncu, kar traja 7 do 8 minut. Ohladimo in potem z zajemalko poberemo približno polovico lepše čičerike in jo prihranimo. Preostali čičeriki odlijemo vodo; pustimo jo za kakšen dober prst nad njo. Premešamo s paličnim mešalnikom. Manjšo čebulo na drobno narežemo in popražimo na malo olja. Lahko dodamo še na drobno nariban korenček. Primešamo malo paradižnikove mezge, žlico sladke paprike, zelenjavno začimbo (izogibamo se tistih s konzervansi in uporabimo bio), lovorjev list in zalijemo s čičerikinim pirejem. Prevremo in dodamo celo čičeriko ter kuhamo še približno deset minut. SOJIN GOLAŽ Sestavine: sojine kocke, čebula, rumena paprika, korenček, paradižnik/paradižnikova mezga, kisla smetana Priprava: Sojine kocke za pol ure namočimo v vodo (še bolje je, če vodi dodamo malo bio zeliščne osnove). Potem to vse skupaj prevremo, kar traja 5 do 6 minut. Medtem narežemo čebulo, jo prepražimo na malo olja. Narežemo rumeno papriko, jo zdušimo s čebulo, dodamo nariban korenček in po želji še narezan krompir. Primešamo narezan paradižnik ali paradižnikovo mezgo in vse začimbe, ki bi jih dali tudi drugače v golaž. K vsemu primešamo sojine kocke (s tekočino, v kateri so bile, vred). Če se nam zdi preredko, dodamo še žlico moke. Ob koncu golaž še obogatimo s kislo smetano. KOSILO GRATIS Ob nakupu treh kosil gostilna Čas - s posluhom in domačnostjo gsm: 041/721-299 Odprto: Pon-Sob: 8.00-22.00 Ned: Zaprto (samo za zaključene družbe) Savinjska cesta 72, Žalec Sebastian Možina s M^k 50% popust ob naročilu dveh piZZ (ob petkih in sobotah v maju) DUNAJSKI JABOLČNI ZAVITEK Sestavine: 250 g moke, 3 velike žlice olja, malo soli, mlačno pivo Nadev: 1,5 kg kiselkastih jabolk, 80 g drobtin, 125 g sladkorja, B5 g rozin, B5g nasekljanih mandeljnov ali orehov, I vanilijev sladkor, 1 žlička cimeta, osminka litra sladke smetane, 40 g masla Priprava: Najprej naredimo vlečeno testo. Moko damo v skledo, na sredino naredimo luknjico, vanjo pa vlijemo olje, pivo in dodamo sol. Pivo pogrejemo v topli vodi. Testo dobro gnetemo in pokrijemo s pogreto skledo, pod katero naj malo počiva. Medtem olupimo jabolka, jih narežemo ali naribamo na tanke lističe, pomešamo s sladkorjem, drobtinami, poparjenimi rozinami, nasekljanimi mandeljni, vanilijevim sladkorjem in cimetom. Testo razdelimo na štiri dele, jih malo premažemo z oljem, da se čeznje ne naredi skorjica, nato pa prvega razvaljamo na pomokani deski Rozvaljano testo položimo na pomokan prt in ga razvlečemo z rokami. Zdaj ga premažemo s smetano, naložimo nanj nadev, ga lepo zvijemo (pri tem si lahko pomagamo s prtom) in ga položimo na pekač, obložen s peki papirjem ali pa pomaščen z margarino. Ves postopek ponovimo še s preostalimi tremi kupčki testa. Za vitek pečemo eno uro pri temperaturi 210 do 220 stopinj in ga med peko nekajkrat premažemo z raztopljenim maslom. MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 MOTORNA VOZILA PRODAM R 4 GTL, letnik 1990, lepo ohranjen, registriran vse leto, prodam za 750 EUR. Telefon 041 240-580. 1631 GOLF II dizel, letnik 1991, 5 vrat, prodam za 850 EUR. Telefon 041 951-527. 1631 GOLF III tdi, 5 vrat, srebrne barve, letnik 1995, prodam za 1.350 EUR. Telefon (03) 5799-258. 1631 TAM 80 T 35 E kesonar, letnik 1989, prevoženih 168.500 km, registriran do 30. 3. 2014, vozen z B kategorijo, dizel motor, 3860 ccm, 59 Kw, 80 KM, ročni menjalnik, prodam. Telefon 041 794-301. 1648 www.drva.info 110€/paleta KUPIM RABLJENO vozilo ali skuter 50 ccm, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 97 RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju kupim z gotovino. Prepis, gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047. 1418 STROJI PRODAM TRAKTORSKO kosilnico s prstki, širina 150 cm, primerno za TV, Imt, Zetor, prodam. Telefon 041 983-800. 1570 KOSILNICO Bcs 720, širina reza 110 cm, prodam. Telefon 041 983-800. 1570 TRAKTOR Ursus 35, potreben manjšega popravila, prodam. Kličite v večernih urah, telefon 5794-155. 1569 CEPILEC, 21 t, hidravlični, dvohitrostni, z vitlom in kleščami, prodam za 2.100 EUR. Telefon 041 739-853. p KRMILNIK za bale, okrogel pašnik, prodam za 300 EUR. Telefon 041 739853. p TRAKTOR Tomo Vinkovič 732, letnik 1985, prodam za 3.000 EUR. Telefon 041 870-510. 1613 DQ®W0 mote Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA Kugln* <3.0.0. a. Mt/0,5 n vedeževanje, astrologija, feng shui »tiologinja i DA t A TV iJrölüyrp vi-dfzevdlkä JASNA -Ural C it] jp\ki< k.irjL« B aitroloe) DANIEL aitröJüäijA fei^g shu> K iL, '"lea art^lske karte uganit* kaiif m ve deževnika KAR [NA m ciganske karte Yl'dl'^t'ViSlkj EMA torol c'ij4n*kc! kflite vvdpzcvalka ANA crtjan&ke karte ULA L.cjjllik«' k.l'tL-vilimki kljufi Pokličite nas cenejel LEPŠA STRAN VAŠIH POČITNIC za vse NOVE naročnike v času počitnic (do 1.9.2013) tel.: 051 359 555 Ingles d.o.o., Proseniško 53,3230 Šentjur VITEL s kardanom, približno 4 tone, vile za nošenje okroglih bal, traktor Tomo Vinkovič 733, letnik 1989, obnovljen in tehnično brezhiben, prodam. Telefon 031 799-476, 5871-556. 1617 TRAKTOR Tomo Vinkovič, 18 KS, novejši tip, letnik 1991, samonakladalko 22 Sip in prikolico za prevoz živine, za dva, za traktor, prodam. Telefon 041 211-883. 1625 Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 VRTAVKASTO brano Lely, 3 m in kiper prikolico Tehnostroj Etk 451 prodam. Telefon 041 996-166. 1642 Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja i I JL BREZ MESEČNE NAROČNINE NA AKCIJSKI PAKET TROJČEK. ^— ....... 'dodatne informacije in pogoji akcije na www.turnsek.si. ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje KUPIM TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Univerzal, Štore in Tomo Vinkovič kupim. Telefon 070 410-588. p TRAKTOR, znamka ni pomembna, priključke in kiper prikolico Tehnostroj, kupim. Telefon 051 639-777. p Hm PRODAM ODDAM V CENTRU Žalca oddam opremljen gostinski lokal, 44 m2. Dodatne informacije po telefonu 041 399-484. p NA izredno lepi lokaciji oddam eksklu-zivno opremljen gostinski lokal v nadstropju, z vrtom 30 m2, spodnji del lokala 60 m2, zgornji del lokala 40 m2. Telefon 041 399-484. p STANOVANJE PRODAM Do 36 mesecev na osnovi 00, pokojnine § PE CEUE, Ul. XIV. dhriaj. 14. 3 03/4257000 * PE MARIBOR, Parti lanska 3-5, § 02/2341000 £ PE MURSKA SOBOTA, g Staneta Romun» 16.02/321-3000 ^ BONAFIN PLUS d.o.o. | Slovenska 27, lOOO Ljubljana £ TRAKTOR Zetor, Imt, Univerzal, Štore, najboljše plačilo, kupim. Telefon 051 203-387. 1602 POSEST NA odlični lokaciji v Preboldu ugodno prodam dvosobno stanovanje, 40 m2. Cena po dogovoru. Telefon 031 853107. 1513 DVOSOBNO stanovanje, 55 m2, v Šentjurju, Cesta M. Zidanška, obnovljeno, nova okna, kopalnica, 4/5, z balkonom in kletjo, vseljivo takoj, v neposredni bližini so vrtec, šola in trgovina, prodam. Možnost nakupa garaže. Telefon 041 236-444. 1615 GARSONJERO na Savinjskem nabrežju v Celju prodamo. Telefon 041 725-119. 1641 ODDAM DVOSOBNO stanovanje, približno 50 m2, v mirnem delu blizu centra Celja, eno parkirno mesto, oddam. Telefon 041 364-140, 031 364-141. 1529 UREJENO stavbno zemljišče, 1.350 m2, v Kulturniški ulici v Celju, prodam. Cena 50 EUR/m2. Vse informacije in ogled dokumentacije: Janez Cerovšek, Pega-zov dom, soba 25/1 a, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina, po 15. uri.1309 BIVALNI vikend s sadovnjakom, v okolici Planine in gradbeno parcelo v okolici Vojnika, 1.000 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 1455 STAREJŠO podkleteno enodružinsko hišo z vrtom, v Spodnjih Štorah, 320 m2, prodamo. Cena ugodna. Telefon (03) 5461-290, 041 340-696. 1575 BRUNARICO (vrtno uto) iz masivnega lesa (polbruna) pokrito s kritino Bramac, primerno tudi za vikend, velikost 2,55 m x 3,30 m, z napuščem 2,10 x 2,00 m, prodam za 1.500 EUR. Informacije po telefonu 041 835-287. p LOPATA. Prodam hišo, kpm, 210 m2, vseljivo takoj, poleg gospodarski objekt, 110 m2, parcela 855 m2. Telefon 041 728-448. 1583 VIKEND za bivanje, na relaciji Celje-La-ško, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 1629 BISTRO v Celju, 55 m2, opremljen, prodam ali oddam. Telefon 041 720-579. 1634 BI l\ M astrologinja AAA jasnovidnost Hüll m cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. poceniku vašega operaterja STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 33 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676. p V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1609 3 ha košnje v Novakah pri Novi Cerkvi oddam v najem. Informacije po telefonu 031 574-566. GOSTINSKI lokal bar Palma dam v najem ali prodam. V Celju, ugodno, je opremljen. Telefon 041 708-196. 1639 junom t astrologinja 0906430 rana pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po coniku vašoga oporotoijo OPREMLJENO garsonjero oddam v bloku v Celju. Telefon 041 727-243. 1624 OPREMLJENO stanovanje, 42 m2, za eno ali dve osebi, oddam. Telefon 070 418525. 1618 STANOVANJE v Štorah oddamo. Telefon 041 725-119. 1641 DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje z balkonom oddam v Novi vasi v Celju. Telefon 031 402-846. 1636 ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Bro-darjevi ulici oddam samski osebi ali paru. Telefon 041 864-311. 1628 GARSONJERO, 31 m2, v Novi vasi, vseljivo takoj in delno opremljeno, oddamo v najem. Telefon 051 648-478. 1640 Imate težave v poslu, privatnem življenju,finance... Ne veste kako naprej. Pomagali Vam bomo! POKLIČITE:090 800 800 NOVO opremljeno garsonjero z balkonom in parkiriščem v garaži v Štorah pri Celju, vseljivo takoj, 250 EUR/mesec, oddam v najem. Telefon 041 441-660. 1645 MALO stanovanje v centru Celja v bližini parka oddamo. Telefon 041 531-284. 1649 NAJAMEM SAMSKI moški najame garsonjero ali eno-sobno stanovanje ali sobo s souporabo kuhinje in kopalnice v Šempetru, Žalcu, na Polzeli. Pokličite 031 756-252. 1582 PRODAM ELEKTRIČNI bojler Gorenje Tiki 15 L, tip 0GB,, 80 EL, še zapakiran, prodam. Telefon 041 571-473. 1599 ŠEST lesenih stolov za jedilnico prodam. Cena 10 EUR/eden. Telefon (03) 5741416, 031 657-069. 1657 HLADILNIK, pralni stroj, štedilnik, zamrzovalno omaro in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 1653 PO diskontni ceni prodam hrastovo opremo z usnjem, komplet točilni pult z novo hladilno napravo, separeji, mize, omare in ostalo (vredno ogleda). Telefon 041 399-484. p AKUSTIKA PRODAM VIOLINO celinko, z lokom in podbradkom, v kovčku, prodam. Telefon 031 358207. 1655 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možne polovice in očiščene odojke, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. p www.radiocelje.com KOKOŠI nesnice, mlade ter bele težke piščance za dopitanje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763800, (03) 5472-070. p PURANE, stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo, mešano, dobava 24. 5. 2013, prodam. Za informacije in naročila pokličite po telefonu 041 551-187. Kličite samo resni. p TELICO, čb, staro 16 mesecev, »pripušče-no«, prodam. Telefon 070 882-415. 1578 DVE telički, težki 290 in 580 kg in bikca, 300 kg, prodam. Telefon 041 763-893, 5795-021, zvečer. 1577 KOZE in kozličke za nadaljnjo rejo prodamo. Telefon 040 832-272. 1592 BIKCA, čb, 160 do 170 kg, starega 12 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5773-529, 041 248-572. 1595 PRAŠIČE, od 120 do 150 kg, prodam. Kupim krave in telice za zakol in suhe za dopitanje. Telefon 031 743-351. 1597 VEČ krav in telic prodam. Telefon 031 249835. Š 130 NEMŠKE ovčarje, kratkodlake, stare 11 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 463-438. 1604 KOKOŠI nesnice, ki že nesejo eno leto, ugodno prodam. Telefon 051 397-982. 1619 TELICO, črno belo, brejo 8 mesecev, A-kon-trola, prodamo. Telefon 031 397-583. 1620 BIKCA in teličko simentalko, stara 12 in 16 dni ter telico simentalko, brejo 7 mesecev, vajeno paše, prodam. Telefon 031 840-282. 1627 KRAVO in bike, težke od 500 do 600 kg, prodam. Telefon 041 996-166. 1642 BREJE telice in telice za pripust prodam. Telefon 041 996-166. 1642 PONI kobilico, visoko brejo, prodam. Telefon 041 264-132. L 72 STE V STISKI? POTREBUJETE NASVET ali SAMO POGOVOR? POKLIČITE:090 200 200 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka ZORKA JERAJ delavka v laboratoriju Zdravstvenega doma Celje Sodelavci Zdravstvenega doma Celje jo bomo ohranili v lepem spominu. BIKCA, težkega 350 kg, prodam. Telefon 051 450-110. L 73 BIKCA simentalca, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon 041 318-144. VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p MENJAM 1312 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg ter breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1670 TELIČKO simentalko, težko 230 kg, menjam za bikca od 100 do 120 kg. Telefon (03) 5730-489. 1658 KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste telic in krav za zakol kupimo, tudi teličke do 200 kg. Telefon 031 832-520. 1501 PRODAM (MSWISÜ'MEXI Dobratin/ka <7 smniuE Ro9a/ka ce/ta 16 3)746 11001 @QDIID d.o.o Več kot SO let z vami, / POIZVEDBENI RAZPIS ZA PREVOZ UPORABNIKOV CVD GOLOVEC ZA ENOTO VDC RADEČE Predmet razpisa je izvajanje rednih prevozov na relaciji Radeče z okolico in Laško z okolico, vsak delovni dan med 6. in 8. uro in 12.30 in 15. uro, po urniku in na relacijah, ki jih določi naročnik. Okvirno število uporabnikov prevoza na dan je od 14 do 16. Okvirne relacije so: Svibno-Krakovo-Žlebnik-Jagnjenica-Radeče-Laško-Brstnik-Rifngozd-Rimske Toplice-Belovo. Začetek 1.7.2013. Vozilo mora biti prilagojeno prevozom oseb, ki so na invalidskem vozičku. Vabimo vas, da do 22.5.2013, oddate ponudbe, ki morajo vsebovati vaše podatke in ponujeno ceno za prevoženi kilometer, brez DDV. Center za varstvo in delo Golovec, Na Golovcu 2, 3000 Celje Direktorica Brigita Šoster Uspešno podjetje z več kot 60-letno tradicijo zaradi začasno povečanega obsega dela ZAPOSLI elektromonterja (več delavcev) • IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri • zaželeno 2 leti delovnih izkušenj • veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) • zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško) Pogodba o zaposlitvi se sklene za določen čas 3 mesecev. Kandidati morajo k prijavi predložiti: • vlogo s kratkim življenjepisom • kopijo zadnjega šolskega spričevala • pregled dosedanjih zaposlitev Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 21.5.2013 na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje. ZAHVALA Zapustil me je dragi mož MIRKO KOROŠEC s Teharske ceste 122 v Celju (31. 3. 1932 - 10. 4. 2013) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, posebej sosedi Ramovš, prijateljem in znancem, ki so pisno ali ustno izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi gospodu Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek in pevcem za odpete pesmi. Hvala tudi patronažnim sestram ZD Štore, posebej sestri Silvi. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Slava KAKOVOSTNO vino laški rizling, letnik 2012, prodam. Cena: 1,1 EUR/l. Telefon 031 524-147. 1660 VINO modra frankinja, 0,80 EUR in žganje - hruškovec in vinsko, 4 EUR, prodam. Telefon (03) 5771-964, 041 412-924. 1663 VINO, rdeče (jurka, izabela) prodam po 0,70 EUR/liter. Telefon 051 237-673. 1586 200 l rdečega neškropljenega vina prodam po ugodni ceni. Telefon 031 741508, 031 533-112. 1606 KAKOVOSTNO vino, mešani sorti, sauvi-gnon/chardonnay, prodam. Telefon 031 448-691. 1664 ODDAM BREZPLAČNO oddam košnjo sena, približno 3 do 4 prikolice (strojna košnja na njivi), Cesta v Laško 12, Polule. Prevol-nik, telefon 070 418-525. 1618 PRIKOLICO Hobby de luxe 400, 2007, 4 ležišča, prodam za 8.600 EUR. Telefon 041 710-810. 1611 KOŠE, redke ali goste, pletene iz vrbovih šib, žganje, sadjevec prodamo. Telefon 070 864-120, 5773-302. 1632 HRASTOVE »fosne« in deske, suhe 4 leta, prodam. Telefon 040 611-212. 1656 SVINJSKE polovice prodam. Telefon 031 787-009. 1653 METRSKA bukova drva, možen razrez in dostava in vino modra frankinja prodam. Telefon 041 809-871. 1665 Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice IVICE SELIČ iz Paneč (30. 11. 1959 - 7. 5. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste se skupaj z nami v tako velikem številu poslovili od naše drage Ivice. Žalujoči: mož Roman, hčerka Aleksandra z Damjanom, sin Matej ter vnuka Timothy in Tia, ki jo bosta neizmerno pogrešala KUPIM OSTALO LES na panju ali kamionski cesti, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958. ZAPOSLITEV IŠČEMO voznika v mednarodni špediciji, vožnja s polpriklopnim hladilnim vozilom, 5 let delovnih izkušenj, kategorija C + E, NPK. Telefon 031 703-122, (03) 492-1421. Frigotransport Pišek & HSF d. o. o., Lopata 17, Celje. p IŠČEM kakršno koli delo v Sloveniji ali tujini. Telefon 031 479-884. 1643 PRODAM SKORAJ novo sobno kolo prodam. Telefon 040 558-454. 1561 VEČ klafter bukovih drv, z možnostjo dostave, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 070 724-188. 1564 SUHA drva prodam. Telefon 040 149-291. 1596 SUHA metrska drva, 8 m, doma svinjski želodec in bikca, čb, starega 3 mesece, prodam. Telefon 070 744-487. p MEŠANA drva, 36 m, prodam. Telefon 031 835-178. 1614 1626 SEM 48-letno dekle. Iščem fanta z vozniškim izpitom, starega od 48 do 50 let, ki bi prišel k meni. Alkoholiki, kadilci, ločeni, starejši izključeni. Na SMS ne odgovarjam. Vse ostalo po telefonu 040 897-944 ali (03) 5882-380. p PRIJETEN, 46-letni moški, podjetnik, 174, iz Ljubljane, atletske postave, nekadilec, z zdravim načinom življenja, bi rad spoznal simpatično žensko za druženje. Telefon 041 843-364. p STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Izdelujemo strojne omete, tlake, vse vrste fasad. Konkurenčne cene, dolgoletne izkušnje. Telefon 031 623-000. Omes gradbeništvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica. 983 NUDIM pomoč pri vseh vzdrževalnih in rednih opravilih pri hiši in na kmetiji. David Jager, Svetelka 11 b, Dramlje, telefon 070 327-585. 1411 DAPIS, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur: kle-sanje in obnova črk na spomeniku. Telefon 041 759-876. 1584 ADAPTACIJE: kompletna prenova stanovanj, hiš, kopalnic, fasad, streh, beljenje sten, fasad, elektro, zidarska, keramičarska, vodovodna dela. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n TELIČKO simentalko, neoštevilčeno, težko 300 kg in bikca, 200 kg, prodam. Nudimo tudi prenočišča. Telefon 5778415. 1601 NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROČILNICA I NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednikvam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. j —Zaupatenamže 68 let— novi tednik n INFORMACIJE 27 Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, ome, prababice in tete ŠTEFKE KOVAČ s Proseniškega 24 b pri Šentjurju (12. 8. 1943 - 28. 4. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Čonču za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek. Hvala sosedi Majdi Rukše za ganljive besede slovesa. Posebna zahvala velja Domu starejših Šentjur za vso nego, skrb, pomoč in prijaznost v času njenega bivanja v domu. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni, ki jo močno pogrešajo. 1630 Težko je izgubiti človeka, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža MILANA BEZGOVŠKA iz Kanjuc pri Svetini izrekam iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga obiskovali in opogumljali v času bolezni ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mi izrazili sožalje, njemu v spomin pa darovali cvetje in sveče. Hvala pevcem za pesmi in govornikoma za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki mi je in mi v teh težkih trenutkih stoji ob strani. Žena Ivanka 1633 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre MARIJE ČREPNJAK (21. 4. 1937 - 7. 5. 2013) Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu duhovniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: sestre in brata 1659 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega ata, tasta in dedija SLAVKA SPOLENAKA s Proseniškega (11. 10. 1938 - 18. 4. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za vse iskrene besede tolažbe ter darovane sveče in svete maše. Posebna hvala Jožetu in Roziki Jančič za molitev na domu, Majdi Rukše in Saši Gunzek za lepo pripravljene in prebrane besede slovesa. Hvala gospodu Čonču za cerkveni obred in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: hčerka Cvetka z možem Bogomilom, snaha Mira s Slavkom ter vnuki Žan, Žiga, Jaka in Ana Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihem majskem jutru nemočen za vedno si zaspal. ZAHVALA V 103. letu nas je zapustil dragi ata, tast, stari ata, dedek in pradedek ANTON KUKOVIČ iz Kamena pri Šentjurju (21. 12. 1910 - 4. 5. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Šentjur ter ostalim gasilskim društvom. Hvala govornikoma za besede slovesa ter pevcem in trobentaču. Posebna zahvala pogrebni službi Zagajšek. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, zato ljubezni si prepustila se, ki nate z neba se zlila je in spokojno svoje zaprla si oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče MILKE LOVRENČIČ iz Celja, Cesta na Ostrožno 96 (14. 7. 1926 - 8. 5. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Hvala gospodu župniku Hrenu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo in hvala Domu sveti Jožef Celje. Žalujoči sin Darko z družino S 128 n Veter je odtrgal list z drevesa. Med številnimi je izbral le enega. Ta list, ki je bil del našega življenja, sedaj manjka. Vedno bo manjkal. Aleš, pogrešamo te. ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubega moža in atija ALEŠA GAČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti v prezgodnji grob. Hvala za vse tudi Premogovniku Velenje, d. d. Žalujoči: žena Renata, hčerki Ana in Eva ter brat Vladko z družino Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN JOŽICI GRUM iz Celja (17. 5. 2007 - 17. 5. 2013) Minilo je šest let, kar si odšla, spomin nate pa nikoli ne bo zbledel. Hvala vsem, ki z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni 611 n Zaupate nam že —68 let— k novice iz 33 občin Poroke Celje Poročila sta se: Svjetlana ŠUČUR in Predrag SAVKO-VIČ, oba iz Celja. Smrti Celje Umrli so: Štefanija JAN iz Spodnjih Grušovelj, 77 let, Rizo VOKŠI iz Štor, 68 let, Cecilija ERŽEN iz Gotovelj, 94 let, Anton STRAŽAR iz Petrovč, 83 let, Roza TEPEŠ iz Žalca, 77 let Marija VO-GLAR iz Celja, 90 let, Danica HRIBERNIK iz Celja, 89 let, Marica GOMBAČ iz Celja, 90 let. Šmarje pri Jelšah Umrla je: Neža KOLENC iz Dobrine, 92 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Martina ŠTRUKELJ iz Brda, 65 let, Anton KUKOVIČ iz Kamena, 102 leti, Marija KUKOVIČ iz Tržiča, 88 let, Alen BOGDANO-VIČ iz Svetelke, 22 let. Žalec Umrl je: Aleš GAČNIK iz Šentjurja pri Celju, 42 let. Velenje Umrli so: Ana VODLAN iz Velenja, 80 let, Neža ŽLAHTA iz Celja, 75 let, Marija ZAGER iz Šoštanja, 84 let, Danijela JANC iz Sevnice, 78 let, Milica Emilija TRATNIK iz Velenja, 90 let, Jože MIKLAVŽINA iz Šoštanja, 45 let, Jožef ŠIBANC iz Velenja, 80 let, Anton BOŽIČEK iz Šoštanja, 92 let, Stanislav ROSC iz Mežice, 82 let, V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE 051 649 780 www.primozic.si I 24 UR OBISK NA DOMU | 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE MONTAŽNI DELAVEC MONTER OKEN - M/Ž; MONTIRANJE OKEN, STAVBNEGA POHIŠTVA. DELO V SLOVENIJI IN NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.5.2013; GRADBENIŠTVO KOSTA, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., AŠKERČEVA ULICA 15, 3000 CELJE VARILEC VARILEC II - M/Ž; VARJENJE, SESTAVLJANJE PODSKLOPOV V ŠABLONI, SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH PODSKLOPOV IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH, DELO Z ROČNIM ORODJEM, VRTANJE NA STABILNIH STROJIH, PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM, PRREMEŠČANJE BREMEN Z VILIČARJEM. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.5.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE VARILEC - M/Ž; RAZNA VARILNA DELA IN DELA NA KONČNI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.5.2013; ELRAZ, GRADBENIŠTVO, D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER OKEN IN VRAT - VODJA. DELO V TUJINI (NEMČIJA) - M/Ž; VODJA SKUPINE ZA MONTAŽO STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.5.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (AVSTRIJA, NEMČIJA, ZDA) - M/Ž; VEZAVA PROIZVO-DNJIH LINIJ, HIŠNE INŠTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE METALURŠKI TEHNIK SESTAVLJAVEC STAVBNEGA POHIŠTVA III (ALU) - M/Ž; SESTAVLJAVEC STAVBNEGA POHIŠTVA III (ALU), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.5.2013; MIK OKNA, PROIZVODNJA, GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CELJSKA CESTA 55, 3212 VOJNIK KOMERCIALIST KOMERCIALIST - VODJA ZAPOSLENIH - M/Ž; IŠČEMO KOMERCIALISTA ZA PODROČJE SAVINJSKE REGIJE. ISKANJE POSLOVNIH PARTNERJEV V SLOVENIJI IN V TUJINI (AVSTRIJA, HRVAŠKA). SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, ORGANIZIRANJE DELA, SKRB ZA ZAPOSLENE. NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2013; RAINPOLC, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., JADRANSKA CESTA 27, 2000 MARIBOR UE LAŠKO NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VZDRŽEVALEC ELEKTRIČAR - M/Ž; VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNE NAPELJAVE IN ELEKTRONIKE STROJEV, DELOVNIH NAPRAV IN PRIPRAV. ODPRAVLJANJE NAPAK IN ZASTOJEV V PROIZVODNJI. IZDELAVA ELEK-TROINSTALACIJ IN ELEKTRO OMAR STROJEV, VODENJE EVIDENC VZDRŽEVANJA STROJEV IN O PREGLEDIH STROJEV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.5.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTAŽA OGRAJ - M/Ž; MONTAŽA ŽIČNIH OGRAJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.5.2013; MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE OGRAJ DARKO ŠEGA S.P., LEMBERG PRI ŠMARJU 2 A, 3241 PODPLAT MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH ELEMENTOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.5.2013; BEPLASTA MON- TAŽA, STORITVE IN INŽENIRING D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 35, 3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOSERVISER AVTOSERVISER - M/Ž; POPRAVILO IN SERVISIRANJE VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2013; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PESKALEC - M/Ž; PESKANJE RAZLIČNIH PODLAG, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2013; BE-PLASTA MONTAŽA, STORITVE IN INŽENIRING D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 35, 3250 ROGAŠKA SLATINA LIČAR - M/Ž; LIČARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2013; BEPLASTA MONTAŽA, STORITVE IN INŽENIRING D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 35, 3250 ROGAŠKA SLATINA DELOVODJA - PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI - M/Ž; VODENJE SKUPINE PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.5.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59, 3257 PODSREDA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽABA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.5.2013; LISIČKA, GOSTINSTVO IN TURIZEM, JANEZ LISJAK, S.P., KRISTAN VRH 40 A, 3241 PODPLAT INŽENIR ELEKTROTEHNIKE POSLOVODJA /NABAVA - M/Ž; VODENJE TRGOVINE IN NABAVA IZDELKOV, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEK-TROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ZIDAR - DELO V NEMČIJI IN BELGIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, ZIDANJE IN BETONIRANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.6.2013; ARMA - BAU, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA CESTA 2 A, 3320 VELENJE TESAR - DELO V NEMČIJI IN BELGIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.6.2013; ARMA - BAU, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA CESTA 2 A, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK ELEKTROMONTER - DELO V TUJINI - M/ Ž; ELEKTROMONTAŽNA DELA, PRIKLOP EL.OMAR, AVTOMATIZIRANIH POGONOV ... , DOLOČEN ČAS, 28.5.2013; EPROMCOM AVTOMATIZACIJA IN INŽENIRING INDUSTRIJSKIH PROCESOV ZORAN MARINOVIČ S.P., KERSNIKOVA CESTA 1, 3320 VELENJE ASISTENT ZA SPLOŠNE ZADEVE (ASSISTANT FACILITY MANAGER) - M/Ž; ORGANIZACIJA POSLOVNIH PROSTOROV, VZDRŽEVANJE SLUŽBENIH VOZIL, NADZOR ČIŠČENJA, REDNI PREGLEDI POSLOVNIH PROSTOROV. LAŽJA VZDRŽEVALNA DELA., DOLOČEN ČAS, 20 MESECEV, 18.5.2013; ALSTOM POWER SYSTEMS GMBH, MANNHEIM, PODRUŽNICA V SLOVENIJI, CESTA LOLE RIBARJA 18, 3325 ŠOŠTANJ INŽENIR ELEKTROTEHNIKE PROGRAMER INDUSTRIJSKIH LINIJ IN POGONOV - DELO V TUJINI - M/Ž; INDUSTRIJSKO PROGRAMIRANJE IN TESTIRANJE NAPRAV TER SPRAVLJANJE V POGON. POZNAVANJE TUDI OSTALEGA PROGRAMIRANJA KRMILNIKOV IN NAPRAV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.5.2013; EPROMCOM AVTOMATIZACIJA IN INŽENIRING INDUSTRIJSKIH PROCESOV ZORAN MARINOVIČ S.P., KERSNIKOVA CESTA 1, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) STROKOVNI SODELAVEC ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU - M/Ž; PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME, PREISKAVE DELOVNEGA OKOLJA, USPOSABLJANJE DELAVCEV S PODROČJA VPD IN VPP, IZDELAVA OCEN TVEGANJ, IZDELAVA POŽARNIH REDOV, NAČRTOV EVAKUACIJE IN POŽARNIH NAČRTOV, IZVAJANJE ELEKTRO MERITEV, VODENJE STROKOVNIH NALOG V POGODBENIH PODJETJIH ... , NEDOLOČEN ČAS, 29.5.2013; PROVARNOST, PODJETJE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI, D.O.O., EFENKO-VA CESTA 61, 3320 VELENJE DOKTOR DENTALNE MEDICINE DR.DENTALNE MEDICINE - M/Ž; IZVAJANJE ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZA ODRASLE IN MLADINO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.5.2013; VDS, POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE UEŽALEC NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST KINO Spored od 16. 5. - 22. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Dvigni - akcijski, drama, komedija od četrtka do srede: 15.20, 20.45 Hitri in drzni 6 - akcijski, tri-ler sobota: 20.00 Iron man 3 - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20 sobota, nedelja: 13.40, 17.20 Iron man 3 - akcijski, znanstvena fantastika, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.00 sobota: 21.15, 23.05 nedelja: 18.15, 21.15 Jurski park - avantura, fantazijski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.35 sobota: 17.30 Klic v sili - triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 20.25 petek: 20.25, 22.25 sobota: 13.30, 20.25, 22.25 nedelja: 13.30, 20.25 Krudovi - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.10 sobota: 11.00 13.00, 15.10 nedelja: 11.00, 13.00, 15.10, 16.10 Stranski učinki - drama, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 petek, sobota: 16.15, 23.00 Vaje v objemu - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.25 sobota, nedelja: 14.40, 16.50, 18.25 Velika poroka - romanca/ljubezen četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.25, 20.40 petek, sobota: 16.25, 20.40, 23.20 Veliki Gatsby - drama četrtek: 16.25, 19.15, 21.05 petek: 15.25, 18.20, 21.05 sobota: 12.40, 15.25, 18.20 nedelja: 12.40, 15.25, 18.20, 21.05 ponedeljek, torek, sreda: 15.25, 18.20, 21.05 Zambezija - animirana komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 11.20, 12.20, 13.20, 15.30 Zavetje - drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50 petek, sobota: 18.50, 23.10 Zlobni mrtveci - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 21.10 petek, sobota: 18.30, 21.10, 22.40 Zvezdne steze: V temo - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.05, 20.05 sobota: 12.30, 18.05 nedelja: 12.30, 18.05, 20.05 Zvezdne steze: V temo - akcijski, znanstvena fantastika, 3D četrtek: 17.15 petek: 17.15, 21.15, 22.50 sobota: 17.15, 20.10, 22.50 nedelja: 17.15, 20.00 ponedeljek, torek, sreda: 17.15, 21.15 radiocelje "r^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz PRIREDITVE ČETRTEK, 16. 5. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja 11.00 Vizualno umetniško društvo Axx. On. M., Na okopih 2, Celje Sanje/dreams odprtje razstave likovnih del brezdomcev 16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Izdelaj pahljačo za vroče poletne dni otroška delavnica 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice poslušanje in ilustriranje pravljic 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik 18.00 Osrednja knjižnica Celje EFT za telebane predava Pika Rainer v okviru univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje Dario Cortese: Od davnine do divjine druženje z avtorjem in pogovor o knjigi 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Kamen, voda ... odprtje fotografske razstave Vilija Šustra 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Jiddu Krishnamurti predava Živan Krevel 18.00 Glasbena šola Velenje Vodni svet baletna produkcija 19.00 Likovni salon Celje Simon Macuh: Radioaktivnost odprtje razstave 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Predavanje in delavnica na temo lončarstva predava Rok Komel mciro|»ol PETEK, SOBOTA, NEDELJA 19.00 in 21.00 Otrok iz zgornjega nadstropja - kriminalna drama PONEDELJEK, TOREK, SREDA 20.00 Barbara - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Krudovi - animirana komična pustolovščina 19.00 Duša - ZF triler 20.30 Film 43 - odtrgana komedija SOBOTA 18.00 Krudovi - animirana komična pustolovščina 19.00 Film 43 - odtrgana komedija 20.00 Duša - ZF triler 20.30 Kon-Tiki - pustolovski NEDELJA 16.00 Krudovi - animirana komična pustolovščina 18.00 Duša - ZF triler 19.00 Kon-Tiki - pustolovski 20.30 Film 43 - odtrgana komedija PONEDELJEK 20.00 Otrok iz zgornjega nadstropja - kriminalna drama 19.00 Kulturni dom Šoštanj Ponosni na Slovenijo slavnostna prireditev 19.19 Mestna knjižnica Velenje Zakon privlačnosti v praksi predava Snježana Ristič 19.30 Narodni dom Celje Neža Pogačar koncert mlade celjske pianistke z gosti 19.30 Mestni kino Metropol Oktet 9 Levo-desno-sredinski koncert za vse generacije 19.30 Kulturni center Laško Območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin Naši zbori 19.30 Glasbena šola Velenje Gaja Ana Zvonar, violina recital 20.00 Branibor club Celje_ Stand up 20.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Tito na podobah spominov odprtje razstave zbirateljskih predmetov s podobo Josipa Broza Tita 20.00 Na trgu vasi Lipa Terme Olimia Folklorna skupina iz Italije in Črne gore predstavitev ljudskega plesnega izročila teh držav 20.30 Max klub Velenje_ Žiga Murko kvartet koncert PETEK, 17. 5. 12.00 Schwentnerjeva hiša Vransko Avgusta Šantel ml. odprtje pregledne razstave slovenske slikarke, grafičarke in violinistke 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljična urica 16.00 eMCe plac Velenje_ Saund Arson festival Dnevi mladih in kulture 17.00 Muzej Laško Kaj sem se naučil/a od dedka, babice odprtje razstave učencev OŠ 17.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2013 območna revija vrtčevskih pevskih zborov 18.00 Kulturni dom Liboje Ko regiment v Indijo gre potopisno predavanje Gregorja Audiča 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Postavitev družine po metodi Berta Hellingerja predava Miša Šavor 18.00 Dom Svobode Zidani Most Železnica od prve vožnje do danes predavanje in kulturni program 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike; pogovor vodi Andreja Kac 18.00 Glasbena šola Velenje Vodni svet baletna produkcija 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Odprtje likovne razstave 19.00 Osnovna šola Prebold Zaključni koncert zborov in instrumentalnih skupin OŠ Prebold 19.30 SLG Celje_ Bertolt Brecht, Paul Dessau: Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti abonma Petek večerni in izven 19.30 Narodni dom Celje Sen o vrnitvi koncert Mešanega pevskega zbora Orfej 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd festival vokalne zabavne glasbe 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Evald Flisar: Nora Nora igrajo člani Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje 19.30 Kulturni center Laško Pojemo, plešemo, igramo letni koncert ŽPZ Laško 19.30 Dvorana KSEVT Vitanje Odrasli pevski zbori in vokalne skupine občin Slov. Konjice, Zreče in Vitanje območna revija 20.00 Celjski dom_ Ansambel Bisernica koncert velikega narodnega orkestra iz Bijeljine iz Republike Srbske 20.00 eMCe plac Velenje_ Družbeno kritični plakati odprtje razstave 21.00 Plesni forum Celje Pozdrav Azri koncert legendarne hrvaške skupine SOBOTA, 18. 5. 9.00 do 12.00 Savinova hiša Žalec in Ekomuzej Žalec Mednarodni dan muzejev vstop prost 9.00 do 13.00 Muzej novejše zgodovine Celje Mednarodni dan muzejev vstop prost 9.00 do 17.00 Muzej Laško Mednarodni dan muzejev dan odprtih vrat 10.00 Športni center Žalec Razpnimo jadra - 3, 2, 1 ... ŠTART 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sobotnice ustvarjalno družabne igrice za najmlajše 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Glasbene sobotnice velika glasba za male otroke z otroškim pevskim zborom Glasbene šole F. K. Koželjskega Velenje 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Mednarodni dan muzejev vstop prost 10.00 Velenjski grad_ Mednarodni dan muzejev dan odprtih vrat 15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Otroške delavnice, jezdenje ponijev 16.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 Grad Podsreda_ Steklarska delavnica ob svetovnem dnevu muzejev delavnico bodo izvajali člani Društva steklarjev Slovenije 16.00 do 19.00 Plesni forum Celje_ Neavtorizirano plesna delavnica 17.00 Pred gasilskim domom Podčetrtek Praznik KS Podčetrtek kulturni program VODNIK 29 17.30 Kozje_ Mednarodni folklorni festival Kozje povorka folkloristov 18.00 Grad Podsreda_ Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem, Tradicionalna gradnja Hrvaškega Zagorja in Tradicionalna podeželska arhitektura Pelisterja, odprtje razstav 19.00 Farna cerkev sv. Petra v Bistrici ob Sotli Dekliški pevski zbor La Vita koncert 20.00 Dom krajanov Galicija Gališki dnevi koncertni večer arij iz oper in operet; mladi pevci 20.00 Posestvo Erjavc Kalobje Klavirski koncert klasične glasbe izvaja Boštjan Lazukič 20.00 Atrij velenjskega gradu Ženski pevski zbor Kombinat odprtje festivala Dnevi mladih in kulture 20.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Slovenska muska od A do Ž komedija Špas teatra z Ladom Bizovičarjem 22.00 eMCe plac Velenje_ Zmelkoow koncert NEDELJA, 19. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 11.00 Citycenter Celje Cestni ropar Podgana pravljična urica 15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Otroške delavnice 16.00 Cuba libre cafe Celje Večer srbske poezije literarni večer 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Godba Zabukovica koncert 18.00 Cerkev sv. Pankracija na Ponikvi Pesem v maju - pevcu v slovo 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Gong večer s Špelo Cvetko 18.00 Vila Bianca Velenje_ Pihalni trio Eolus koncert 19.00 Kulturni center Laško Rdeči kotiček komedija 19.00 Kulturni dom Vojnik V hribih se dela dan, v hribih žari letni koncert Mešanega komornega pevskega zbora društva upokojencev Vojnik 19.30 Plesni forum Celje Štirinajst/fourteen plesna predstava; plešeta Rosana Hribar in Gregor Luštek PONEDELJEK, 20. 5. 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Dan odprtih vrat 16.00 Mladinski center Velenje Inkubus popoldanski mladinski center 17.30 Osrednja knjižnica Celje Madagaskar Pedra Opeke - kandidata za Nobelovo nagrado potopisno predavanje Vaneta Dušana Fortiča v okviru univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Alice A. Bailey: Iniciacija - človeška in solarna predstavitev knjige 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Erna Ferjanič Fric in Franc Branko Janžek predstavitev njunih novih knjig; pogovor bo vodil dr. Jože Lipnik 20.00 Dom kulture Velenje Pazi m@il komedija Špas teatra TOREK, 21. 5. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturna in umetnostno-zgodovinska zbirka javno vodstvo 17.00 Celjski dom Celje_ Pojem in igram območna revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku pripoveduje Ivana Matoševič 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Talismani - »čarole« predava Aristid Havliček - Tili 18.00 Velenjski grad_ Rodoslovno srečanje zaključek z Blažem Verbičem 19.00 Glasbena šola Celje Glasbeni oddelki I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje zaključni nastop 4. letnikov 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Transibirska železnica potopis, popotniške vtise bodo delili Majda in Manja Rančigaj ter Damjan Gajšek 19.00 Knjižnica Laško Slovenija v presežnikih potopisno predavanje Toma Jeseničnika ob projekciji fotografij 19.19 Mestna knjižnica Velenje Aleksandra Veble pogovor in predstavitev knjige SREDA, 22. 5. 13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko izvaja Bernarda Lukanc 16.00 Glasbena šola Celje_ Učenci osnovne stopnje od 1. do 3. razreda javni nastop 16.30 Knjižnica Velenje Pravljična joga vodita Nina Casl in Metka Pivk Srdič 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico 18.00 Narodni dom Celje_ Na pragu svobode - od vojne do miru svečani koncert partizanskih pesmi 18.00 Glasbena šola Celje_ Učenci osnovne stopnje od 1. do 3. razreda javni nastop 19.00 Hotel Evropa Celje_ Erotična kulinarična pravljica z Branetom Kastelicem 19.00 Velenjski grad_ Citrarke Marjanke z gosti javna vaja Društva vabijo ČETRTEK, 16. 5. 12.30 Športni objekt Bistrica ob Sotli_ Ustvarjanje nakita delavnica 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: italijanska kuhinja PETEK, 17. 5. 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem 15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev 18.00 Družinski inštitut Bližina Celje_ Predstavitev vsebine s katerimi se sreča sleherni starš v fazi razveze delavnica za matere; vodi Drago Jerebic SOBOTA, 18. 5. 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem 8.00 Atrij centra Nova Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica 9.00 do 17.00 Osrednja knjižnica Celje - na ploščadi Sejem unikatnih izdelkov cART nakup drobnih presenečenj, delavnice za vse generacije, nagradne igre..._ 17.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Slovenija miga s KŠŠO plesna prireditev 18.00 Mladinski center Šentjur Perujski večer perujska kultura in kulinarika z gostom iz Peruja NEDELJA, 19. 5. 14.00 Pilštanj_ Binkoštovanje po novem prikaz pastirskega običaja, predstavitev drena in drnulovih izdelkov, kmečka tržnica . 19.00 Knjižnica Šentjur Surova hrana je varna pot do zdravja predava Marjan Videnšek PONEDELJEK, 20. 5. 17.00 Slovensko društvo hospic Celje_ Negovanje in dotik v celostni skrbi za umirajočega človeka predava Tatjana Horvat TOREK, 21. 5. 18.00 Društvo Srečališče Hujšanje s pomočjo ušesne akupunkture 18.00 Narodni dom Celje_ 20 let Islamske skupnosti Celje proslava, ogled filma Muslimani v Celju, bazar bošnjaških jedi SREDA, 22. 5. 6.30 do 8.30 Celjski mladinski center Brezplačen zdrav zajtrk Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 16. 5. 18.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Dobrodelna prodajna razstava slabovidnih slikarjev izkupiček bo namenjen njihovemu lažjemu in boljšemu uveljavljanju in ustvarjanju 18.00 Dom kulture Velenje Zaigraj, srce dobrodelni koncert SOBOTA, 18. 5. 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Dobrodelni koncert za socialno ogroženo družino iz Velenja Razstave Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru); V novi luči, do 5. 6. Galerija Sodobne umetnosti Celje: razstava Manja Vadla: I who/Jaz kdo, do 16. 6. Galerija Plevnik-Kronko-vska: fotografska razstava Fokus v prerezu, do 17. 5. Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan; Čas za igro - It's playtime/Umetniška interpretacija II., zbirka Otroško življenje, do do 30. 6. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 5. Galerija Niko Ignjatič Celje: prodajna razstava likovnih del - slik slabovidnih slikarjev, do 1. 6. Kvartirna hiša Celje: razstava slike, Mutanti Adolfa Mljača, do 4. 6. Vizualno umetniško društvo Axx. On. M. Celje: razstava likovnih del Sanje/dreams brezdomcev iz celjskega zavetišča, do 5. 6. Galerija železarskega muzeja Teharje: pregledna fotografska razstava del članov Fotografskega društva Celjem do 27. 5. Grad Podsreda: razstava slikarskih del Jožeta Marinča, Heroji časa, do 23. 6.; fotografije Matjaža Čatra, Med svetovi, do 26. 5. Knjižnica Laško: strokovna literatura o čebelarstvu, čebelarska orodja in izdelki z razstavo otroške zbirke Čebelica (ob 60-letnici njenega izhajanja), do 27.5. Knjižnica Šmartno ob Paki: razstava Cvetoča pomlad, razstava učencev podaljšanega bivanja, do 31. 5. Mestna knjižnica Šoštanj: razstava Metulji na travniku, do 31. 5. Mestna knjižnica Šoštanj: razstava Prišla je pomlad, razstava otroških risbic Vrtca Šoštanj, do 31. 5. Mestna knjižnica Velenje: razstava ob 30-obletnici smrti Miška Kranjeca, do 31.5. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava akademske slikarke Klementine Golija, do 30. 6. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI J POIŠČITE in POKLIČITE Na naših straneh se trudimo, da bi bralcem lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz, kupujete ceneje, Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti, ki vam jih oglaševalci nudijo. Oglaševalci, bodite konkurenčnejši in dostopnejši -pokličite telefonsko številko 031 692-860 FASADERSTVO 04042 73 11 dovor zagožen ISLIKOPLESKÄR tel./fax:03 705 33 44 wvrw.sllko pi e ska rstvo. e u Inf o@ 51 iko p I e ska rsfvo. en CVETLICAHNA IN DARILNI BUTIK NttaU Hriberriki.p. Poslovne enote: Kalobje-Sentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 Pfif UflFOlTlfl GflOBOI/, DEtO BREZPLAČNO! d o m o f i n a I GSM: 041 7S666S ■tesarstvo -krovstvo - stavbno kteparstvo - mon taio Velux oken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 2m strešnih cevi VM PODARIMO pri zamenja vi strešne kritine. ZLATAtOTVO TAJN3EK Romana Ta/nšek - Korošec (Zairutig !T, 3QQQ Ctg, 03 544 17 13 04t 634 #44 f--9t PLINSKE PEČI popravita letni pregledi prodaja Pooblaščeni ierwt za 03/426 47 20 R03EPIBS1 PHASND barvah vsehi/rst kgvi:j HITRO, KVALITETNO IN US 00 HO I toSS?**».«»^P-™«-« gM. bMnTrnnirRifl na vrsto materiala Ml 741 DM * banrirjt pO RAL- tetvid POSEBNI EFEKTE! www.strejeplastika.si ; niro",o! BREZPLAČNO SI/ETOI/ANJE • IMHEAGAS "JVNKERS UfltCal ugodje cenejn pogoj; OKNA - VRATA - STEKLO I^HI PaHtS infant" OD PROIZVODNJE, DOBAVE DO M C KUPON:ob naročilu "oken do 31! 5.2013 vam v stekla GRATIS VGRADIMO TOPLE DSSTANČNIKE PE Velrnj« (031 077 700 M« PE Slo« {OSI «10 »SI SERVIS TRAKTORJEV 041 577 260 Priznanih znamk: GQLDONI LAMBORGHINI, SAME, HURLIMANN KLEPARSKA, KROVSKAIN TESARSKA DELA IgorGOMINŠEKsF LGŽNICA PRI ŽALCU IIB, 3310 ŽALEC GSM: 031 592 573; E-MAlL IGOR.SKG0GMAIL.COM 10% popust na SERI/IS TRAKTORJE!/ Popusti se ne seštevajo.' AKCIJA! Do-35% popusta na wo kritino Ckia) kia MOTORS avt( )hi$a Škorjanec The- Powrr (o Surprine" / Mariborska 115, Celje. 03/426OB 84, 031 609 416 VELIKA IZBIRA LETNIH GUM IN PLATIŠČ Ugodne cene - možnost nakupa do 12 obrokov brez obresti Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo j - raztegljiv ključ za kolesa z nastavkom 17 in IS mm L Premontaža in centriranje - 30 % + Hiter tekočine za vet rob ran ska stekla MARJAN TERŽAN E.p Maribora 64 p.p. 1013, 3103 CELJE Tel.: 03/491 38-00. Fax: 0^491-33-01 DELOVNI ČA5: delavniki od 8.00-16. OD sobota od a,00-12.00 ^o 10% popust * obnalmpii ★ ftoreficijslufi in sončnih očal VSI NAŠI MOJSTRI 31 iWlilM • v V sožitju z naravo Mehčalec za perilo 2. Sestavine: 4,5 litra kisa, 20 kapljic siv-kinega eteričnega olja. Kis zlijte v vrč in mu dodajte eterično olje. Pretresjte, preden uporabite. Za veliko pranje dodajte 225 ml pri spla ko vanju, za manjša pranja pa 110 ml, Kako se znebiti plevela na naravni način? Plevela tia steitah, obvozih, poteh in pločnikih se ljudje ponavadi znebijo s spreji, ki vsebujejo ogromno pesticidov, ki škodujejo ljudem in naravi. Temu se lahko izognemo že s sestavinami, ki jih najdemo doma. Sestavine: 2 litra vode, 2/3 skodelice belega kisa, 1/4 skodelice soli Zavri te 2 litra vroče vode. Zmešajte kis in sol. Mešanico dodajte vreli vodi in premešajte. Še vročo tekočine zlij le na pievel. Mehčalec za perilo 1. Sestavine: 230 g ali 2 skodelici sode bikarbone, 450 ml ali 2 skodelici belega kisa, 900 ml ali 4 skodelice vode Zmešajte sestavine in uporabite 55 ml oz. četrt skodelice na pranje pri zadnjem splakovanju. Naravna razkužila Razkužila so zelo pomembna za zmanjševanje bakterij na površinah. Razkužila - 1. recept Sestavine: 55 g ali pol skodelice bora-ksa, 4 litre vroče vode Zmešajte in uporabite. Lahko dodate tudi kis. Razkužila - 2, recept Sestavine: 2 žlici boraksa, 55 ml ali četrt skodelice limoninega soka, 450 ml ali 2 skodelice vroče vode, Združite boraks in limonin sok in ga zmešajte z vodo. Zlijte v razpršilec. Sivkina voda za likalnik Sestavine: 675 ml ali 3 skodelice destilirane vode, 85 ml etanola (ali izopro-pilnega alkohola), 15 do 30 kapljic sivki nega eteričnega olja V posodo zlijte alkohol in vodo, Dodajte eterično olje in mešajte. Vodo lahko uporabljate tudi pri namakanju oblačil. Pri likanju jo natočite v likalnik kot navadno destilirano vodo. Perilo bo čudovito dišalo! Antibakterijski razpršilec Sestavine: sivkino eterično olje, skodelica vode Sivka vsebuje 50 odstotkov Unalola, ki ubija bakterije in viruse. Skodelici vode dodajte 20 kapljic sivki nega eteričnega olja in poškropite v zrak, na mizo, pohištvo in kjerkoli običajno uporabljate razkužila. Naravno belilo Sestavine: 4-litrski vrč, voda, 22S ml ali 1 skodelica naravnega rastlinskega mila, 40 gramov ali 1/3 skodelice soli, 60 gramov ali pol skodelice sode bikar- bone, 225 ml kisa Vrč do polovice napolnite z vodo, dodajte rastlinsko milo in premešajte. Dodajte sol in sodo bikarbone in premešajte. Potem dodajte še kis in vrč do konca napolnite z vodo. Osvežilec za preproge I. recept Sestavine; 460 g ali 4 skodelice sode bikarbone ali koruznega zdroba, 35 kapljic evkaliptusovega eteričnega olja, 30 kapljic sivkinega eteričnega olja, 25 kapljic rožnega olja. Uporabile lahko katerakoli eterična olja. Premešajte vse sestavine. Posuj te preprogo L mešanico, počakajte 15 minut in potem posesajte. Z. recept Sestavine; 115 gramov ali 1 skodelica sode bikarbone, 60 gramov ali pol skodelice sivke (cvet) Zdrobite si v kine cvetove in jih zmešajte s sodo bikarbone. Posuj te preprogo in posesajte čez 30 minut. Lindap SKM nuna Ni yiaenn h do vam vami-i glavni / j j J \ ilNJAPiKMd:c SEiirjaenJi, 3303 Gum Ukc \ , feUDJ) rtHH) fcßt, GSM totko i " F poftra in|riDlLndaQ si -n 1 SMUA \}\\MQ\} (250 kosov} GRATIS pn nokupu 200 m7 kritine zrm.vvii iSče u4ko 14 fill-RMANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja; (In. A. VERSlNIN ortoped revmatolog Fl TEX ü-O-O-. Dunajska 1 at A, 1000 IJUHJAJ" ■ret.: (B /7i4-i7-00,031 566 SUIT: wm^.fitt*_sj; c-ptWr*: rrrew-Infi BREZPLAČEN osteopatsW pregled INSTALACIJE VERHOVSEK Z vami že 20 LET. innnd IZVIDU VODOVODNIH IN CENTU1NIH lUUM I, NAPEUAV Tlf SANACIJA KOPALNIC DSTIUCUE VEBRflftn 4.1.1. Piožinska vas 34/d. Stota. gsm: 041 6&Z 907 Kupon za 25 FI/B0I/ Pri norodlu storite v nad 500 evrov fmci mi KO € (pni:O4HU5itPgsni:05Ui0JS79^ teL03ß77149i,bks:9J/57J149S A t-maitlnigilaJxiöi^aiifcflet BflftranutAHiji lAe za streho? pTDČvnfcija in momuža izdelliiov J in smrtne kritine; Pmürrslfj Mai J7,3Ü0 SPORE www.stfeha-metalko.si ■■ f^giij 30 ^ ZA IZMFR0 IN IZDEJ.AV0 PREDRrttUNA Nft KUUf POKLIČITE 61MHUIE NASEGA STROKOVNJAKA ZA STBE^ETOMAjA HA GSM: 051554 291. PODARIMO VRM Ž1ES0I/E Pri nuhupii streh« MfTfltHO. jMLjflCi gfcVK FUkCA ut.M. Td.: H? 0%H « Njvs WC0 Cdjt ----■ kMJ^ANje HLAČ POPOLNI ^VlfTBOTLNlH \N VÄNJENIH OBLAČIL DELOVNI ČAt: jwn- - jutcd I. der 1lwif in oi 1V dxr 1f. sob- öd- f - de ^ urt VSE NA ENEM MESTU VULKANi^« tiO&l HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL 03/749 17 10 MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR 32 ZANIMIVOSTI Najvišja donacija posameznika za zdravje sočloveka Da je bila Frančiška Poci-ask izjemna ženska, dokazuje tudi njeno plemenito dejanje, s katerim se je pri stotih letih poslovila od tega sveta. Svoje premoženje v višini 160 tisoč evrov je namreč zapustila za nakup medicinske opreme, ki sta jo po dveh letih, odkar je preminula, prejela Špesov dom in Splošna bolnišnica Celje. S svojo poslednjo gesto je uresničila tudi željo svojega drugega moža, s katerim se je v Združenih državah Amerike poročila pri 80 letih. Direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc je njeno dobrodelnost označil kot velik prispevek k obnavljanju in napredku medicinske tehnologije. Po njeni zaslugi so namreč pridobili najsodobnejšo opremo na oddelku za bolezni prebavil in na odseku za neonatalno pediatrijo, ki je del ginekolo-ško-porodniškega oddelka. »V moji 20-letni zgodovini v celjski bolnišnici je to prva donacija posameznika, ki nam je lahko v spodbudo, ko razmišljamo, kam s svojim premoženjem, potem ko nas ne bo več.« Posebno zahvalo je Ferjanc izrazil tudi njenim sorodnikom, ki so spoštovali željo pokojne in njeni oporoki niso oporekali. Skrbnik zapuščine Frančiške Pociask je bil prim. mag. Brane Mežnar, ki ji pred več Gesto Frančiške Pociask so podprli tudi njeni sorodniki, ki so se pridružili predaji medicinske opreme. kot deset leti tudi svetoval, za kakšen namen lahko daruje svoje prihranke. »Bila je zelo bistra in razgledana ženska, svetovljanka, ki je zelo natančno opazovala razmere pri nas, kjer je preživela zadnjih deset let svojega življenja. Zelo je cenila slovensko, še posebej celjsko zdravstvo.« Pokončno po svoji poti Po vrnitvi v rodno Savinjsko dolino je dobra tri leta preživela pri družini nečaka Rudolfa Sajovica. Po nesreč- nem zlomu kolka se je odločila za življenje v Špesovem domu v Vojniku. Tudi tam je bila po besedah direktorja Dragana Žoharja deležna občudovanja in pozornosti ravno zaradi svoje izjemnosti. »Bila je svetel primer človeka, ki je ohranil svojo vedrino, korajžo. Svojo pot iz revščine do blagostanja je vodila brez strahu, pokončno, neupogljivo in to smo ob njej spoznavali vsak dan, tudi ko je znala brez popuščanja zahtevati to, za kar je bila prepričana, da ji pripada.« Posebna želja Frančiške Pociask je bil nakup aparatov, s katerimi bi možnost zdravljenja približali bolnikom. Špesov dom je tako z njeno donacijo med drugim pridobil ultrazvočni aparat za zgodnje odkrivanje bolezni srca, ožilja in trebuha. Ker je aparat prenosen, ga bodo uporabljali za ambulantno dejavnost, hkrati pa tudi na lokacijah vseh treh domov starostnikov v Celju, a tudi ob postelji bolnika na domu. TV »Frančiška Pociask je svoj stoti rojstni dan praznovala skrbno naličena, z urejeno pričesko in v večerni obleki, ki so jo sešili po njenih navodilih.« Tako je novinarka Ivana Stamejčič leta 2011 v Novem tedniku opisala stoletnico, rojeno v Grajski vasi pri Gomilskem, ki je pol življenja preživela na domačih in pol na tujih tleh - v Kanadi in kasneje v Združenih državah Amerike. Srce jo je pri 92 letih, po smrti drugega moža, pripeljalo nazaj v domovino. Pri svojih bližnjih in kasneje v Špesovem domu je preživela zadnja leta svojega življenja, ljudi pa navduševala s svojo osebnostjo, z neverjetnim spominom, znanjem šestih tujih jezikov in iskrivimi mislimi. FOTO TEDNA Masahiko Tanaka v 73. letu: »Karate je način življenja.« Foto: SHERPA Pingpong od jutra do večera NOVI TEDNIK Mojstri lepote z glavniki in ličili stran 42 stran 34 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE »V okvirju se skriva življenje, utrinek iz življenja, ki ga shranimo v okvir,« razloži Manja Koren Kodele pripoved o nastajanju Okvirčka. Manja, ki ima noči krajše ne samo zaradi dela, ampak včasih tudi zaradi leto in pol starega sina Brina, ki ji daje veliko energije, idej in ustvarjalnosti, pravi: »Kalup ustaljenega delovnega časa me je začel nekoliko dušiti, sama se najdem v svobodi in fleksibilnem delu, kar seveda ni enostavno. Še vedno velja, da če nisi v redni službi, sploh nisi v službi in to me moti. A to, kar počnem, počnem z veseljem, ne štejem ur, saj jih je več kot osem dnevno, štejem zadovoljstvo.« Ustvarjalka, ki živi po svojih sanjah Manja Koren Kodele ustvarja in riše že od malih nog, a zdaj s svojimi sanjami služi denar, kar ni vedno enostavno. Manja je dekle, ki ljubi lepoto umetnosti - v besedah ali risbah. Sama sebe se spominja kot majhne umetnice v časih, ko je še kot deklica oboževala prazne stene hiše. Še posebej ji je bil pri srcu prazen prostor okoli vtikačev, ki je klical po njenih umetniških dodatkih. »Starši seveda niso bili najbolj navdušeni, a preveč me pri otroški ustvarjalnosti niso ovirali,« z nasmehom razloži iskriva sogovornica, ki je letos dopolnila trideset let. Okvirček kot začetek Pred štirimi leti je Manja začutila, da njeno življenje potrebuje še več barv. Takrat fant, zdaj mož, jo je spodbudil k nakupu platna in barv in Manja je dneve in noči slikala in risala. Počasi je s platna prešla na les in se nato specializirala za ilustracijo na lesu. Tako se je rodil Okvirček. Edinstvene ilustracije na lesu. Ime je prišlo samodejno. Njej ljube so močne barve sonca, življenja, in sicer nekoliko bolj kot pastelne. Večina motivov je iz otroškega življenja, saj je njeno življenje ves čas povezano z otroki: v srednji šoli in zdaj spet kot moderatorka otroških ustvarjalnih delavnic, nato poklicno kot vzgojiteljica, montessori pedagoginja in pred letom in pol še kot mamica. »Rada imam pravljice, rada imam otroke, ki ti dajo največ materiala za ustvarjanje, saj je njihov svet tako čist in poln domišljije. A vsak moj motiv je takšen, da lahko v njem svojo zgodbo vidijo tudi odrasli. Rada rečem, da je Okvirček minimalni ma-ksimalizem. Z nekaj črtami predstaviti bistvo slike.« Tudi čajanka je navdih A kljub zaljubljenosti v otroškost vedno znova išče nove motive, pozimi je bila nova inspiracija čajanka, november je čas za brčice. Manja je na svojem blogu pesniško opisala, kako jo je navdihnil motiv klobuka in brčic, ter spet pokazala, da zna opazovati in pobirati motive iz vsakdanjega življenja: ... Sedim v kavarni ... Kjer ropot kavnega stroja preglasijo glasni pogovori ... Ob moji mizi je miza, ki sameva ... Ob osamljeni mizi je miza, za katero sedi gospod z brki. In s klobukom ... Za njegovo mizo je miza, h kateri je pravkar pristopila gospa. Z rdečo šminko. In s klobukom. Tako posebna sta bila, tako elegantna, tako sama, a vendar ne osamljena, da ju oko ni moglo zgrešiti ... Izdelki Okvirčka mm > Čar edinstvene ulice Manja še z osmimi ustvarjalkami piše cART zgodbo o uspehu. Maja lani je namreč organizirala piknik ustvarjalcev z namenom, da bi se tisti, ki ustvarjajo, spoznali še osebno ter s skupnimi močmi s pomočjo kakšne nove ideje edinstvene izdelke predstavili, približali ljudem. Njihov cilj je bil tudi, da obogatijo stari del mestnega jedra in mu z unikatno ulico vrnejo poseben čar. Do julija, ko je ideja dozorela, je pred celjsko knjižnico zaživel prvi cART, umetniški sejem edinstvenih izdelkov v Celju. »Prvi sejem je bil res presežek. Ljudje so ga množično obiskali vse od prve do zadnje minute. Bile smo navdušene in verjele, da bo cART zgodba o uspehu.« A ni zanimiv samo za obiskovalce. Vsak mesec se nam oglasi veliko ustvarjalcev z različnih področij, ki bi se nam radi pridružili. »Cartov-ke« pravijo, da ne želijo biti elitni zaključeni krog ustvarjalk, a vseh ne morejo sprejeti na sejem, saj jim niti prostor tega ne dovoljuje. Edinstvenost v času recesije »Ljudje smo začeli ceniti edinstvenost. V času recesije ljudje še bolj cenimo domače stvari, saj vračajo optimizem, dušo, lepoto, ki so se v času recesije in negativizma na vsakem koraku izgubili. Poleg tega je recesija krasna priložnost, da se zazreš vase in poiščeš v sebi svoje kakovosti, sposobnosti. Bistvo našega biti je, da človek raste in v sebi nenehno odkriva talente.« In Manja jih odkriva. Ni dobra samo v risanju. Kot ljubiteljica besed se je preizkusila tudi v pisanju za lokalni časopis in ustvarjanju spletne strani namenjene otrokom. A predvsem ji je blizu poezija in na posebnem mestu jo čakajo njene pripravljene pesmi za vezavo. Moto njenega ustvarjanja in življenja je zapisan v okvirju na polici dnevne sobe. Dream + work = success - Sanje plus garanje je uspeh. In pri Manji to deluje! BARBARA GRADIČ OSET / 34 FOTOREPORTAŽA - Cvetne vile so bile poseb- Pri oblikovanju nohtov v 3D-tehniki na paša za oči. domišljija nima meja. Mojstri lepote z glavniki in ličili Prihaja nova doba plavolask? Sejma Frizerstvo in Kozmetika sta ta konec tedna v Celju postregla z mednarodnimi zvezda- Na sejmu Kozmetika je ene-mi, večinoma nagovarjala profesionalce z obeh poklicnih področij, ob čemer tudi za običajne ga od vrhuncev predstavljal uporabnike - predvsem ženske - ni manjkalo privlačne tematike in praktičnih prikazov. nastop umetnice ličenja Inne Frizerka Darja Kocmut o smernicah za to in prihodnjo sezono: »Gostovanje Guya Kremerja je vsekakor vredno omembe, ima izrazit slog in znova je dokazal, da je vreden svojega slovesa. Sicer pa je zadnja leta tako, da vse modne hiše uvajajo svoje trende. Glede barvanja je trenutno zelo modno ombre barvanje, pri striženju pribritepričeske, mat videz in tako naprej. To privede k temu, da se frizerji vse bolj nagibamo k stranki in pomagamo oblikovati njen osebni stil. Če pa govorimo o splošnih smernicah in tem, kar smo videli danes, pa se vračajo dvajseta leta in krep videz pri spenjaju. Je pa spenjaje še vedno ena najbolj individualnih stvari pri laseh nasploh.« V. Mushinskaia. Dobitnica številnih nagrad in mednarodna sodnica na tem področju je na odru predstavila različne tehnike, od akvarelne večerne do obstojnega poročnega ličenja. Posebna privlačnost in paša za oči pa je bilo tekmovanje Total look. Na temo cvetne vile se je pomerilo 13 ekip, ki so jih sestavljali mani-kerji, vizažisti, frizerji in stilisti. Še večji odziv so imeli na tekmovanju Nail design 2013. V šestih kategorijah na treh ravneh se je namreč pomerilo kar 105 posameznikov iz petih držav. Na koncu je slavila Srednja zdravstvena šola Celje. Njene dijakinje in dijaki so pod mentorstvom Sonje Cesar in Marije Bec skupaj osvojili največ točk oziroma prvih treh mest. V nedeljo pa je prireditveno dvorano napolnil eden najbolj znanih sodobnih frizerjev Guy Kremer. Ker so priložnosti za takšen frizerski šov pri nas redke, v tujini pa zasoljeno drage, ni manjkal praktično nihče, ki v tem poslu kaj pomeni. Po videnem sodeč, se spet vrača krepast, tupiran stil spenjaja las, z novimi tehnikami neagresivne-ga barvanja pa očitno prihaja nova doba plavolask. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA f ? ta ^ ■/ i Opazovati Guya Kramerja pri delu je bilo za večino frizerske stroke posebno doživetje. Pri spenjanju se vrača krepast videz. Modna hiša, ki jo zastopa, promovira neagresiven način svetlenja las in obeta nov pohod plavolask. tik «aH i x Lm iT I & j ■ 1 t i m H* * Svetovno priznana mojstrica ličenja Inna V. Mushinskaia prihaja iz Moldavije. Guy Kramer, frizer francoskih korenin in britanske tradicije, je bil prvi zvezdnik tokratnega sejma. ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE 35 »V nič te ne silijo, a je toliko dejavnosti, da te nekaj začne zanimati,« pravi Mario Vudrag o projektnem učenju mladih. Odločiti se moraš, kaj boš naredil iz sebe Za nedokončano srednjo šolo štiri leta, v enem letu do poklicne mature, izpita za avto in potrdila o poznavanju dela na lesarskih strojih Mario ob prenosnem računalniku, v katerem je zatajil ventilator. Junija bo Celjan Mario Vudrag dopolnil 28 let, zadnji dve leti z dekletom Re-beko živita v podnajemniškem stanovanju v hiši na Hudinji. Po dveh službah in vmesnem nekajmesečnem življenju na Koroškem se je pred tremi leti ustalil v preboldskem Bisolu. Iz vrst monterjev je elektri-kar energetik po poklicu prešel med vzdrževalce, delavnik je urejen, plača redna. Zadovoljen je in do izpolnitve življenjskih želja mu manjka le še nekaj - ne danes, že včeraj bi si želel imeti otroka ali dva, da bi bili z Rebeko res čisto prava družina. A še pred osmimi leti ni čisto nič kazalo, da se bo Mariu življenje tako dobro obrnilo ... Izhaja iz delavske družine, kjer sta se s poldrugo leto starejšo sestro lahko vselej zatekla k ljubečim staršem. Do 10. leta je družina živela na Ljubečni, kjer je živahen fantič treniral karate. Potem je sledila selitev v Celje in Mario je našel novo ljubezen v košarki, ko si je spletel nova prijateljstva, pa je to zamenjal za nogomet. Tudi prehod iz osnovne v srednjo šolo ni dal slutiti, da se bo mladeniču kasneje zalomilo. »Špricanje« se ni dobro končalo Dovolj bister je bil, da za knjigami ni bilo treba predolgo sedeti, in bodoči elektro tehnik je imel v prvem letniku v redovalnici skoraj več štiric kot trojk ali dvojk. A takrat se je ustavilo, spoznal je nove prijatelje, namesto v šolo je druščina vse pogosteje že zjutraj zahajala v kakšen lokal. Zdaj pravi, da je že po naravi bolj »lene sorte«, kar se tiče sedenja za knjigami, svoje je dodala še slaba družba in šola ni uspela tako, kot bi morala. Mario je ponavljal drugi letnik, a ga to tudi leto kasneje ni spravilo nazaj h knjigam. »Poslušali smo sicer ravnatelja, ki je svetoval, naj se prepišem na lažji, 3-le-tni program, a ni pomagalo,« pove in doda, da je četrto leto nad srednjo šolo dokončno obupal in ostal doma ... Ko danes govori o tistih časih, iskreno prizna, da pravega razloga za njegovo popuščanje v šoli ni bilo. Doma je imel razumevajoča starša in danes ve, da je bilo še najbolj narobe to, da je izkoriščal njuno zaupanje in dobroto. »Vsako bedarijo, ki sem jo naredil, je mama naivno sprejela - srce se ji je trgalo že, če sem žalostno pogledal, kaj šele, če sem celo zajokal - šla je v šolo, me opravičevala in vse uredila,« pravi in dodaja, da to vendarle ni moglo uspevati v nedogled. A tudi v tistih nekaj mesecih, ki jih je potem preživel doma, starša nista obupala. Ves čas sta mu dopovedovala, da je samo od njega odvisno, kaj bo postal v življenju, in da brez truda ni mogoče nič doseči. Odločitev za Pum Mladeniču posedanje doma in druženje s prijatelji kmalu tudi ni bilo več dovolj. Želel si je več - brez službe, brez lastnega denarja se je slabo počutil, ni se mogel osamosvojiti. »Kako naj bi prišel do lastnega avta, če pa denarja še za izpit nisem imel?« se spominja in doda, da je bila tako najbolj logična pot prijava na zavod za zaposlovanje. Tam mu je svetovalka predstavila tri možnosti: dokončanje poklicne šole, iskanje službe, ki zgolj z dokončano osnovno šolo ne bo kaj prida plačana, in kot tretjo še kombinacijo prvih dveh z vključitvijo v program Projektno učenje za mlade (Pum). Ta je namenjen mladostnikom od 15. do 26. leta, ki so prekinili šolanje in iščejo zaposlitev, prav tako pa vrsto uporabnih veščin pridobijo tudi tisti, ki so šolanje sicer dokončali, a vseeno ne najdejo dela. V Celju so ga od leta 2000 pod okriljem šolskega ministrstva izvajali najprej v zavodu Skala-Pum, od leta 2005 pa v okviru samostojne organizacijske enote Zavoda Salezianum v Don Boskovem centru na Hudinji. Ko je Mario povedal, da si najbolj želi službo, vseeno pa bi rad končal tudi šolo - a da ga je strah, ker če že rednega šolanja ni uspel končati, ne ve, kako se bo zdaj spravil v red in obsedel za knjigami - se je odločitev ponujala bolj kot ne kar sama. Z njo je časovno sovpadalo še to, da se je njegova srednješolska druščina razšla in s prijateljem sta šla »pogledat« v Pum. »Šlo je za odločitev, kaj bom v življenju naredil iz sebe, kot sta mi tolikokrat ponavljala starša,« pravi zdaj in pribije, da je bila odločitev za Pum več kot pravilna. Šel pogledat in ostal »Že takoj ob prihodu mi je bilo v Pumu zelo všeč, v prvem pogovoru mi je bilo jasno, da mi ne more škoditi,« pravi in dodaja, da je bilo najbolj prepričljivo to, da ni bilo nobene prisile. Mladostniku predstavijo program na čimbolj zanimiv način, izbira lahko med interesnimi dejavnostmi, sam se odloči, kateri modul bo izbral. »Po eni strani imaš ogromno prostega časa, po drugi pa na voljo toliko dejavnosti, da te nekaj mora pritegniti. Znajo te motivirati, da narediš še več, kot si misliš, da zmoreš.« In sta oba s prijateljem ostala. Mariu so v Pumu pomagali, mu poiskali šolsko literaturo in že v prvi polovici leta je opravil tri izpite, ki so mu manjkali do konca šolanja, ter poklicno maturo. »Vse v prvem poskusu,« se zdaj nasmeje in doda, da je v Pumu ostal tudi drugo polovico leta ter v žep spravil še izpit za avto ter potrdilo, da je usposobljen za delo z lesarskimi stroji ter za oblikovanje izdelkov iz lesa, kar je eden od štirih Pumovih izobraževalnih modulov (ob njem mladim ponujajo še osnove kuharstva, oblikovanje izdelkov iz gline ter oblikovanje izdelkov iz tekstila, op. p.). Mentor, ne da bi se zavedal Skupaj z Mariem je bilo takrat v skupini okrog 20 mladih, program sta opustila dva, morda trije, sicer so pred koncem odšli le tisti, ki so ali dokončali šolo ali se zaposlili. Ko je bolj spoznaval vrstnike, je ugotavljal, da ima vsak svoje probleme, da so njegovi morda še najmanjši. »Vsak si zasluži pomoč,« je večkrat slišal od mentorjev oziroma voditeljev programa in tudi sam je v to trdno prepričan. Zelo všeč pa mu je bilo tudi to, da se je nekako kar sam po sebi, ne da bi se tega sploh zavedal, spreminjal v nekakšnega mentorja. »Ko sem poslušal druge, s kakšnimi težavami so se srečevali v življenju, sem na svoje kar pozabil,« pravi in dodaja, da je za njim stala urejena in ljubeča družina, veliko pa jih ni imelo te sreče. Poslušal je pripovedi o alkoholu, nasilju v družinah, njegovi vrstniki so prihajali iz razbitih družin, življenja v veliki revščini, imeli so starše, ki se zanje sploh niso zanimali . Mnogi so prvo resnično oporo našli šele v Pumu. Kasneje, ko je že končal program, je v Pum pripeljal še tri prijatelje. »Je že tako, da mladostnik vedno bolj posluša vrstnika, saj mu bolj zaupa in verjame.« Po končanem šolanju v službo Mario pravi, da se mu je življenje spet obrnilo v pravo smer že v tistem letu, ko je bil vključen v Pum. Pri 20 letih je bil nenazadnje že dovolj zrel in razgledan, da se je tega zavedal. A vseeno je nestrpno čakal na prvo službo. To, če ji lahko tako rečemo, je dobil zelo hitro. Z zavoda so ga poslali v podjetje in mu za prvi mesec poskusnega dela krili osnovno plačo. »Delalo se je po 10, 12 ur na dan, ob sobotah in včasih tudi ob nedeljah. Šef mi je obljubljal, da mi bodo razliko plačali v podjetju,« pripoveduje in dodaja, da se je po mesecu izkazalo, da v podjetju hočejo varilca, on pa je bil električar. Da bi delal kot varilec, ni pristal zaradi tega, ker ima kronični bronhitis in bi mu delo z varilnim aparatom škodilo. »Skoraj 300 delovnih ur sem opravil, zaslužil pa 450 evrov,« se spominja, saj se je za »razliko«, ki mu jo je obljubljal šef, lahko le obrisal pod nosom. Potem je bil kakšen mesec ali dva brez dela, a se je spet zelo hitro zaposlil v elektro podjetju v Preboldu, kjer so bile razmere veliko bolj urejene, plača redna, izplačevali so tudi nadure. Tam je ostal kar nekaj časa, odpoved pa je dal zato, ker je spoznal dekle in se preselil k njej na Koroško. A začela se je kriza, ki se je na Koroškem čutila še bolj kot na Celjskem, in ker zaposlitve ni našel, sta se z Rebeko vrnila v Celje. »Spet sem imel srečo in se takoj zaposlil v Bisolu, kjer zdaj delam že tri leta. Sprva sem bil elektrikar energetik v montaži, zdaj sem v vzdrževanju.« V Pum tudi Rebeka Ker tudi Rebeka ni imela končane srednje šole, je našla le priložnostna dela. Delala je v dveh trgovinah, zadnje tri mesece je vključena v Pum in trdno odločena, da bo skušala končati ekonomsko šolo. Par je najprej živel pri Ma-rievih starših, a ker so mu v Bisolu zagotovili, da bo zaposlitev obdržal in je tudi Re-beka priložnostno delala, sta najela podnajemniško stano- vanje v hiši na Hudinji. Zdaj sta zadovoljna, le Mario si že močno želi otrok, da bi postali res prava družina. A bo treba še malo počakati. Rebeka namreč pravi, da si mora najprej urediti življenje - torej končati šolanje in se zaposliti - potem pa bo na vrtu ter velikem travniku pred hišo na Hudinji (ali pa kje drugje) zagotovo slišati tudi otroški smeh in jok. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Predlagajte podjetja, ki so za vas spodbudne zgodbe . tednik@nt-rc.si »Sam imam morda še predobro družino, moj največji problem, če lahko tako rečem, sta bila predobra starša, ker sem izkoriščal njuno zaupanje. Vsako bedarijo, ki sem jo naredill, je mama naivno sprejela - srce se ji je trgalo, če sem žalostno pogledal, kaj šele, če sem celo zajokal - šla je v šolo, me opravičevala in vse uredila.« »V Pumu mi je bilo najbolj všeč to, da te nekako neopazno, ne da bi se sploh zavedall, spremenijo v nekakšnega mentorja. Tudi sam kasneje v Pum pripeljal tri prijatelje. Je pač tako, da mladostnik vedno bolj posluša vrstnika, mu bolj zaupa in verjame, nasveti starejših pa gredo skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven...« »Za učenje iz knjig in teorijo sem bil in sem še vedno len. Težko zdržim, zanimanje hitro splahni. Zato sem se največ naučil skozi delo, prav uživam, če lahko ustvarjam in takrat nikoli ne gledam na uro.« »Zdaj sva v podnajemniškem stanovanju na Hudinji zelo zadovoljna. Sam si že močno želim otrok, da bi postali prava družina. A Rebeka pravi, da si mora najprej urediti življenje - torej zaključiti šolanje in se zaposliti.« i 36 AKCIJA Takole so šentjurski skavti z rožami nagovarjali sokrajane v Šentjurju in v Slivnici pri Celju. Rožice so na račun za ultrazvočni aparat doprinesle več kot tisoč evrov. Za rožice in blagoslov več kot tisoč evrov Bratovščina šentjurskih odraslih skavtov je našo akcijo podprla z izdelavo papirnatih rožic Na šentjurjevo nedeljo so Zgornji trg v Šentjurju preplavile rožice iz krep papirja. V dolgih tednih so jih člani bratovščine odraslih skavtov izdelali skoraj 800. Ljudem so jih delili skupaj z dobrimi mislimi in povabilom k dobremu namenu. S prostovoljnimi prispevki so v župnijah Šentjur in Slivnica pri Celju za ultrazvok protibolečinske ambulante zbrali 1050 evrov. Šentjurski skavti so med najbolj aktivnimi bratovščinami v Sloveniji in vsako leto izvedejo več akcij, nekaj tudi humanitarnih. Ker so se z bolečino na poti zdravljenja težkih bolezni soočali tudi v svojih vrstah, so pobudo naše medijske hiše podprli z vsemi močmi. Ob izjemnem izkupičku, ki je presegel vsa pričakovanja, pa svojim darovalcem in dobrotnikom pošiljajo globoko zahvalo. »Hvala predvsem župljanom iz Šentjurja in Slivnice pri Celju, kjer so za naše aktivnosti vedno odprti, nas prijazno sprejmejo in velikodušno podprejo naša prizadevanja. Skupaj nam je uspelo izpeljati že več dobrodelnih akcij, ki so brez dvoma pustile pečat. Zato se še vnaprej priporočamo in jih vabimo, da nas spremljajo. Z majhnimi pozornostmi in darovi lahko skupaj ustvarjamo lepši in prijaznejši svet. Če bomo tako naravnani, bo življenje svetlejše tudi v hudih časih. Za lepo izkušnjo in plodno sodelovanje pa hvala tudi medijski hiši Novi tednik in Radio Celje,« je ob koncu povedala skavtska voditeljica in pobudnica akcije Jadranka Škornik. Za prijazno in velikodušno gesto se šentjurskim skavtom v imenu vseh, ki jim bo zaradi zbranih sredstev življenje nekoliko lažje, iskreno zahvaljujemo tudi mi. StO Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin Stanje na računu dne 15. 5. 2013 n n 7 a r n n n U U / J U U U Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 AKCIJA 37 V finalnem majskem delu akcije izbirate med šestimi kandidati, in sicer so to Lidija Lubej iz Šolskega centra Šentjur in Anže Brezovšek iz Gimnazije Lava, Mojca Bezgovšek iz Ekonomske šole Celje - lokacija Vodnikova in Žiga Deršek iz 1. gimnazije v Celju ter Aleksandra Cmok in Luka Rošer, oba iz Srednje zdravstvene šole Celje. Po prvem tednu finalnega glasovanja vodi Mojca Bezgovšek, in sicer po zaslugi glasov šole, pri fantih pa sta izenačena Žiga Deršek in Luka Rošer. Tudi v zadnjem delu glasovanja namreč lahko maturantom do končne zmage pomaga šola oziroma učitelji. Novost akcije v letu 2013 je dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih 100 točk za učno in delovno uspešnost izbranega kandidata. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda pa nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. o— Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Kuponi za ta mesec so drugačne barve kot iz prejšnjih treh mesecev. Starih ne bomo upoštevali! Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje. Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko: ime in priimek: ■BSSSSSST 6.iunlia,doU.uie. Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek .................................................................................................... naslov........................................................................................................................... kontaktni telefon/e-pošta NE PREZRITE INTERVJUJEV Z VSEMI SESTIMI FINALISTI NA NASLEDNJIH DVEH STRANEH! DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Po prvomajskih praznikih se je naš voziček vrnil! Po krajših počitnicah smo preteklo sredo spet brezplačno nakupovali v naši akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Akcijo smo začeli 6. marca, zaključili pa jo bomo 29. maja, kar pomeni, da bomo konec maja nakupovali zadnjič in to dobrodelno. V letošnji sezoni ni bilo Žreb je srečo namenil naši nakupa, ki ne bi presegel poslušalki iz Velenja, Cilki sto evrov in vseli smo, da je Sitar. Po odlično vodenem bilo tudi tokrat tako. nakupovanju smo naš vozi- Cilka Sitar iz Velenja je naš voziček napolnila z dobrotami v vrednosti 106,93 evra. ček napolnili z dobrotami v vrednosti 106,93 evra. Cilka je takoj, ko je zaslišala Ninin glas na drugi strani linije, vedela, za kaj gre. In takoj tudi povedala, da ima pripravljena kar dva nakupovalna lističa. To smo se razveselili ubranega nakupa! In res je bil. Od tega, da nam je suvereno narekovala, kaj položiti v naš voziček, nas je tudi malo sprehodila med policami in v raznolikem nakupu pokazala, da zna poskrbeti za zdravo prehranjevanje. Poleg mesnih dobrot in ostalih živil je naročila, naj v voziček položimo tudi kar nekaj sadja in zelenjave. In tako smo tudi storili. In nakupili za dobrih 106 evrov. Veselje ob koncu je bilo veliko, Cilka pa je iz Velenja že hitela proti Celju, da prevzame napolnjen voziček. V sredo, 29. maja, bomo nakupovali zadnjič. Takrat bo naš nakup tradicionalno dobrodelen, zato vas še zadnjič pozivamo, da izpolnite priloženi kupon, s katerim lahko do srede, 22. maja, sodelujete v naši akciji. Se slišimo v sredo ob 12.15 na frekvencah Radia Celje. Morda boste z nami nakupovali prav vi! SAŠA PUKL, foto: TimE KUPON Ime in priimek: Naslov: _ Telefon: _ radfocelje f * in? Hub. Do polnega 7lpi/9 Ste naročnik Novega tednika? Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: ^upon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova |19, 3000 Celje. 38 NAJ MATURAHTKA IN NAJ MATURANT Mojca Bezgovšek je Laščanka, ima starejšega brata, redno trenira hip-hop, v prostem času rola ali teče v naravi, posluša glasbo, se druži s prijatelji in veliko časa preživi s fantom. Pravi, da je prijazno in pošteno dekle punca, ki je večino časa nasmejano. Luka Rošer , prihaja z Dobrne in ima starejšega brata Gregorja. Pravi, da je sproščen, družaben, vedno za hece in marljiv. Lidija Lubej prihaja iz idilične vasice Kalobje, kjer živi v »srečni družini, ker se imamo radi in smo med seboj zelo povezani«. Rek kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, si je izbrala za življenjski moto in se ga skuša čim držati. re Naj maturantka si ... ... ker si prizadevam, da lahko zmagam. Naj maturant si . Kje imaš več prijateljev sničnem življenju? v virtualnem svetu (na FB) ali Prisegam na resničnost. Se s prijatelji družiš »v živo« ali s pomočjo IKT (telefon, računalnik ...)? Predvsem Cosmopolitan, občasno tudi Novi tednik. Glasba, ki jo najraje poslušaš? Poslušam kar precej zvrsti, najrajši R'n'B. Ciara s komadom Like a boy pa mi prva pade na misel. ... ker so me predlagali sošolci ter sošolke. Kje imaš več prijateljev - v virtualnem svetu (na FB) ali resničnem življenju? Res porabim veliko SMS-ov in minut na telefonu, a vseeno raje klepetam ob kavi. Tvoja najljubša knjiga? Priznati moram, da nisem knjižni molj. In knjiga, ki je nikakor nisi mogla prebrati? Se ne spomnim . Zakaj? Knjige me že na splošno ne pritegnejo, vselej najdem kaj bolj zanimivega . Bereš časopise in/ali revije? Zelo rada berem revije. Katere? 1 V treh mesecih glasovanja smo objavili fotografije 116 maturant°v s 15 srednjih šol iz Celja, Šentjurja, Slovenskih Konjic in Zreč. Bralri ste vsak mesec glasovali za »svojega« kandidata. Dobili smo šest finalistom ki se potegujejo za končno zmago. Najljubši film? Talisman. Najljubši šport ali rekreacija? Ples. Po napornem učenju se sprostiš, tako da ... ... plešem ali tečem v naravi. Zakaj si izbrala srednjo šolo, ki jo končuješ? Ker je edina smer šolanja, ki me zanima. Naj dogodek iz srednješolskih let? Ekskurzije s sošolci in sošolkami. Recept za čimbolj uspešen konec šole in maturo? Organizirano učenje. Po maturi bodo sledile najdaljše počitnice v življenju - kako jih boš preživela? S fantom, prijatelji in z družino. Kako bi jih rada, če ne bi bilo omejitev? Šla bi na otok Mauritius za dva mesca ...:))) Te jeseni čaka študij ... kdaj bo šolanja konec? Seveda, a ne bi si upala kar tako oceniti, kdaj bom končala šolanje. Kje se vidiš čez pet let? Verjetno še v šoli . zasvojeno s plesom. In čez deset let? Lahko sanjarim? S sanjsko službo in srečno poročena! Kaj je zate uspeh? Da kljub oviram vztrajaš pri tem, kar te veseli. V življenju boš srečna, če ... ... bom obkrožena z dobrimi, pozitivnimi ljudmi. Naj maturantka si . Ta naziv sem pridobila z marljivostjo, delovnimi navadami in vzornim obnašanjem. V resničnem življenju. Se s prijatelji družiš »v živo« ali s pomočjo IKT (telefon, računalnik ...)? Če je le mogoče »v živo«, če res ne gre drugače, pa tudi preko telefona ali računalnika. Tvoja najljubša knjiga? Gospodar prstanov. In knjiga, ki je nikakor nisi mogel prebrati? Takšne knjige še ni. Zakaj? Zato, ker vse kar se mora, ni težko in je pač treba opraviti. Bereš časopise in/ali revije? Občasno. Katere? Kje imaš več prijateljev - v virtualnem svetu (na FB) ali resničnem življenju? Vsekakor v resničnem svetu. Se s prijatelji družiš »v živo« ali s pomočjo IKT (telefon, računalnik ...)? »V živo« in čim večkrat, da si delimo razne izkušnje, seveda pa se znamo tudi zabavati. Tvoja najljubša knjiga? Modri dim pisateljice Nore Roberts. In knjiga, ki je nikakor nisi mogla prebrati? Solzice. Zakaj? Zaradi žalostne vsebine . Bereš časopise in/ali revije? Da. Katere? Kar pride pod roko. Glasba, ki jo najrajši poslušaš? Vse - veliko je pesmi, ki so mi všeč, zato tudi nimam samo ene najljubše. Najljubši film? Vitez teme. Najljubši šport ali rekreacija? Nogomet. Po napornem učenju se sprostiš, tako da ... ... grem na rekreacijo. Zakaj si izbral srednjo šolo, ki jo končuješ? Ker me veseli delo v zdravstvu. Naj dogodek iz srednješolskih let? Zmaga na državnem tekmovanju iz angleščine. Recept za čimbolj uspešen konec šole in maturo? Veliko preživetega časa za knjigami. Po maturi bodo sledile najdaljše počitnice v življenju - kako jih boš preživel? Delavno. Kako bi jih rad, če ne bi bilo omejitev? Na plaži. Te jeseni čaka študij ... kdaj bo šolanja konec? Da, konec šolanja bo, ko bom študij uspešno opravil. Kje se vidiš čez pet let? V bolnišnici. In čez deset let? Še kar v bolnišnici. Kaj je zate uspeh? Da s svojim delom in prizadevanjem dosežem, kar želim. V življenju boš srečen, če ... ... bom zdrav in zadovoljen v službi in ljubezni. Novi tednik, ker smo naročniki. Preberem pa tudi Šen-tjurčana, Jano ... Glasba, ki jo najraje poslušaš? Poslušam vse zvrsti glasbe, zato se težko odločim samo za eno, še zlasti ne morem izbrati najbolj priljubljene skladbe. Najljubši film? Hitri in drzni. Najljubši šport ali rekreacija? Odbojka, vendar mi tudi drugi športi niso tuji. Rekreativno hodim tudi na pohode na bližnje izletniške točke. Po napornem učenju se sprostiš, tako da ... ... grem na kratek izlet, poslušam glasbo, pogledam dober film ... Zakaj si izbrala srednjo šolo, ki jo končuješ? Ker me delo z ljudmi sprošča in mi spoznavanje živil v zvezi z mojim poklicem nudi neizmeren vir idej pri ustvarjanju končnih izdelkov. Naj dogodek iz srednješolskih let? Maturantski ples. Recept za čimbolj uspešen konec šole in maturo? Vestno učenje, medsebojna pomoč in vsekakor veselje do poklica. Po maturi bodo sledile najdaljše počitnice v življenju - kako jih boš preživela? Predvsem delovno, s kratkimi počitnicami nekje ob morju. Najbolj pnzadevni ste bili tisti, ki ste glasovali februarja saj so takrat kandidati zbrali več kot 2.400 glasov. Naslednji mesec so jih imeli kar tisoč manj, še najmanj so jih zbrali aprilski kandidati, in sicer skupaj le dobrih tisoč. Kako bi jih rada, če ne bi bilo omejitev? Nimam velikih želja, saj sem skromno dekle, ki je navajeno delati. Te jeseni čaka študij ... kdaj bo šolanja konec? Čaka me študij, naprej pa bo usoda vodila mojo pot. Kje se vidiš čez pet let? Če bi se moje želje uresničile, bi imela čez pet let službo. In čez deset let? Takrat bi opravljala svoj poklic ter si počasi ustvarila družino. To so moje sanje in želje. Kaj je zate uspeh? Če se mi uresničijo zastavljeni cilji. V življenju boš srečna, če ... ... me bodo spremljali ljudje, ki jim zaupam in jih imam rada. NAJMflnifiAHTKAINNAJMffniRANT 39 Žiga Deršek iz Šmartnega ob Paki je urednik šolskega radia in voditelj prireditev, bil je tudi povezovalec prireditve ob celjskem občinskem prazniku. Na tradicionalnem Fran-kofonskem dnevu se je že štirikrat preizkusil v dvojni vlogi: kot moderator programa v francoskem jeziku in kot pevec šansonov. Pravi, da z govorjeno in zapeto besedo ter nasploh s kulturo živi že od otroštva in tako bo tudi ostalo. Aleksandra Cmok prihaja iz Zibike in ima mlajšega brata. Pravi, da je vedno nasmejana in za zabavo, rada se druži s prijatelji in rada opravlja delo, za katerega se izobražuje. Naj maturant si ... ... ker imam vizijo! Kje imaš več prijateljev - v virtualnem svetu (na FB) ali resničnem življenju? Naj maturantka sem ... ... ker so me izbrale sošolke. Naj maturant si . Kje imaš več prijateljev - v virtualnem svetu (na FM) ali resničnem življenju? Definitivno v resničnem svetu. Imam svoj profil na FB, nikakor pa nisem najstnik virtualnega sveta. Imam prave prijatelje, s katerimi sem pripravljen deliti vse. Se s prijatelji družiš »v živo« ali s pomočjo IKT (telefon, računalnik ...)? Največkrat »v živo« in verjamem, da je tako najbolje. Tvoja najljubša knjiga? Mogoče Zadnje predavanje avtorja Randyja Pauscha. Drugače pa so mi všeč vse tiste, ki me »potegnejo« vase. In knjiga, ki je nikakor nisi mogel prebrati? Uh ... Kar nekaj jih je bilo, haha. Zakaj? Če mi knjige že na začetku ne prodajo svoje zgodbe, kmalu obupam . Bereš časopise in/ali revije? Zelo redko. Katere? Absolutno v realnem življenju. Se s prijatelji družiš »v živo« ali s pomočjo IKT (telefon, ačunalnik ...)? »V živo«. Tvoja najljubša knjiga? Opravljivka. In knjiga, ki je nikakor nisi mogla prebrati? Marsikatera . Zakaj? Nisem ravno ljubiteljica knjig. Bereš časopise in/ali revije? Da. Katere? Lady, Stop in tudi Novi tednik:) Glasba, ki jo najraje poslušaš? Z glasbo živim, glasbo ustvarjam. Poznam veliko dobrih komadov, ki jih najpogosteje poiščem na slovenski glasbeni sceni. Najljubši film? Hitri in drzni. Resnične zgodbe me vedno ganejo. Najljubši šport ali rekreacija? Vprašajte prijatelje - nisem športen tip, haha. Po napornem učenju se sprostiš, tako da ... ... grem s prijatelji na dobro kavo. Zakaj si izbral srednjo šolo, ki jo končuješ? I. gimnazija v Celju je zame skoraj drugi dom. Ima tradicijo, kakovost in kot bi vedel, sem pristal v krogu najbolj »zakon« sošolcev, ki si jih vsak lahko le želi. Naj dogodek iz srednješolskih let? Prvi »cvek« in darilo domačih zanj. Dobil sem čokolado, haha. Recept za čimbolj uspešen konec šole in maturo? Organiziranje časa, ob učenju sta nujno potrebna tudi počitek in druženje s prijatelji. Po maturi bodo sledile najdaljše počitnice v življenju - kako jih boš preživel? Verjamem, da zelo pestro. Delam na VTV Velenje, imeli bomo vaje za novo igro v domačem kraju, s prijatelji bomo šli na morje, ker se učim francoščino, ki bo tudi na maturi, bom za piko na i mogoče šel v Pariz, opremili bomo bodoče ljubljansko stanovanje . Zelo pestro! Kako bi jih rad, če ne bi bilo omejitev? Ne razmišljam o tem, ker vem, da se svet brez omejitev ne bo zgodil. Omejitve so »kul«! Samo tako postanemo ... ljudje. Te jeseni čaka študij ... kdaj bo šolanja konec? Čaka me študij notranje opreme in oblikovanja prostora. Teh let se zelo veselim. Kje se vidiš čez pet let? Nekje ob koncu študija. Poln novih idej in energije. In čez deset let? ... ker sem aktiven na vseh področjih, znam združiti šolo z zabavo, predvsem pa zato, ker vse, česar se lotim, tudi uspešno končam. Kje imaš več prijateljev - v virtualnem svetu (na FB) ali resničnem življenju? V resničnem življenju. Se s prijatelji družiš »v živo« ali s pomočjo IKT (telefon računalnik ...)? Lady, Leo, Slovenske novice. Glasba, ki jo najraje poslušaš? Poslušam predvsem tujo glasbo (Balkan, angleške) ... Težko bi izbrala najljubši komad, ker jih je veliko; tako kot tudi izvajalcev: Dado Polumenta, Elitni Odredi, Eminem . Najljubši film? Največkrat »v živo«, a kadar to ni mogoče, pride prav tudi IKT. Tvoja najljubša knjiga? Še vedno je to Robin Hood. In knjiga, ki je nikakor nisi mogel prebrati? Antigona. Zakaj? Ker je težko razumljiva, če se ne poglobiš vanjo. Bereš časopise in/ali revije? Da. Katere? Najljubši šport ali rekreacija? Zdaj rada hodim na sprehode, včasih pa sem bila gasilka. Po napornem učenju se sprostiš, tako da ... ... grem v naravo in na sprehod. Zakaj si izbrala srednjo šolo, ki jo končuješ? Ker me je to od nekdaj veselilo, rada sem med ljudmi in rada jim pomagam. Naj dogodek iz srednješolskih let? Ne morem se odločiti, ker so bili vsi trenutki posebni. Recept za čimbolj uspešen konec šole in maturo? Sprotno učenje in učenje v naravi. Po maturi bodo sledile najdaljše počitnice v življenju - kako jih boš preživela? Nekaj časa bom delala, a ne bo zmanjkalo časa za zabavo in prijatelje ter najdražje. Si pa zaslužimo nepozabne počitnice po napornem šolskem letu. Kako bi jih rada, če ne bi bilo omejitev? Maksimalno bi uživala brez skrbi. Te jeseni čaka študij ... kdaj bo šolanja konec? Jeseni bi rada nadaljevala šolanje v PTI-programu zdravstveni tehnik. Kje se vidiš čez pet let? Kot dobra zdravstvena delavka, odgovorna in samostojna ženska. In čez deset let? V dobrem poklicu in z družino. Kaj je zate uspeh? Ko je kljub vzponom in padcem cilj, ki si ga zadaš, uresničen z močno željo in s trudom. V življenju boš srečna, če ... ... bom dosegla vse cilje in bom imela prijatelje in najdražje, ki mi stojijo ob strani in me podpirajo. Avtomobilske revije in seveda tudi Novi tednik. Glasba, ki jo najraje poslušaš? Rad poslušam vse zvrsti glasbe, od narodnozabavne do roka. Za najljubši komad bi se težko odločil, ker je izbor zelo velik. Najljubši film? Hitri in drzni. Najljubši šport ali rekreacija? Najraje hodim na akrobatsko gimnastiko, saj sem tudi član akrobatske skupine Skokci v Šolskem centru Celje. Po napornem učenju se sprostiš, tako da ... ... ležem in poslušam glasbo ali pa se družim s prijatelji. Zakaj si izbral srednjo šolo, ki jo končuješ? Ker obožujem matematiko, fiziko, angleščino ...:)))))) Naj dogodek iz srednješolskih let? Maturantski ples. Recept za čimbolj uspešen konec šole in maturo? Organizirano učenje, zaupanje vase in marljivost. Po maturi bodo sledile najdaljše počitnice v življenju kako jih boš preživel? Najprej bo sledil počitek, potem kakšno potovanje in seveda tudi počitniško delo. Kako bi rad preživel počitnice, če ne bi bilo omejitev? Šel bi na potovanje okoli sveta. Te jeseni čaka študij ... kdaj bo šolanja konec? Upam, da čim prej, toda pustimo se presenetiti. Kje se vidiš čez pet let? Na uspešnem delovnem mestu. In čez deset let? Še vedno na uspešnem delovnem mestu, z ljubečo družino. Kaj je zate uspeh? Da dosežem zastavljene cilje. V življenju boš srečen, če ... ... mi bo uspelo z dobro voljo premagati vse morebitne ovire, ki me čakajo v življenju. Nerad razmišljam naprej. Prepustil se bom toku dogajanj in zagrabil priložnosti, ki se mi bodo ponujale. Kaj je zate uspeh? Da znaš živeti svoje sanje, si srečen skupaj z ljudmi okrog sebe, imaš vizijo in znaš razmišljati s svojo glavo. V življenju boš srečen, če ... ... bom uspel! Za oba zmagovalca imamo pripravljene lepe nagrade Turistične agencije Palma. Nagradili bomo tudi njuna razreda, in sicer s kosilom v eni od restavradj. 40 AKCIJA (S)hujsajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Pred poletjem še o kiparjenju telesa Nobena kozmetičarka ne more narediti čudeža, če človek sam ne poskrbi za dovolj gibanja, pravilno in uravnoteženo prehrano ter dovolj popite tekočine Za našimi »hujšarji« je še en uspešen teden. Skupina je lažja za 12,7 kilograma, od začetka akcije pa kar za 130 kilogramov. V torek so na tehtanju manjkali trije, med njimi tudi dva moška. A sta oba dobila »opravičeni« izostanek; Emil si je namreč privoščil jadranje in ob morju bo zagotovo dovolj priložnosti tudi za gibanje, Josip pa je postal ponosen očka dvojčkov. Kilogrami so kopneli kljub deževnemu tednu, ki je za nami. »Hujšarjem« se to očitno ni poznalo, saj so namesto za gibanja v naravi čas še bolj pridno izkoristili za obiske fitnesa. A ker je pred nami spet lepo vreme, jih je vodja akcije Tatjana Škornik Tovornik iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje spomnila na hitro hojo, tek in kolesarjenje. »Pa tudi malo bolj intenzivni sprehodi za-ležejo,« je še svetovala. Ob preverjanju podatkov po tehtanju so bile zanimive različne izkušnje »hujšarjev«. Nekaterim se je namreč zelo izrazito poznala izguba kilogramov, čeprav je prej kazalec na tehtnici kar nekaj časa nekako »stal« pri isti teži. Po drugi strani se je oglasilo ne- kaj »hujšarjev«, ki so bili kar razočarani. Še vedno izgubljajo maščobe, a ker hkrati pridobivajo mišično maso, ki je sicer malo težja, jim tehtnica ne pokaže napredka. Ta se vidi po oblačilih - kar nekaj žensk se je pritožilo, da oblačila zdaj prav »visijo« na njih. A te pritožbe je že v naslednjem trenutku prekrilo veselje, češ, da spet lahko oblečejo hlače, ki so se že po več let, tudi deset, prašile v omari. Po »garanju« še o razvajanju »Hujšarji«, ki vstopajo v zadnji mesec naše akcije, so gibanje že sprejeli za svoje in čeprav večina tega prej ni počela, je zdaj šport in rekreacijo že vključila kot nekaj samoumevnega v življenju. Ko torej govorijo o gibanju, skorajda ni več slišati, da gre za »garanje«, zato so si v torek več kot zaslužili še malo razvajanja. Kaja Tavčer iz Top-fitovega kozmetičnega salona jim je namreč spregovorila o negi kože ter jim natrosila kar nekaj kozmetičnih nasvetov. »Hujšarji« izgubljajo kilograme, to se pozna tudi na njihovi koži. »Različne kozmetične terapije in tret- maji, nega obraza in telesa, ki vključuje vse od masaž do anticelulitnih tretmajev ter oblog do manikure in pedi-kure, so zdaj tisto, kar vam bo še kako prav prišlo,« jih je nagovorila in že na začetku postavila stvari na svoje mesto. Ni jim obljubljala čudežev, ki bi jih prinesli še tako redni obiski kozmetičnega salona, pač pa je poudarila, da so kozmetičarke pravzaprav le nekakšni kiparji telesa, ki naredijo piko na i. Ljudje pa moramo sami poskrbeti za dovolj gibanja, pravilno in uravnoteženo prehrano ter to, da spijemo dovolj teko- »Ko sem se upokojila, sem bila stara 53 let in tehtala sem 70 kilogramov. Življenje se mi je dodobra spremenilo, postalo je bolj brezskrbno in lagodno, pri tem pa so se kilogrami počasi nabirali. V štirinajstih letih sem pridobila enajst kilogramov. Zaradi odvečne teže so se začele pojavljati bolečine v hrbtenici in v prsih, predvsem pri hoji navkreber težko diham. Nekaj moram narediti za svoje zdravje in boljše počutje in akcija hujšanja je odlična priložnost za izpolnitev cilja.« Poznate geliš nohte? Ne? Tudi veliko »hujšarjev« je zanje prvič slišalo in najlažje je bilo, da je Kaja sezula čevelj in jim jih kar pokazala. Če si jih privoščite na nogah, zdržijo celo poletje in zadrege zaradi okrušenega laka bodo le še neprijeten spomin. Prednost takšnih nohtov je še zelo enostaven in hiter nanos, zlasti pa to, da ne poškodujejo osnovnega nohta oziroma ga celo utrdijo, ob tem pa se jih tudi izjemno enostavno in hitro odstrani. čine. »Ko je ta i postavljen, me v salonu lahko nanj postavimo samo še piko. In to z različnimi anticelulitnimi posegi, masažami, pilingom ter oblogami, ki jim sledi še razvajanje telesa, da je na koncu koža učvrščena, voljna in da kar sije.« Anticelulitne programe v salonu kombinirajo s carbo tehnikami in tako imenovano silikonsko ventuzo, ki je nekakšen ročni vakuum. Osnova pa je seveda razstrupljanje telesa, saj morajo iz organizma vsi toksini, ki so se nabrali v telesu. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Melita Zavrl: »Super, skoraj dva kilograma v enem tednu! Res, da se prej dva tedna ni nikamor premaknilo, ampak zdajle je veselje toliko večje. In seveda vzpodbuda za naprej! Res je, kar nam pravijo: gibanje in pravilna prehrana zaležeta.« Igor Kukovec: »Pri zgubljanju kilogramov tudi >roštiljada< ne škodi, če se je pravilno lotiš. Ne s polnim krožnikom, pač pa kot tisti, ki pripravlja hrano. Pa še nekaj; na žar sodi tudi zelenjava, ni treba, da pečeš samo gore mesa.« Majda Cigole: »Dobra skupina smo letos, se kar bojim, ko bo zaključek akcije. Rada bi, da ostanemo v stikih in se še naprej družimo. Nekaj novih prijateljstev se je stkalo in vzpodbujamo se med seboj, tako da gre lažje.« Alen Džuranovič: »Hujšanje v skupini je zagotovo lažje in uspešnejše, kot če se ga lotiš sam. Smo zelo dobra ekipa, veliko smeha je tako v fitnesu kot na delavnicah in ko se ob tem še kilogrami topijo, je še toliko bolje.« AKCIJA 41 »Če bi nas kdo videl, bi mislil, da potrebujemo napotnico za posebno zdravljenje,« so se šalili »hujšarji« ob vajah iz joge smeha. Ob koncu so kljub vsemu ugotavljali, da so tako sproščeni in dobrovoljni kot že dolgo ne. Za vsak izgubljen kilogram se je vredno nagraditi Za nagrado in spodbudo »hujšarji« preživeli dan v Termah Dobrna Skrivnost vztrajanja na dolgih poteh in premagovanja enoličnih izzivov - boljši primer, kot je hujšanje, bi za oboje že skoraj težko našli - je tudi v nagrajevanju za etapne cilje. Vse dokler naš pokal ni iz čokolade, se razume. Naši »hujšarji« so za spodbudo ter razvajanje telesa in duha prav v ta namen preživeli dan v Termah Dobrna. »Strojevodja« Jože je goste na koncu povabil še na ogled svoje zbirke Polenek. Še prej je poskrbel za okrepčilo in kakšno šalo za dobro voljo. Da prazen žakelj ne stoji pokonci, v času hujšanja velja še bolj kot sicer. Uravnoteženi in čez dan razporejeni obroki so ključ do uspeha. Ob solatah vseh vrst lahko uživamo brez slabe vesti, s pametno izbiro pa je nekaj takih tudi sladic. Glede na lepo število kilogramov, ki so jih že izgubili vsak posebej in vsi skupaj, bo letošnji nakup kopalk za mnoge precej bol sproščeno opravilo, kot je bilo kdajkoli doslej. Termalno vodo iz vrelca na Dobrni v zdravstvene namene čislajo že več kot pol tisočletja. Tokrat smo ugotavljali, da sploh ni treba čakati na revmo, poškodbe gibalnega sistema ali kakšne druge bolezni. Ker plavanje v bazenih zelo dobro vpliva tudi na splošno psihofizično počutje, je udeležencem naše letošnje akcije dobro delo že samo po sebi. Da je gibanje v vodi, kot je na primer vodna aerobika, med najbolj priporočljivimi vadbami, tudi ni treba posebej poudarjati. Ko so »hujšarji« ob to dodali še obisk savne, se ni treba čuditi, da so prišli na suho precej izčrpani. A še zdaleč ne dovolj, da bi jim bila joga smeha, ki je sledila, odveč. Kako neki, ko pa je celotna skupina zdaj že zaživela v prijateljskem vzdušju, v katerem prav dosti razlogov za smeh sploh ni potrebno. Usta se tudi v težkih časih odrekanja in napora v dobri družbi kar sama razlezejo v nasmeh. Tisti, ki so jogo smeha izkusili prvič, bi se ob vajah tipa »ho ho ho, hi hi hi«, vožnji kosilnice in prešernem objemanju še najlažje smejali sami sebi. A teorija joge smeha pravi, da je čisto vseeno, čemu se smeje-mo, da pri tem le vztrajamo. Po zasluženem kosilu, ki je bilo čisto po pravilih varovalne narave z veliko zelenjave in solate ter z ravno pravšnjo mero pregrehe, je sledil še ogled Dobrne. Jože Polenek je »hujšarje« z vlakcem odpeljal po kraju in jih nato povabil še na ogled svoje etnološke zbirke. Če ste tako kot mi predvidevali, da s svojimi 15 tisočimi razstavljenimi kosi malo pretirava, morate njegov hram pod kozolcem nujno videti. Imamo ga na sumu, da se je za kakšnega navzdol celo uštel. Dan v Termah Dobrna se je izkazal za zadetek v polno. Se posebej, ker se je večina naših udeležencev s polno mero ela- na še isti večer napotila v fitnes. »Kaj pa mislite?! Tisto jabolčno pito moram vendar še pokuri-ti,« je bila odločna ena od »huj-šark« ko smo se s prešernimi obrazi popoldne poslavljali. StO, foto: GrupA Med aktivnostmi in lepotami zdraviliškega parka je »hujšarje« vodil animator Gašper. Terme Dobrna SPEED DATING - ZMENEK ZA SAMSKE 24. maja 2013 se bo v Termah Dobrna odvil že 5. Speed dating dogodek za samske, z druženjem, večerjo in cocktail zabavo z DJ-jem ter bogato animacijo. Obvezne prijave na 03 78 08 110 ali info@terme-dobrna.si. STAND UP KOMEDIJA - JANEZ USENIK 25. maja 2013 bo za obilico smeha poskrbel Janez Usenik - stand up komik, novinar POP TV-ja in idejni oče dobrodelnega muzikla Mož iz Manče. Obvezne rezervacije na 03 78 08 1 90 ali info@terme-dobrna.si. REVOLUCIJA V OBLIKOVANJU TELESA Ekskluzivni programi za najhitrejšo, varno in učinkovito dosego preoblikovanja telesa, zmanjšanja obsega in odprave celulita. Informacije: masažno-lepotni centerHisa na travniku na 03 78 08 555 aH travnik@terme-dobrna.si. ü Terme Dobrna Terme Dobrna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna T: 03 78 08 110, www.terme-dobrna.si 42 REPORTAŽA Problem paraolimpijskega športa v Sloveniji je slaba zastopanost mladih, čeprav jim je na voljo več kot 20 športnih panog. »Pingpong« od jutra do večera Razburljiv spopad z loparji v eni izmed najhitrejših iger z žogico Največji tovrstni turnir na svetu ima za vse sodelujoče veljavo domačega turnirja, saj se v Thermani Laško, dvorani Tri lilije in organizacijskem odboru Zveze za šport invalidov Slovenije - paraolimpijskem komiteju trudijo, da je za igralce odlično poskrbljeno. Sicer pa so nekateri igralci invalidi že od rojstva, drugi so se poškodovali v prometnih ali drugih nesrečah. »Malo smo noreli, malo smo lidih,« pojasnjuje. Kot pri ko spili in avto je zletel s ceste. Ko sem si zlomil hrbtenico, sem bil star 17 let,« se spominja Bojan Lukežič. Po poškodbi ga je najprej navdušila košarka na vozičkih, nato je na povabilo prijatelja začel trenirati namizni tenis. Pohvali se lahko s številnimi odličji s turnirjev v Laškem in v drugih evropskih mestih, v svojo zbirko pa želi dodati še potrditev z olimpijskih ali svetovnih tekmovanj. »Šport je merjenje moči in nič drugače ni pri športnikih inva- šarki visoki igralci izkoriščajo primanjkljaj centimetrov pri drugih, tako v namiznem tenisu invalidi igrajo na hibo, kar pomeni, da se osredotočijo na to, da nasprotnik doseže čim manj žogic. Igrajo na »finte« in znanje Medsebojni obračuni so hitri, žogice letijo po zraku, da jih oko komaj zazna, a vendar se Lukežiču ta disciplina ne zdi prav nič težja od drugih športov. Treba je obvladati »finte«, pravočasno reagirati, ko prileti visoka žogica. Seveda ima pomembno vlogo tudi znanje. Zdravi ljudje težko razumejo, da se invalidi zelo malo gibajo okrog mize, ampak igrajo pri njej. Pri pobiranju žogic jim pomagajo prostovoljci. Vprašanje, kako premagati poškodbo, ki za vedno zaznamuje življenje, morajo po besedah sogovornika invalidi rešiti doma, sami s sabo. Pomembno je tudi, kako jih sprejme okolica. »Sam sem imel veliko srečo, da sem imel prijatelje, ki so me nosili po stopnicah, me peljali na morje in me prisilili, da sem znova stopil v družbo. Naključni mimoidoči so pripravljeni pridržati vrata, ponuditi pomoč. Pomilovalni pogledi v smislu, revež, kaj se ti je pa zgodilo, mi predvsem v mladosti niso bili najbolj všeč, a sem jih sprejel, saj ljudje z njimi ne želijo nič slabega.« Lukežič ob koncu ne pozabi dodati, da je sodelovanje pri športnih dejavnostih prav tako dobrodošlo, saj vsakdan obogati z druženjem, medsebojnim povezovanjem in izmenjavo izkušenj. TINA VENGUST Foto: SHERPA Na 10. mednarodnem namiznoteni-škem turnirju za športnike invalide, odprtem prvenstvu Slovenije 2013, ki se je minulo soboto končalo v Laškem, so sodelovali tekmovalci iz vseh kontinentov sveta. Zbralo se je ogromno nosilcev medalj s paraolimpijskih iger v Londonu, številni svetovni in evropski prvaki. Dogodek je po besedah tehničnega direktorja turnirja Gorazda Vecka tudi priložnost za zavedanje, da invalidi niso nič slabši športniki od ostalih, ki z gibanjem nimajo težav. Sandra Paovic s Hrvaške je bila pred nesrečo profesionalna igralka namiznega tenisa. Leta 2008 se je udeležila olimpijskih iger na Kitajskem, naslednje leto pa ji je pot na polfinale lige prvakov, ko je bila stara 25 let, presekala prometna nesreča. Kljub napovedim, da bo obsojena na invalidski voziček, se je po dveh letih rehabilitacije znova postavila na noge. V zadnjega pol leta, odkar se je podala v namizni tenis invalidov, je osvojila tri mednarodne turnirje. Njen cilj je zmaga na letošnjem evropskem prvenstvu, največja želja pa zlata medalja na paraolimpijskih igrah leta 2016. »To, da sem športnica, da sem borbena in tekmovalna, je bilo neznansko pomembno za lažje premagovanje moje poškodbe. Navajena sem bila na napore, zavedala sem se, da so v življenju različne situacije, nesreča pa je bila seveda najhujša. Kar se je zgodilo nam v dvorani, je nekomu, ki si v življenju ni zlomil niti noge, nepredstavljivo.« Kar je enako pri namiznem tenisu invalidov in namiznem tenisu zdravih je namizni tenis. Mišljenje ljudi, da gre za drugorazredne športnike, ni pravilno, opozarja Gorazd Vecko, sicer tudi direktor namiznoteniške paraolimpijske reprezentance Velike Britanije in sin dvakratnega svetovnega in šestkratnega evropskega prvaka Edvarda Vecka. Pravila za srečanja za zelenimi mizami so popolnoma enaka kot pri zdravih, edina razlika pri igralcih, ki igrajo na vozičkih, je začetni udarec. Žoga mora biti pri njemu Tekmovalci so razvrščeni v deset kategorij invalidnosti. Dostop na tekmovalno prizorišče jim je olajšan s pomočjo dvigala, ki so ga v dvorani usmerjena proti tekmecu in ne stran od njega. Tri lilije lani obnovili. Dodatno dvigalo bi pomenilo priložnost za organizacijo večjih tekmovanj, kot so evropska ali svetovna prvenstva. INFORMACIJE 43 NE PREZRITE V PRIHODNJI ŠTEVILKI NOVEGA TEDNIKA INTERVJU Ni me strah za prihodnost Bernarda Hostnik, glavna sestra na travmatološkem oddelku bolnišnice Celje, je letošnja dobitnica zlatega znaka na področju zdravstvene nege. Zlati znak je v stroki zdravstvene nege kot viktor med slovenskimi estradniki. Kot pravi Hostnikova, ga hvaležno deli z vsemi sodelavci na oddelku.. »Pa ne gre le za fizično priznanje. Brez sodelavcev se nikoli ne bi izgradila v človeka, kakršna sem danes.« ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Aktivno na poti v pokoj Ko ostaneš v zrelih letih brez zaposlitve, ne smeš obsedeti doma. Telo in duha je treba zaposliti. Jelka Kajtna z nasmehom sprejema življenje in možnosti, ki ji jih ponuja. Aktivna mlada upokojenka je v neformalnem izobraževanju in usposabljanju našla nove izive. S svojo zagnanostjo je zagotovo prava ambasadorka vseživljenjskega učenja. Šparglji iz devete vasi Ali kako se je Edi Jurjevec zapisal gojenju špargljev »Zdrava prehrana in z njo doma pridelana hrana bosta vse bolj pomembni. Zato bo tudi naša kmetija za gostišče vse bolj pomembna,« pravi Edi Jurjevec med »svojimi« šparglji. UMMML^ živite cenejeJ / Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI pizz&tia/ ^V&uma/ FA^^N _cr ^h- - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust -LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - SLADA. D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. -TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve. - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! 44 INTERVJU Doktor za skok v daljine Kramljali smo z Dušanom Polimacem Svetovljan, zdravnik, atlet, tudi nogometaš (še vedno dvakrat na teden, v dvorani in na travi), poln domislic, ki jih izreka tako, da prisotni nevede utihnejo, oče dveh sinov, ki zna pohvaliti Slovenijo, sicer pa v srcu nosi Sarajevo, pred leti brkat, zdaj ne več. Tudi bivši boem. Pa ne bivši zato, ker je star 60 let. Tok življenja je storil svoje. Sicer pa, če kdaj zveni ostro, premislite, če se ni morda šalil. Kakšen človek je Dušan Polimac? (po daljšem premisleku) ... Malce je tudi priden in vesten. Še vedno služi zdravstvu, ki si ga je izbral. Športu ne zmore ubežati, čeprav se zadnje čase trudi. To dvoje ga najbolj zaznamuje in mu vzame največ časa. Selitve, tudi v vaših gimnazijskih časih za dve leti v Kairo, je pogojevala očetova služba. Zakaj? Bil je terenski delavec, sicer strokovnjak za jaki tok. Za deset mesecev se je denimo preselil na gradbišče v Bangladeš. Živel je v puščavah Bližnjega in Daljnega vzhoda, dokler ni vzel s seboj tudi nas, družine. Elektrificiral je Jesenice, Gacko v Hercegovini, Odžak v Bosni, preživel je nekaj mesecev v Makedoniji po potresu. Delo inženirja je bilo včasih drugačno. »Če so me učitelji silili v šolske igrice, sem imel odpor. Režiral pa sem nastope z nekaj sošolci. To me je veselilo.« Tudi vaš brat Vukan je študiral elektrotehniko in zaključil magisterij, sin Stevan je pravnik. Kaj bo mlajši sin Uroš? Vsak dan pravi nekaj drugega. Podobno kot jaz niha med medicino in športom. Otroške sanje pač. Sam nisem tako razmišljal. Igralstvo? Ne, režija, tudi fakulteta za šport. Bilo je spontano. Če so me učitelji silili v šolske igrice, sem imel odpor. Režiral pa sem nastope z nekaj sošolci. To me je veselilo. Po zaključenem drugem letniku medicine sem razmišljal, da bi se lotil diferencialnih izpitov za DIF (nekdanji Državni inštitut za fizkulturo, op. p.). Kombinacija bi bila odlična! Vsekakor. Za medicino se nisem odločil zaradi bolezni, temveč zaradi zdravja. Da slednje nadgrajujem pri športnikih. Da jih testiram in da na podlagi tega še bolj napredujejo. Fiziologija ni bila tako razvita. Toda dispanzer športne medicine v celjskem zdravstvenem domu je bil glede opremljenosti in kadrov daleč pred primerljivi ustanovami, tudi fakultetnimi. Celo aparature smo izdelovali. Atletika ali nogomet? Zanimivo, slednji me dolga leta ni navduševal. Bil sem atlet in zame je bil celo »kmečki šport«. Nabijanje žoge. Pa čeprav sem stanoval na Grbavici. Nekaj nogometašev Željezničarja, državnih jugoslovanskih prvakov iz leta 1972, je bilo mojih sošolcev. Brata Kojovič, Jankovič, Janjuš, Radovič ... Atleti smo imeli svoj imidž. Intelektualci, čisti, ne sicer toliko priljubljeni. Toda sčasoma, predvsem pa na fakulteti, so me zvabili v nogometna moštva. Dosti kasneje je sledila krona. Kje? Leta 1995 smo slovenski zdravniki osvojili naslov svetovnih prvakov v Barceloni. Moram se pohvaliti, da sem bil dolga leta svetovni rekorder v skoku v daljino, na ameriških kolidžih izven ZDA. V šoli v Kairu nas je bilo iz 33 držav, otroci veleposlanikov, predstavnikov gigantskih podjetij. »Športniki, s katerimi sem se družil, so imeli v sebi zvrhano mero iznajdljivosti, zvijačnosti, duhovitosti, s katerimi so kljubovali večjim, bogatejšim sredinam, klubom.« »Mimogrede, odvetniki so dokazali, da gre za laži. Ko sem ostal hladnokrven, je zadevo spravil v javnost. Nisem reagiral.« Dve leti starejši Nenad Stekic je imel drugi najboljši rezultat v skoku v daljino vseh časov. Je bil vaš vzornik? Ni mogel biti. Nekoga, ki te stalno premaguje in ti preprečuje najvišja mesta, ne moreš občudovati. Bil je izjemen atlet. Miren je, rad poje, igra kitaro, zaključil je ekonomijo. Multitalent. Čeprav so mu, vsaj mediji, radi pripisovali kakšno »nerodnost«. So jo tudi vam? Pred leti ste mi v bivši ordinaciji rekli, da ste na zid namenoma izobesili vsa medicinska priznanja. Z desetletji pridejo spoznanja, po katerih si otožen. Ljubezen do atletike je preprečil doping, do vrhunskega nogometa stave, do marsičesa politika, ki določenim športnikom omogoča zaposlitve. Zato verjamem le še v mladinski šport. Če se vrnem k zbirki strokovnih priznanj, ki sem jih uokviril. Zbiral sem jih. Dobil sem jih na mednarodnih kongresih. Tja pošlješ svoj prispevek pod šifro. Komisija ne ve, ali je avtor iz ameriške ali londonske univerze. Ali iz Celja. Trenutek, ko sem izvedel, da sem izbran in povabljen, je bil zame zmagovit. Nadgradnja pa so bila vprašanja, ki so mi jih postavljali, saj so jih očitno zanimala moja dognanja. Vmes je bila tudi trma, saj v moji delovni organizaciji nisem imel podpore. Za proučevanje, torej testiranja, sem plačeval iz lastnega žepa, na primer študenta, ki se je spoznal na računalniško obdelavo. Ko sem predlagal, da mi povrnejo nekaj potnih stroškov, so se celo norčevali iz mene. Res je, moje delo je skrb za bolnike, ne pa raziskovanje, katero raztezanje telesa je za športnike najbolj učinkovito. Ampak vseeno ... Koliko lahko, glede na zdravniško etiko, poveste o aferi z enim od bolnikov? Saj je bila nenazadnje v medijih. Dandanes se vsi tožarimo. Sicer pa gre za karakter človeka, ki mu je vse skupaj duševna hrana. Zamera je očitno osebne narave, najbrž ni bil zadovoljen z menoj. Ni mu bilo dovolj sodišče. Mimogrede, odvetniki so dokazali, da gre za laži. Ko sem ostal hladnokrven, je zadevo spravil v javnost. Nisem reagiral. Nato je predal vse skupaj zdravniški zbornici. Vsak, ki pride z mano v stik, me lahko presoja, saj sem javna osebnost. Lahko so nizkotni, lahko me hvalijo in me imajo radi. Njihova pravica. To je moj kruh. Tega se zavedam. Leta 2004 v Atenah je koleno hrvaškega rokometaša zaključilo v obrazu Zorana Jovi-čiča. So bili tudi težji trenutki od tistega? Bili so. Toda tudi tedaj ni bilo lahko, Zoranov primer mi je še posebej pri srcu. Edini sem vztrajal z diagnozo ob nestrinjanju nekaj kolegov. »Za medicino se nisem odločil zaradi bolezni, temveč zaradi zdravja. Da slednje nadgrajujem pri športnikih.« »Pred seboj sem imel vsa razpisana mesta na univerzah, inštitutih, ustanovah. Pošilja te Jugoslavija, izvoli. Za leto, dve! <« Najprej smo v tamkajšnji bolnici naleteli na mlado stažistko, ki se nam ni želela posvetiti. Potem so se izgubili rezultati preiskav. V bolnišnici je bil kaos, vse zastraženo zaradi dveh grških atletov, ki sta se dopinško pregrešila. Vrnili smo se v olimpijsko vas, kjer nisem odnehal. Uspeli smo ga spraviti na letalo proti domovini, kar je bilo nujno. Boril sem se za bolnika. Sicer pa mi je bilo huje v primeru enega mlajšega športnika. Več ne smem. Ste v Celje oziroma Šentjur prispeli po zaključeni fakulteti neposredno iz Sarajeva? Da. Navada je bila, da mladi zdravniki ostajajo v Beogradu, Sarajevu, Ljubljani, dokler ne dočakajo priložnosti. Obenem sem zaradi znanja angleščine sprejemal tuje študente, večinoma »neuvrščene«, in jih vodil ter jim pomagal. V zavodu za mednarodno izmenjavo študentov sem torej imel poznanstva. V uradu so mi ponudili, naj si izberem skoraj katerikoli kraj na svetu. Pred seboj sem imel vsa razpisana mesta na univerzah, inštitutih, ustanovah. »Pošilja te Jugoslavija, izvoli. Za leto, dve!« Toda prva žena je zanosila. Rekel sem si, v tujino, jasno, ne grem, pri starših pa tudi ne bom živel z družino. Nisem jih hotel obremenjevati. Ženini starši so imeli hišo v Šentjurju, po potresu na Kozjanskem pa so se po prejeti denarni odškodnini odločili za prenovo. Tedanji tast se je v Celju pozanimal, če je kakšno delovno mesto prosto. Jergovic, Durasovic, Lipovac, še kdo od piscev? Pred vsemi, Ivo Andrič. Ne le kot pisatelj, tudi kot filozof, vizionar. V multinacionalni kulturi je desetletja vnaprej predvidel, kaj se bo zgodilo. Vas je prizadela zadnja bosanska vihra? Zelo. Izgubili smo vse. Do vojne sem se vračal k materi, bratu, ostalim sorodnikom, prijateljem. Ko so bili prisiljeni oditi, je naenkrat Sarajevo izginilo. Zanimivo pa je nekaj. Tisti, ki smo ga zapustili veliko prej, ga imamo radi. Tisti, ki pa so odšli v nasprotju s svojo voljo, pa so zagrenjeni. Tudi moj brat Vukan. Razburi se, razjezi. Ali se lahko, čeprav ni bil ne atlet ne nogometaš, Mirza Delibašic uvrsti na vašo top-listo? Sarajevčani smo na Beograd, Zagreb ali tudi na Slovenijo gledali kot Mariborčani na Ljubljano. Športniki, s katerimi sem se družil, so imeli v sebi zvrhano mero iznajdljivosti, zvijačnosti, duhovitosti, s katerimi so kljubovali večjim, bogatejšim sredinam, klubom. Kinde pa je zmagoval s hladnokrvnostjo, eleganco. Izven igrišča pa je živel povsem boemsko. Kako ste radovednim tujcem razložili, kaj pomeni sevdah, merak? Najlažje je bilo priti z njimi v določeno razpoloženje in nato dejati: »E, to je to«. Kdo je najbolj duhovit izmed slovenskih športnikov? Všeč mi je bil Franci Petek, njegova nasmeja-nost na ekranu. Poseben humor, ne napadalen, le kot češnja na torto, ima Branko Tamše. Bi šli na morje za več mesecev? Ne morem. Ordinacija je moj otrok, ne more živeti brez mene. Po 33 letih sem spoznal: »Fajn je privat praksa, ampak ne splošna«. Ginekolog, internist, zobozdravnik ... »Pridite 17. novembra, pardon, 2. decembra.« Jaz pa ne morem reči: »Gospa Marija, nikar ne zbolite po 17. novembru, takrat me ne bo.« Mi smo štacuna z mešanim blagom. Oni pa so specializirana prodaja preko interneta. Ko naročiš, dobiš. Pa vendarle? Ponavadi en vikend v juniju igramo veterani nogomet v Rovinju, poleti me ni en teden zaradi spremljanja slovenske mladinske rokometne reprezentance na velikih tekmovanjih . Letos je svetovno prvenstvo, glej ga zlomka, v BiH, predtekmovalna skupina s Slovenijo in zaključni boji v Sarajevu. Kot naročeno? Res je. Tudi selektor Slavko Ivezič, s katerim smo skupaj začeli uspešno »zgodbo« pred dobrim desetletjem, je povezan z Bosno. Igrali bomo na domačih tleh, naših navijačev bo veliko. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, OSEBNI ARHIV INTERVJU 45 Lahko le opazujemo ali pa se aktivno vključimo Fundacija za ohranitev semen si prizadeva za zaščito in dostopnost avtohtonih semen - Skupno proti načrtom korporacij Katarina Hölzl je po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica. Že več let deluje na področju socialnega podjetništva, tako je sodelovala in pomagala razvijati različne organizacije na tem področju ter o tem predavala. Sodeluje v različnih nevladnih organizacijah, tako je s svojim modelom delovanja v letu 2012 omogočila prvo izvedbo aktivnosti v okviru Štafete semen ter tudi letos vodila aktivnosti za šole in vrtce. V letu 2011 pa je pripravila aktivnosti osveščanja javnosti o pomenu samooskrbe v Sloveniji, pripravila podlage za vzpostavitev Yunus centra za socialno podjetništvo na Univerzi v Mariboru, sodelovala pri vzpostavitvi Foruma za socialno podjetništvo, promocijskih aktivnosti Ekocivilne iniciative Slovenije .... Vse aktivnosti je skupaj z drugimi izvajala prostovoljno. Med okoljskimi aktivisti in organizacijami, ki so se aktivno vključili v opozarjanja, da prinaša nova uredba Eu o semenih veliko nevarnosti za pridelavo hrane na slovenskih njivah in vrtovih, je bila tudi Fundacija za ohranitev semen, katere pobudnica je Katarina Hölzl. Ta ugotavlja, da je popravljen predlog uredbe sicer nekoliko omilil ostre pogoje trgovanja in dostopa do semen, da pa še vedno skriva pasti, ki jih te dni odkrivajo. Ob tem napoveduje za 25. maj v Mariboru velik protestni shod v okviru globalnega shoda proti Monsantu, korporaciji, ki naj bi imela v lasti več kot polovico vseh semen na svetu. Aktivnosti za oblikovanje fundacije so se začele pred nekaj meseci. Pospeševati želi ekološko pridelavo hrane in zdrav način življenja. Zdrava in kakovostna hrana mora biti dostopna vsem, menijo v fundaciji. Predvsem pa je njeno poslanstvo vrnitev semen ljudem. Registrirala bo namreč posamezne sorte semen in skupaj s partnerskimi ustanovami tudi skrbela za njih. Tako želi zagotoviti dolgoročno stabilnost semen, njihovo dostopnost in zaščito ter s tem tudi zagotavljanje naše prehranske neodvisnosti. Kako se ta prizadevanja kažejo te dni, ko je aktualno vprašanje uredbe EU, ki načrtuje omejitve pri razpolaganju s semeni? Izguba več kot 80 odstotkov avtohtonih semen ter zgolj 10-odstotna samooskrba z lastnimi semeni govori predvsem o tem, da trg ni ustrezno uravnavan. Še posebej ob dogodkih s Semenarno Ljubljana se je zavedanje ljudi glede nastalih razmer zelo poglobilo. Vsak posameznik se lahko odloči, da nemo opazuje dogajanje okrog sebe ali pa aktivno pristopi k reševanju družbenih izzivov, skuša s svojim znanjem, delom in predanostjo nekaj spremeniti in to smo naredili tudi mi. Pri izvedbi različnih aktivnosti sodelujemo z Zelenim krogom, Ekocivilno iniciativo Slovenije, Varuhi semen, Sorškim poljem, Združenjem brezposelnih Slovenije in drugimi organizacijami. Te in še številne druge, kot je Društvo vrnimo mesto ljudem, so podprle prizadevanje fundacije, da 25. maja organizira shod Pro(za)test -za prihodnost - sejemo prihodnost, v sklopu globalnih protestov proti Monsantu. Dogodek bo v Mariboru ob 14. uri. Kaj so v tem okviru pomenila prizadevanja za odkup Semenarne Ljubljana? Potem ko so semenarno prevzele banke in s tem preprečile stečaj, odkup semenarne ni več potreben. Vendar smo se državljani že takrat odločali in nagibali k temu, da je potrebno reševati semena in ljudi in ne zgradb. Vsak tak dogodek pa pokaže tudi sistemske napake in nepravilnosti v družbi. Od nas je odvisno, ali bomo vzdihnili in zamahnili z roko, češ da je vse dobro in da gre življenje naprej, ali pa bomo razmislili o sistemskih rešitvah, ki bodo preprečevale tovrstne situacije. Fundacija za »Tudi Semenarna Ljubljana se ne odloča za proizvodnjo večjih količin semen v Sloveniji, prav zaradi pomanjkanja površin, ki bi bile primerne za proizvodnjo semen. Gre za pomanjkanja tako velikih površin, ki bi zagotavljale večjo dodano vrednost na vložek, nizke stroške in večji dobiček ter posledično konkurenčnost na trgu.« ohranitev semen predstavlja prav to sistemsko rešitev. Postati želi prva fundacija, ki bo v lasti državljanov in državljank. Zagotavljati želi sredstva za ohranitev, registracijo, vzdrževanje, raziskave, izobraževanje, razvoj semenarstva, razvoj samooskrbnih skupnosti, zaščito genskega materiala in družbeno odgovornih projektov v Sloveniji, Balkanu in Evropi. Katere določbe v uredbi EU o semenih so po vašem najbolj problematične in kaj bi prinesle? Pred spremembami uredbe, ki jih trenutno vsi še preučujemo, so bile problematične predvsem določbe, ki bi zahtevale RIN-testiranja in prepovedovala izmenjavo semen. Ta testiranja so namenjena preverjanju različnosti posamezne sorte ob že znanih sortah iste vrste in sicer, ali so rastline ene sorte bolj ali manj izenačene in ali sorta skozi leta pridelave ohranja svoje lastnosti. Takšno testiranje predstavlja osnovo za vpis posamezne sorte v register poljščin ali vrtnin, ki se lahko tržijo. Pri hibridih to ni problem. Populacije rastlin starih sort pa teh pogojev ne izpol- njujejo in bi bile lahko izključene iz skupnega registra. Prvotna uredba je predvidevala administrativno in finančno breme za dobavitelja rastlinskega razmnoževalnega materiala. Tako bi prišlo do negativne selekcije med dobavitelji v prid velikih semenarskih podjetij. Veliko skrb je povzročala prvotna uredba tudi v smislu, da bi postala brezplačna izmenjava semen med kmeti in vrtičkarji prepovedana. To bi bil res globok poseg v osnovne človekove pravice. Nova uredba, ki smo jo dobili v branje, že odkriva prve nepravilnosti, ki omogočajo popolnoma različno razlago posameznih postopkov, ali pa dajejo možnost za uvajanje dodatnih omejitev. Predloge in pripombe na novo uredbo bomo podali v prihodnjih dneh. Zakaj bi bilo treba to področje sploh urejati v okviru EU, če ima vsaka država te stvari verjetno že dokaj dobro urejene? Pred dnevi je prav prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru lepo povedal, da je bila zakonodaja v Jugoslaviji, ki smo jo potem tudi »Ko človek čuti predanost, ko razume, kaj se dogaja, ko je pripravljen dati sebe na stran in delovati v družbeno dobro, se mu zdijo vsa vprašanja odveč, saj deluje, dela in samo je.« prevzeli, precej strožja v določenih delih kot zakonodaja EU in je dobro urejala nekatera področja. Slovenija je del EU in s tem podvržena njenim pravilom. Z vstopom v EU se je odpovedala delu svoje suverenosti in pravila EU so nad nacionalnimi. Kaj konkretno bi spremembe pomenile za vrtičkarje, ekološke kmete in pridelavo hrane na sploh? Povedano zelo na splošno, uredba izvzema in dopušča izmenjavo med vrtičkarji. Bojim pa se, da bomo ob zelo natančnem pregledu nove uredbe, ki smo jo dobili pred nekaj dnevi, ugotovili, da to ne velja za tiste, ki iz semena pridelujejo hrano in jo potem dajo na trg. Torej, če imaš ekološko kmetijo in del pridelka nameniš za proizvodnjo lastnih semen in ta semena uporabiš za pridelavo hrane, ki pa jo daš potem v promet na trg, se zastavi vprašanje sledljivosti. Treba je vedeti, da se vsa ta zakonodaja sprejema zaradi »varstva potrošnikov«. V celotni pre-hranski verigi se zahteva sledljivost. Podobna sledljivost se lahko zahteva tudi pri proizvodnji zelenjave. Kaj to pomeni? Če bomo želeli zagotavljati sledljivost, bo posamezni ekološki kmet »Podporo so fundaciji izrekli številni posamezniki in organizacije. Še posebej nas veseli podpora Mete Vrhunc, Draga Purgaja, Sanje Lončar in številnih strokovnjakov iz gospodarstva, ki so bili pripravljeni vložiti svoj čas in znanje v nastajanje te organizacije. Še posebej smo ponosni na mlade študente, ki so se pridružili in aktivno sodelujejo pri delu in bodo preko fundacije razvijali tudi svoje projekte.« moral certificirati svoja semena in zagotavljati sledljivost, enako kakovost, preprečevati naravno križanje ali pa jih kupiti od proizvajalcev. Šele tako pridelana hrana se bo lahko znašla na krožniku potrošnika. Fundacija za ohranitev semen želi prav z registracijo semen in s celotnim postopkom zagotoviti dostopnost semen ljudem in proizvajalcem hrane. Do konca maja naj bi država poslala pripombe na uredbo v Bruselj. Pa verjamete, da bodo naši predlogi upoštevani, če vemo, da Evropske komisije ničesar ne obvezuje k upoštevanju odzivov iz držav članic? Ni pomembno, kaj mislim jaz. Pomembno je, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da zadeve preučimo in posredujemo skupne predloge. Če ne bodo upoštevani, kaj potemtakem še ostane Sloveniji, da ohrani svoje avtohtone vrste semen? Nikoli ne bo težava za vrtičkarje. Težave so lahko pri tistih, ki proizvajajo hrano za trg. In okrnitev proizvodnje hrane lahko vpliva na pre-hransko samooskrbo. Potrebno se je zavedati, da že danes naši ekološki kmetje ne proizvedejo dovolj hrane glede na povpraševanje ali pa ne morejo zagotoviti konkurenčnih cen na trgu v primerjavi z italijanskimi, avstrijskimi in drugimi proizvajalci hrane. S tem kupujemo ekološko, a ne slovensko hrano. Treba je zagotoviti nova delovna mesta za državljane in področje samooskrbe to nedvomno omogoča. TATJANA CVIRN Foto: www.ogrinec.com 46 GOSTUJOČA MNENJA / PODLISTKI V tej in prihodnjih dveh številkah Novega tednika dajemo besedo mladim, da razmišljajo o prihodnosti, ki nas čaka. K sodelovanju smo povabili letošnje tri dobitnike kristalnih celjskih grbov. Danes objavljamo poglede sociologinje Jasmine Šepetavc, v prihodnjih številkah bosta o prihodnosti, kakršno pričakujeta, razmišljala diplomantka menedžmenta Selma Duranovic in zobozdravnik Tine Malgaj. GOSTUJOČE MNENJE Oblike prihodnosti »Šele mesto, ki ceni svoj človeški in kulturni kapital bolj kot ekonomskega, je lahko nosilec zastave širših družbenih sprememb k enakosti in trajnostne-mu razvoju.« Pisanje o prihodnosti moji generaciji diplomantov z vse manj možnostmi predstavlja nezavidljivo nalogo čiste špekulacije, pospremljene z vdanostjo v obdobje, v katerem vlada stalen govor o krizah, negotovosti in strahu. Prihodnost je v naših mislih dolgo ostajala megleno prazno mesto, tisto, kar nas skrbi in obremenjuje. A hkrati se zdi, kot da je občutje navidezne brezciljnosti in nemoči večine danes privedlo do točke preobrata, ki nas je presenetil s prebujenjem in z možnostjo spremembe na bolje. Ravno v tem procesu družbene transformacije se pisanje in govorjenje o drugačni prihodnosti i JASMINA ŠEPETAVC in družbeni ureditvi zdi nujno, ne izključno za eno generacijo, temveč za vse. Medgeneracijsko sodelovanje Misel o kolektivnem delovanju v smeri proti skupnemu dobremu se mi je vnovič izrisala na podelitvi celjskih gr- bov. Podelitev je najprej pokazala, kako pomembno je, da različni ljudje s svojimi znanji prispevajo k razvoju skupnosti, predvsem pa je simbolizirala generacijsko sinergijo v tem procesu; življenjska pot delovanja v skupnosti in zanjo se je izrisala v enem samem dogodku - od začetkov poklicne poti nas mladih diplomantov, ki smo dobili priznanje in popotnico za naprej, do društev, ki kultivirajo, ščitijo, pomagajo in izobražujejo danes, in nenazadnje do priznanja za vseživljenjsko delo in dosežke dobitnika zlatega grba. Mesto nikoli niso le stavbe Preteklost, sedanjost in prihodnost so se združile v harmoniji tistega neoprije- mljivega pojma, ki mu pravimo duh mesta. Šele mesto, ki ceni svoj človeški in kulturni kapital bolj kot ekonomskega, je lahko nosilec zastave širših družbenih sprememb k enakosti in trajnostnemu razvoju. Bolje rečeno mesto ni le materialna razporeditev stavb. Mesto lahko in mora stremeti k temu, da je enakovredno izhodišče zamišljanja alternativnih vizij, čisto real- nih in premišljenih modelov pravičnejše družbe na lokalni in širši ravni, pa naj gre za pravico do strehe nad glavo, dostopne kulture, nediskri-minatorne uporabe javnih prostorov, dostopne socialne varnosti in izobrazbe, čistega bivanjskega okolja, medgene-racijskega sodelovanja ... Nič ni enostavno Zamišljanje in udejanjenje vizij ni enostaven proces niti ni mogoče predpostaviti njegovega pozitivnega izida, je pa ta veliko bolj verjeten ob iskanju širšega konsenza. Mesto lahko v prvi vrsti naredi to, da ponudi čim večjemu številu ljudi glas, da izrazijo svoje ideje in vplivajo na pomembne odločitve. Neposredna demokracija se lahko začne na ravni lokalnih skupnosti in se postopno širi. Prihodnost je negotova, a pozitiven izid je toliko bolj verjeten ob aktivnem anga-žmaju večjega števila ljudi. Naj bo vsak izmed nas vizi-onar, da razkadimo meglo, ki ovija prihodnost. »Mesto lahko in mora stremeti k temu, da je enakovredno izhodišče zamišljanja alternativnih vizij, čisto realnih in premišljenih modelov pravičnejše družbe na lokalni in širši ravni, pa naj gre za pravico do strehe nad glavo, dostopne kulture, nediskriminatorne uporabe javnih prostorov, dostopne socialne varnosti in izobrazbe, čistega bivanjskega okolja, medgeneracijskega sodelovanja...« »Prihodnost je negotova, a pozitiven izid je toliko bolj verjeten ob aktivnem angažmaju večjega števila ljudi. Naj bo vsak izmed nas vizionar, da razkadimo meglo, ki ovija prihodnost.« Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (1) V obdobju od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja so bile prehranske navade na Celjskem pogojene z odmaknjenostjo naselij od komunikacij, s socialnim statusom prebivalcev, z lokalnimi navadami ... K razvoju prehrane je pripomogel tudi prihod železnice, najbolj pa sta nanj vplivala gospodinjsko šolstvo ter gospodinjska literatura. Šele kuharski tečaji in priročna literatura so kuharicam odkrili, kako naj bolje izkoristijo prehrambne možnosti v svoji okolici. Za prehod od talnega ognjišča do štedilnika smo potrebovali tisočletja, prehod na uporabo plinskih ali električnih kuhalnikov in štedilnikov pa se je zgodil v dobrih sto petdesetih letih. Z zamenjavo odprtega ognja se je morala spremeniti tudi posoda za pripravo hrane. Glinena posoda je začela izginjati, nadomestila jo je pločevinasta loščena posoda, ki jo je od leta 1895 izdelovala tudi Westnova tovarna emajlirane posode v Celju. Tej sta se nekoliko kasneje pridružili še aluminijasta in steklena posoda. Vzporedno z razvojem ognjišča - štedilnika - se je spreminjal tudi nabor priporočljive- ga inventarja dobro urejene kuhinje. Število pripomočkov (šestdeset), ki obvezno sodijo v vsako urejeno kuhinjo iz Slovenske kuharice M. Pleweis iz konca 19. stoletja, se do prenovljene in dopolnjene izdaje iste kuharice Felicite Kalinšek ni bistveno povečalo, se je pa izbor korenito spremenil ter dopolnil s pripomočki, ki jih je prinesel tehnični razvoj. Velike spremembe Pri pripravi hrane je v borih sto letih prišlo do bistvenih sprememb. Mestne pa tudi mnoge podeželske gospodinje so sredi 20. stoletja že kuhale na zidanih, železnih in tudi plinskih štedilnikih. Vodo za kuho in pomivanje je grel štedilnik, pri nekaterih že električni grelec. Kavni mlinček je bil še konec 19. stoletja zelo dragocen pripomoček in mnogokrat edini gospodinjski strojček pri hiši. Redkejša je bila mesoreznica, ki se je v pol stoletja spremenila iz navadne v kombiniran strojček za kekse, špagete in drugo. Navaden lonec za kuhanje kave je dobil naslednika, to je kavovar. Glineni model za potico se je prav tako močno spremenil, njegovi nasledni- ki so bili pločevinasti modeli najrazličnejših oblik in velikosti, hkrati s tem pa so se pojavili še pločevinasti modeli za žolce, sladolede, drobno pecivo in drugo. Poseben obred Uživanje hrane je bilo vedno poseben obred. Lahko je bil v »hiši«, preurejeni kuhinji ali jedilnici. Kar je v meščanskem okolju predstavljala jedilnica, je v modernizirani kmečki hiši predstavljala »hiša«. V ta namen so nasproti peči postavili mizo s klopmi ali stoli. Nekateri so v hišo postavili še »mentrgo«, ki je služila za pripravo krušnega testa, lahko pa je opravljala tudi funkcijo pomožne mize. Trdovratno se je na podeželju obdržal način uživanja hrane iz iste sklede, kadar je bil obrok sestavljen iz le ene vrste hrane. Kljub temu tudi meščani niso vedno jedli v jedilnicah in iz porcelanskih krožnikov. Ponudba boljših celjskih gostiln se je v tistem času zgledovala po dunajskem vzoru. Povprečen obrok je vseboval juho, mesno jed s prikuho in sladico. Za glavno jed so ponujali različne vrste zrezkov, bržol in kotletov, različne pečenke ... Raznovrstne so bile tudi priloge in sladice. Ponudba je bila tako raznovrstna, da je vsak gost lahko našel kaj za svoj okus in žep. Kuhinja z zidanim štedilnikom PISMA BRALCEV 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Pohvale Radostno petje zborov V petek, 10. maja, sva prisluhnila ubranemu petju 12 zborov na območni reviji odraslih pevskih zborov. Pevci, po dva zbora iz Dobrne, Lju-bečne in Vojnika, po en zbor iz Nove Cerkve in Štor ter kar štirje celjski zbori, so nama s svojimi nastopi obogatili večer. Vsak nastop je bil nekaj posebnega, izbrane pesmi pa odraz bogastva njihovih prizadevanj, da bi v slovenski prostor prinesli veselje in radost. To jim je v celoti uspelo. Njihovo ljubiteljsko petje kaže na njihovo ljubezen do te umetnosti. Zapeli so profesionalno in dodali tisto več, kar da človek, ki deluje z ljubeznijo. Svoje navdušenje nad petjem so prenesli na občinstvo. Žal nas je bilo v dvorani Celjskega doma malo. Sprašujeva se, zakaj Celjani niti ob brezplačnem obisku koncerta ne poiščejo kanček veselja in se vsaj malo umaknejo iz zaskrbljene vsakdanjosti. Kriza naj bo tudi priložnost in izziv. Ti pevci že desetletja žrtvujejo veliko časa in prizadevanj, da nam lahko z nastopi prinašajo veselje. Zakaj jim ne bi prisluhnili, se jim s svojo prisotnostjo zahvalili in jih nagradili z aplavzom? Tudi petje nam lahko olajša izhod iz krize. Lažje bomo sprejeli spremembe, ki so nujne. Mogoče se nam bo ob poslušanju ubranega petja porodila nova izvirna zamisel, kot naš prispevek k izhodu iz krize? Za ustvarjalno spopadanje s krizo in pozitiven izhod iz nje potrebujemo tudi lepo - radostno razpoloženje; in nastop teh zborov nama je pričaral radosten večer. Iskrena jim hvala. ANTONIJA in CIRIL MARINČEK, Celje Modri telefon Čakalne dobe Bralka s Celjskega čaka na operacijo na očesni kliniki kliničnega centra v Ljubljani že približno eno leto, ta naj bi ji med drugim odpravila bolečine. Prav tako dobro pozna primer, ko je tam bolnica z rakasto tvorbo čakala na odstranitev eno leto. Zanima jo, kako je v Sloveniji s čakalnimi dobami za operacije nasploh, ali obstajajo omejitve glede razumnih rokov. Kako lahko bolnica ravna v primeru, če se počuti prikrajšano? Duša Hlade Zore, dr. med., zastopnica bolnikovih pravic, odgovarja: »Vsak bolnik ima pravico, da se njegov čas spoštuje, in bolniki upravičeno pričakujejo, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev vložili ves trud v to, da bodo čim prej obravnavani. Skladno s pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov so zdravstvene ustanove dolžne voditi čakalne sezname in nanje vpisovati bolnike po vrstnem redu naročanja in jih obravnavati v takšnem vrstnem redu, kot so vpisani v čakalni seznam. Pri tem imajo pri čakanju prednost bolniki, za katere je po strokovnih standardih podana višja stopnja nujnosti. Strokovne kriterije razvrščanja v posamezno stopnjo nujnosti pripravijo posamezni razširjeni strokovni kolegiji. Stopnje nujnosti so: nujno, hitro in redno. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti >nujno<, se izvede takoj, vendar najpozneje v 24 urah, in ni predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti >hitro<, se izvede najpozneje v treh mesecih, zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti >redno<, se izvede najpozneje v šestih mesecih. Ne glede na te roke najdaljša dopustna čakalna doba znaša: pri malignih obolenjih mesec; pri ortopedskih operativnih posegih 12 mesecev; za izdelavo protetič-nih nadomestkov po končni sanaciji zobovja 12 mesecev; za ortodontsko zdravljenje, ki je označeno s stopnjo nujnosti >hitro<, 12 mesecev ter »redno« 18 mesecev. Pri tem velja, da je najdaljša dopustna čakalna doba Sloveniji spoštovana, če je čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri naj- Na naši razstavi o delavski kulturi in industrijski dediščini Celja predstavljamo delo kot nosilca razvoja v 20. stoletju ™V1 "Ha 'V.- ..' 122.630 nezaposlenih v Sloveniji 65.737 nezaposlenih moških 56.893 nezaposlenih žensk 3.613 nezaposlenih Celjanov več kot 20.000 Slovencev po delo v tujino 350.000 ljudi živi na pragu revščine 'podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - april 2013 manj enem izvajalcu znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob, kar pomeni, da je pri drugih izvajalcih lahko tudi daljša. Zato naj bi pri naročanju bolniki dobili podatke, v kateri ustanovi lahko na vrsto pridejo prej. Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezne zdravstvene storitve določi minister za zdravje. Če ima bolnik pravico izvedeti razloge za čakalno dobo in za njeno dolžino ter ima pravico vpogleda, prepisa ali kopije čakalnega seznama in če meni, da je prikrajšan oziroma da so njegove pravice kršene, se lahko pritoži pri pristojni osebi zdravstvene ustanove ali poišče pomoč zastopnika bolnikovih pravic.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si IZLET Z ZELENIM VALOM Znova z nami v zeleno Cvetoči maj je tudi letos priložnost, da vas povabimo na izlet z Zelenim valom, ki je na valovih Radia Celje vsako sredo med 11. in 12. uro z vami že 16. leto. Krenili bomo po uhojenih stezah; najprej v vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, nato pa k lovskemu domu pod Gozdnik, v objem cvetočih travnikov, bogatih z zdravilnimi zelišči, po katerih nas bo vodila zeliščarka Fanika Burjan. Po tradiciji ne bo manjkalo dobre volje, veselih zvokov Ubranih strun, prigrizkov in - kar je cilj in namen zelene karavane - izmenjave izkušenj o zdravju iz narave, spoznavanju zdravilnih in tudi strupenih rastlin. Proti večeru se bomo bogatejši z novimi znanjem o zdravilnih rastlinah vrnili v dolino. Na izlet vas v imenu Novega tednika in Radia Celje vabi voditeljica oddaje Zeleni val Mateja Podjed s sodelavci. Kupon št. 2 Ate Ime Priimek Naslov «SUbus^ Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. Pridno izrezujte in izpolnjujte kupone, ki bodo v Novem tedniku izhajali vse do konca maja, in jih pošiljajte na naš naslov. Če vam bo 5. junija žreb naklonjen, boste prisedli v našo zeleno karavano in 15. junija odšli z nami na izlet, na nekaj prijetnih uric druženja in spoznavanja zdravilnih zelišč s strokovnjaki s tega področja. Z vxwPiL od mludosti/do starostu 48 BRALCI POROČEVALCI Pred Marijino hišo, ko so slavljenki prišli čestitat za praznik sorodniki in prijatelji. Marija Gračner, osemdesetletnica Za ljudi, ki v življenju veliko prestanejo, velja, da so vedri in vedno dobre volje. Tudi Marija Gračner je takšna. Nasmejana in dobrodušna, ko jo obiščejo sorodniki in prijatelji. Najraje pa ima svoje živali in tudi zelo rada jih pokaže, pa saj take lepotice tudi velja pokazati in o njih tudi kaj povedati. Še pred desetletji je pomenilo imeti pet govejih glav v hlevu pravo bogastvo. No, Šigeričeva Marija, rojena ni užila. Poročila se je na kme-21. aprila 1933, bogastva ravno tijo, ki je bila dodobra zadol- žena in še vrsto let je plačevala za dolgove iz preteklosti. Pri 33 je bila že vdova, saj ji je moža ubila elektrika. Hčeri Olga in Darinka sta tako že v otroštvu ostali brez očeta, Marija pa brez moža. Gospodariti na 17 hektarjev veliki kmetiji ni bilo mačji kašelj. Delali so vse na roke in v veliko pomoč sta ji bili njeni sestri. Ječmen so večkrat žele kar v mesečini. Na kmetiji so ob njeni družini živele še tri ženske, mama, tašča in babica, dve sta bili preužitkarici. To je pomenilo, da jima je morala vsako leto od pridelka dati izdatno mero preužitka, pšenice, koruze, prašička in pijače; trda je bila in dela veliko; denarja ni bilo in dandanes si je težko zamišljati, kako skromno so živeli. Je pa potem, ko je dolg odplačala, živela, ne da bi pomislila še na kakšen izposojen dinar. Zdravje ji še kar služi, se pa zdravi sama, saj zdravnikom najbolj ne zaupa. Vesela je vsake prijazne besede; za rojstni dan pa je bilo prijaznih besed in dobrih želja veliko pa tudi daril in presenečenj. Stane Vidmar, ki ga je pogosto poslušala na radiu, ji je prišel zapet kar v živo. Ne pa samo njej, pač pa tudi hčerki Olgi ter in zetu Ivanu, ki sta ravno na njen 80. rojstni dan praznovala 35 let poroke. Tudi zanju velja, da sta vedno dobre volje, njun dom pa je prijazno zatočišče za vedre in pridne ljudi. BOŽA HEREK Špansko zlato in srebro Na dan Zemlje smo se v Ekonomski šoli Celje v Kosovelovi ulici pridružili slovenskim ekošolam. S podpisom ekolistine smo se obvezali, da bomo stopali po korakih mednarodnega projekta okoljske vzgoje Ekošo-la kot način življenja. S skupnim delom in zgledom si bomo prizadevali za boljše, bolj zdravo in čistejše okolje ter za odgovoren odnos do sočloveka, narave in vseh živih bitij, za lastno zdravje in gibanje ter osveščanje o ekološkem delovanju šole. Dijakinja Ines Gobec je izdelala Ekoznak Ekonomske šole Celje v podobi drevesa v zeleni in modri barvi, ki ponazarja vodilno misel delovanja dijakov in delavcev šole Bodi moder, bodi eko, bodi kul. Deluj zeleno! Na V SAH ČETRTEK ob 12.15 BS.1 OS,S tOD.3 I mev GLEDflU Tretješolki Gimnazije Celje - Center (GCC) Lea Mraz in Ana Pia Robič sta na državnem tekmovanju v znanju španščine v Novi Gorici osvojili zlato in srebrno priznanje. Državno tekmovanje srednješolcev Dilo en espanol za dijake, ki se španščino učijo tretje leto, je bilo 20. aprila na Gimnaziji Nova Gorica. Udeležilo se ga je osemdeset dijakov iz cele Slovenije. Lea in Ana sta tako dopolnili letošnji niz uspehov dijakov GCC na nacionalnih tekmovanjih znanja, saj so v preteklih mesec osvojili najvišja priznanja iz slovenskega in nemškega jezika, biologije in ekologije. Na GCC se dijaki učijo španščino kot drugi ali tretji tuji jezik. Berejo tudi španske knjige za bralno značko Epi lectura. Letos se je tekmovanja za bralno značko udeležilo osemindvajset dijakov od pr- vega do tretjega letnika. Sedem bralcev je osvojilo zlato in sedemnajst srebrno bralno značko. Njihova mentorica je profesorica Lučka Rednak. Sicer na šoli dijakom ponujajo več jezikov, ki se lahko ob španščini kot drugi ali tretji tuji jezik učijo tudi nemščino, francoščino, italijanščino in ruščino, šola pa je z različnimi projekti zelo dejavna tudi na mednarodnem področju. GD Z leve: Vida Horvat, Andreja Tanšek, Tatjana Trupej, Bernarda Marčeta, Janja Jakob, Janko Požežnik, mag. Marko Zidanšek, Magda Cencen Kalamar in Ivica Burnik Podpis ekolistine v Ekonomski šoli Celje Lea Mraz, Lučka Rednak in Ana Pia Robič slovesni prireditvi so se nam pridružili nacionalni koordinator Ekošole mag. Gregor Cerar, predstavnik Mestne občine Celje Janko Požežnik, v. d. ravnateljice in direktorice Bernarda Marčeta, predsednica mestne četrti Dolgo polje Ivica Burnik, direktor podjetja Simbio mag. Marko Zidanšek, šolske koordinatorice Tatjana Trupej, Andreja Tanšek in Vida Horvat, predstavnica sveta staršev Magda Cencen Kalamar ter predstavnica dijaške skupnosti Janja Jakob. Kot podpisniki ekolistine so podprli prizadevanja za ekološko delovanje dijakov in delavcev šole. Na koncu smo posadili japonsko češnjo in s tem dodali kamenček v mozaik okoljske vzgoje. SIMONA RAP Borčevska organizacija z manj denarja Združenje borcev za vrednote NOB Celje, ki združuje 1.400 članov v 17 krajevnih organizacijah in domicilih, je imelo v sredo, 17. aprila, letno skupščino v dvorani Narodnega doma v Celju. V spomin na preminulega dolgoletnega predsednika ter častnega predsednika tovariša Milana Batističa je bila pred skupščino žalna seja, ki jo je vodil predsednik združenja Marjan Petan. Na skupščini je Petan pozdravil delegate posameznih KO in domicilov ter goste. Najprej so obravnavali poročilo o delu združenja, ki ga je predstavil predsednik, v nadaljevanju pa finančno poročilo, ki ga je predstavila članica IO Jožica Subotič. Predstavili so tudi poročilo nadzornega odbora. Razvila se je živahna razprava, predvsem na področju financ, saj združenje prejema precej manj dotacij kot v preteklosti in se je treba temu prilagoditi, kar pomeni zmanjšanje stroškov. Program dela za naprej, za leto 2013, zaradi tega ne bo okrnjen, bo pa treba biti bolj ra- cionalen, vendar ne na škodo kvalitete in poslanstva. Zaradi odhoda članov IO združenja, Sonje Podbregar in Rudija Stoparja, sta bila izvoljena nova člana, in sicer Mihael Zver ter Vlado Gaber-šek. Odhajajočima članoma IO so se zahvalili za njuno delo, novima pa želeli veliko uspeha. Skupščina je bila zelo delovna in je razčistila še vse tiste nejasnosti, ki so ostale s sestankov s predsedniki ali pa na konferencah posameznih KO ZB. BRANKO VERDEV BRALCI POROČEVALCI 49 Spomladanski koncert velenjskih godbenikov Živahen preplet melodij, ritmov in zvoka je bil razlog, da so poslušalci Spomladanskega koncerta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje uživali v glasbi. Koncert, ki je bil v sredo, 24. aprila, v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju, je bil zadnji v tej sezoni. Od petdesetih let prejšnje- nes tudi velenjska godba. Na ga stoletja in vse do danes je bil razvoj rudarske godbe v Šaleški dolini, ne le Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, tesno povezan z mag. Ivanom Marinom. Ustvaril je moderno godbo, takšna je da- njenem čelu je že skoraj deset let dirigent Matjaž Emeršič. Marinova Šaleška dolina je bila za to ravno pravšnja za začetek tokratnega sicer že tradicionalnega spomladanskega koncerta. Glasbeno popotovanje se je nadaljevalo s čudovitim Piazzolajevim tangom Oblivion, s katerim je skladatelj ustvaril novo obliko tanga, saj je v tradicionalni tango vnesel džez in klasično glasbo. V tej skladbi se je kot solist na sopran saksofonu predstavil Gorazd Topolovec. S čustvi je bila prepletena tudi simfonija Jamesa Barnesa The tragic, ki je nastala takoj po smrti njegove hčere Natalie. Z zimzelenima melodijama - Privškovo Vrača se pomlad in Šifrerjevo Za prijatelje - se je predstavil izjemen vokalist Matjaž Mrak. Godbeniki so s kubansko Co-pacabano, skladbo, posvečeno barski plesalki v znamenitem nočnem lokalu, in z brazilsko Tico-Tico dokazali, da obvladujejo tudi malo drugačne ritme. S skladbama Nekoč se bova srečala in Ta noč bo moja so se s pevcem ponovno vrnili na slovenska tla. Za konec večera so prihranili Tichelijevo Blue shades (Odtenki modre). Harmonija ritmov džeza in bluza je pričarala različne tone modrine. Navdušenemu občinstvu to ni bilo dovolj, zato so velenjski godbeniki z grško Zorbo še pričarali bližajoče poletje. Lahkotne melodije so poslušalcem oživele duha in spo- min, a tudi pete so marsikoga zasrbele. Člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje so glasbeno odličnost dokazali že mnogokrat do zdaj. To potrjujejo številne nagrade, ki pomenijo dodaten zagon za nadaljnje ustvarjanje. O njihovi kakovosti pričajo zlate medalje s svetovnih prvenstev pihalnih orkestrov na Nizozemskem ter najvišji naslovi z drugih tekmovanj v mednarodnem in domačem okolju. TJ Letni nastop vojniškega zbora V petek, 19. aprila, smo pevci Moškega pevskega zbora KUD Franceta Prešerna Vojnik delali obračun pretekle pevske sezone na rednem letnem koncertu v Kulturnem domu v Vojni-ku. Ves trud in priprave od septembra 2012 ste poplačali vi, dragi naši domači, sorodniki, sponzorji, prijatelji in ljubitelji nam tako ljube slovenske narodne in umetne pesmi, saj ste do zadnjega kotička napolnili dvorano. Letni koncert je izzvenel pod naslovom Pa da bi znal, bi vam zapel in zdaj sem popolnoma prepričan, da je bila tema večera pravilno izbrana, saj smo lahko dokazali, da znamo in da smo zapeli! V goste smo tokrat povabili skupino VIS 5 +, ki so člani KUD Ljubečna, mentor pa je Stanko Mikola. V program večera smo vnesli nekaj zimzelenih pesmi iz nekdanje naše skupne države in njenih pokrajin, tako da je bila vsebina malo nostalgična in je pri poslušalcih spodbudila spomine na skupno zgodovino. Pevci smo se v tej sezoni poleg novih skladb po pre- dlogu profesorja Tomaža Marčiča učili tudi arijo iz Verdijeve opere Jeruzalem in sam Tomaž Marčič nas je spremljal na harmoniki, pri čemer sem prepričan, da smo dostojno odigrali vlogo zbora v tej ariji. Zahvala je namenjena vsem pevcev, ki so vztrajali in redno prihajali na vaje ter se trudili, da je tako kot vsako leto tudi letos v aprilu bilo okronano delo, tudi po zaslugi naše vrle zborovod-kinje Emilije Kladnik Sorčan, ki se z nami trudi že od decembra 1993, kar pomeni, da bo letos z nami že 20 let, zato smo ji kot zbor in kot pevci prijatelji izredno hvaležni. Želimo si, da bi vztrajala in nas popeljala v praznovanje 80-letnice delovanja leta 2016. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi, tudi vrtnarstvu Krašovec, tehnični ekipi KUD, Matjažu Kovaču in Urbanu Podergaj-su. Koncert je povezovala Alja Tihle Hren in s svojo hudomušnostjo ter profesionalnim nastopom vodila prireditev. FRANCI KOROŠEC S klopce na klopco V četrtek, 2. maja, je PD Slivnica pri Celju organiziralo pohod S klopce na klopco, in sicer na delu celotne poti. Pred začetkom je vsak pohodnik prejel kartonček za zbiranje žigov. Pohod se je kljub slabemu vremenu začel ob 9. uri v Gorici pri Slivnici, kjer se je malo več kot 80 pohodnikov najprej odpravilo na bližnji grič Peseke. Pot so nadaljevali proti cerkvi sv. Helene, od tam pa so se spustili v vas Bukovje in naprej v Paridol, kjer jih je čakala malica. Po postojanki so se podali na drugi del poti. Sledil je najstrmejši vzpon, in sicer na Turnče, od koder so vidne Kamniško-Savinjske Alpe. S Turnč so se spustili v Pekel in naprej na Njivice. Po zadnjem vzponu so prispeli do kraja, kjer so dobili še zadnji žig. Do cilja je šla pot samo še navzdol. Ob prihodu na konec poti jih je že tradicionalno čakala jota. ANJA PODKRAJŠEK, foto: PD Slivinca Mednarodna konferenca zdravstvenih šol Od 15. do 17. aprila je bila Mednarodna konferenca srednjih zdravstvenih šol, ki so se je udeležili predstavniki šol iz Srbije, s Hrvaške, iz Makedonije ter Slovenije. V uvodu konference je udeležence pozdravila predstav- nica ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Slavica Černoša, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje Elido Bandelj pa je predstavil izobraževalni sistem v Sloveniji. Srednja zdravstvena šola Ljubljana je predstavila program zdravstvene nege, s poudarkom na praktičnem izobraževanju, zanimive pa so bile tudi predstavitve predstavnikov gostujočih šol. Drugi dan so udeleženci konference obiskali Srednjo zdravstveno šolo Celje in Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Maribor, tretji dan pa je bil namenjen obisku Krke v Novem mestu. V Srednji zdravstveni šoli Celje smo gostom prikazali delo v šoli ter jim predstavili dejavnosti, ki jih izvajamo. Podrobneje smo jih seznanili z osnovnimi aktivnostmi na šoli, hkrati pa smo jih natančneje seznanili s programom dela pri izobraževanju odraslih, s programi nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter z mednarodnimi izmenjavami v sklopu evropskega projekta Leonardo da Vinci - mobilnost. S pomočjo dijakov smo gostom predstavili tudi knežje mesto. Obisk je bil za goste in gostitelje dragocena izkušnja, polna izmenjave mnenj in koristnih nasvetov, navezali pa smo tudi stike za nadaljnje možnosti mednarodnega sodelovanja. KPŽ 50 OTROŠKI ČASOPIS Noč branja V Osnovni šoli Vojnik imamo že šesto leto projekt Noč branja tudi na razredni stopnji. Z njim želimo razvijati veselje učencev do branja in širiti bralno kulturo mladih, s tem pa poudariti pomembnost branja za kvalitetno preživljanje prostega časa ter povezati učence, starše, učitelje in vrstnike. Letošnja osrednja tema šolskega parlamenta je bilo Odraščanje, ki se je lepo prepletlo z zgodbami pisatelja Primoža Suhodolčana, ki so jih učenci z navdušenjem brali. Oktobra 2012 se je k projek- je zbralo vseh 125 učencev v tu prijavilo 160 mladih bralcev od 1. do 5. razreda. Projekt je potekal v treh delih: učenci so prebrane knjige pripovedovali razrednikom, rešili naloge delovnega lista, za konec pa prespali v matični šoli z 12. na 13. april. V petek, 12. aprila, smo ob 17.30 odprli vrata za zaključek projekta našim najmlajšim pridnim bralcem. Z bralno kazalko, velikimi kovčki in v spremstvu staršev so nasmejani obrazi iskali svojo učilnico. Po razporeditvi v učilnice se skupnem prostoru in se z uvodnim pozdravom pripravilo na gosta Primoža Suhodolčana, ki nas je s svojim hudomušnim pripovedovanjem nasmejal do solz. Po uri nepozabne zabave s pisateljem smo se razdelili v dve skupini. Ena je ustvarjala v likovni delavnici, kjer so otroci izdelali lutko žogico Nogico, druga skupina pa je po odlični večerji medtem pridobila nove moči. Nato sta se skupini zamenjali. Po druženju z vrstniki in aktualnih družabnih igrah so se učenci pripravili na spanje, nato pa prisluhnili izbranim pravljicam. Ponoči smo učitelji s pomočjo fotografij ustvarili kratko predstavitev utrinkov petkovega večera. Ob sedmi uri nas je glasba priklicala iz učilnic in že smo zaplesali v sobotnem poskoč- nem jutranjem ritmu. Zajtrk nam je potešil lakoto, pospravili smo stvari v kovčke, jih odnesli na označena mesta in toplo sonce nas je pospremilo v Kulturni dom Vojnik, kjer so nam učenci 5. razreda, Orffo-va skupina in mentorji Polona Ahtik, Jure Štokovnik in Emi- lija Kladnik Sorčan pripravili glasbeno pravljico Žogica No-gica. V kulturnem domu so se nam pridružili tudi starši. Veseli nas, da nam je letos s projektom Noč branja znova uspelo pridobiti mlade bralce, obdržati vztrajne in jih navdušiti za Suhodolčanovo otroško zgodbo. Hvala gospe ravnateljici Majdi Rojc, ki podpira ta projekt. Hvala tudi razrednim učiteljem, izvajalcem projekta in ostalim sodelujočim pri projektu, ki so kakorkoli pripomogli k žaru v očeh in nasmehu naših otrok. ANKA KRAJNC Med nastopom Otroške folklorne skupine Srajčke z Gomilskega Srajčke v novih kostumih Na Gomilskem je bil že 2. folklorni večer Veksl!. Otroška folklorna skupina Srajčke z Gomilskega s harmonikarjem Žigom Drobežem je v goste povabila še cerkveni pevski zbor Sončki iz Prebolda in mladinsko folklorno skupino Mihtin z Vranskega. Pomemben del prireditve je bila predstavitev novih folklornih kostumov otroške folklorne skupine, ki so pomembna pridobitev letošnje sezone in predstavljajo veliko motivacijo za nadaljnje delo. S tem otroška folklorna skupina pod mentorstvom Majde in Manje Rančigaj končuje sezono. Skupina deluje četrto leto, letos pa se je že drugič udeležila območnega srečanja otroških folklornih skupini v Žalcu. Da se bodo nagradili za uspešno delo, si bodo ogledali prireditev Ringaraja v Šentjerneju, prireditev pa sta jim omogočila Kulturo društvo Gomilsko in Občina Braslovče. TT Na razstavi 270 del osnovnošolcev V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 31. maja odprta razstava 270 del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Na odprtju je zbrane učence in učenke, njihove mentorice in ravnatelje najprej pozdravila Lidija Koceli iz Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, likovno ustvarjalnost razstavljavcev je predstavil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, župan Občine Žalec Janko Kos pa je razstavo odprl in podelil priznanja. Izbor del za razstavo in njeno postavitev so pripravili likovni pedagoginji Mojca Šon in Breda Bračko ter Uroš Govek iz ZKŠT Žalec. Kot je dejal Matija Plevnik, so na tokratni razstavi zastopane vse likovne tehnike, ki jih učenci pri pouku likovne vzgoje osvojijo. Prostori Savi-novega likovnega salonu so se tako do konca meseca spremenili v pisano paleto grafik, kolažev, slik, fotografij, kipov, uporabnih predmetov, ki vsak na svoj način enakovredno nagovarjajo obiskovalce. Vsako delo je opremljeno z nevtralno in nevpadljivo označbo, na kateri so najnujnejši podatki o avtorju, osnovni šoli in mentorju. Odprtje je popestril Žiga Birsa iz Mladinskega umetniškega centra MUC Žalec, ki je zaigral na afriške bobne. TT Sprejem prvošolcev v šolsko kulturno društvo V Osnovni šoli Šempeter v Savinjski dolini je bila 16. aprila že tradicionalna prireditev, na kateri so prvošolce sprejeli v šolsko kulturno društvo. Učenci iz višjih razredov so za najmlajše pripravili pester program. Zapela sta jim otroški pevski zbor, ki ga vodi učiteljica Teja Perme, in Neža Pogačar, ki jo je s kitaro spremljal brat Nace Pogačar, člani šolskega gledališkega kluba pa so se predstavili z recitalom in gledališko igro Brati pomeni početi podvige. Kot poseben gost je vse prisotne nagovoril predsednik Kulturno-umetni-škega društva Grifon Zdenko Štrucl, zaplesala je folklorna skupina, članica Petrovih tam-burašev Neža Zagoričnik pa je predstavila igranje na tambu-rico. Program sva povezovali Jana Ušen in Tajda Jereb Ci-lenšek. Rdeča nit prireditve, ki je nastala pod mentorskim vodstvom Valentine Toman Čremožnik in Barbare Cotič Papotnik, je bila misel, da nas kultura spremlja na vsakem koraku, da nas navdihuje in bogati ter da se vse začne in konča s človekovo srčno kulturo. V spomin na ta poseben dogodek je ravnateljica šole, magistrica Petra Stepišnik, vsem novim članom šolskega kulturnega društva podarila knjigo Abeceda na polju in v gozdu. Prvošolci so s svojim pozornim spremljanjem programa dokazali, da jim je kultura bli- zu in da so del nje, zato našo šolo nedvomno čaka bogato kulturno življenje tudi v prihodnje. TAJDA JEREB CILENŠEK, 6. b KJt ŠTIRINOŽCI 51 Vaba je sestavljena iz zunanjega ovoja, ki je namenjen privabljanju lisic, saj vsebuje ribjo moko, kokosovo maslo, vosek, biomarker - tetraciklin, znotraj pa je kapsula s cepivom, ki vsebuje oslabljen virus stekline. (Foto: UVHVVR) Z vabami proti steklini Steklina je nevarna bolezen, ki se prenaša z živali na ljudi in obratno. Povzroča jo virus, prenaša pa se z ugrizom preko okužene sline, s praskami okuženih živali, a tudi preko poškodovane kože in sluznice. V Evropi so lisice glavne prenašalke bolezni, zato tudi v Sloveniji dvakrat letno polagajo vabe, s katerimi jih zaščitijo in preprečijo širjenje bolezni. Do konca junija bo tako Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvajala spomladansko akcijo polaganja vab. Vabe bodo polagali na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Odmečejo jih iz letal s 300 metrov višine, pri tem pa za vzlete uporabijo letališča Jožeta Pučnika, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto, po potrebi tudi letališča v Celju, Slovenj Gradcu in Divači. V vsaki akciji odvržejo okrog 450 tisoč vab. Po letu 1988, ko se je v Sloveniji začelo tovrstno cepljenje lisic, se je število pojavov bolezni bistveno zmanjšalo. V letu 2008 pa je bilo primerov nekaj več, ker se je bolezen razširila s Hrvaške, kjer tovrstnega cepljenja lisic nimajo. Lani so zaradi suma stekline pregledali 2.161 živali z območja 198 občin v Sloveniji. Prisotnost virusa stekline je bila ugotovljena pri treh lisicah. Zaradi te nevarne bolezni po svetu vsako leto umre več kot 55 tisoč ljudi, večinoma otrok. Večino smrtnih žrtev zabeležijo med ljudmi v Aziji in Afriki, pri čemer gre za posledico ugriza steklega potepuškega in divjega psa. To vrsto stekline so v Sloveniji izkoreninili z obveznim cepljenjem psov. Učinkovito cepljenje Kot ugotavlja prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo, je čas od okužbe do izbruha bolezni dolg več tednov ali mesecev. Virus od mesta vnosa potuje po živcih do možganov, kjer se hitro razmnožuje in nato razširi po različnih delih telesa. Do zdaj ni znan test, s katerim bi ugo- Poleg vseh osnovnih zdravstvenih in kirurških posegov opravljamo tudi zobozdravstvene storitve za pse in mačke (plombiranje, ortodontna obdelava zob, digitalni zobni rentgen...) Dole 9, Si-3230 Šentjur T: 03 748 91 10 tovili steklino pred izbruhom bolezenskih znakov. V primeru ugriza moramo ugrizno rano spirati z milom pod tekočo vodo. Rane ne polivamo z razkužili, ampak jo najprej spiramo vsaj 15 minut! Pred odhodom na območja, kjer je tveganje za okužbo veliko, se lahko pred steklino zaščitimo s cepljenjem. Preventivno proti steklini cepijo s tremi odmerki cepiva v mišico nadlahti. Potniki, ki potujejo na območja, kjer je steklina pogosta, lahko cepljenje opravijo v območnih zavodih za zdravstveno varstvo. V primeru ugriza pa cepljenje pri poškodovani osebi odredi zdravnik po pregledu. Poškodovanec v 28 dneh prejme pet odmerkov cepiva. TC Opozorila, če naletite na vabo - Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke. - Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali smeti. - Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Ta je v Celju v zavodu za zdravstveno varstvo, Ipavčeva ulica 18, telefon 03 425 12 00. - Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto. - Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih. - Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi. TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED Četrtek, 16. maj: Luna bo kmalu po polnoči vstopila v znamenje leva in bo v kvadratu s Saturnom. Zato lahko v dopoldanskem času pričakujete kakšno oviro, zastoj, a vam naj to ne povzroča preveč slabe volje. Že popoldne bo ozračje bistveno bolj prijazno in sproščeno, Luna bo tudi v prijetnem sekstilu z Venero. Krasen čas za druženje in ljubezen! Petek, 17. maj: Kvadrat Lune z Marsom svari pred nestrpnostjo. Vse preveč se vam lahko mudi, hitrost pa ni dober sopotnik! Energije bodo prenapete in konfliktne, zato velja velika previdnost pri vsem delovanju, komunikaciji ter v prometu. Večer bo umirjen in bistveno bolj prijeten. Sobota, 18. maj: V tem dnevu bo nastopil prvi lunin krajec v levu, zato bo stopnja energije nekoliko nižja, napetosti bodo povečane. Kvadrat Merkurja z Neptunom vas bo lahko še dodatno oviral, saj bo presoja slabša. Prestop Lune v znamenje device malo pred opoldnevom bo stvari postavil na svoje mesto, prevladovalo bo zelo delovno vzdušje. Nedelja, 19. maj: Luna bo v tem dnevu potovala po znaku device, zato bosta delo in vzpostavljanje reda na vseh področjih v ospredju. Pridnost in sistematičen pristop bosta vrlini tega dne, zato boste z rezultati zagotovo zadovoljni. Del dneva skušajte preživeti v naravi, kar vam bo obnovilo moči. Ponedeljek, 20. maj: Pred vami je odličen začetek novega tedna, v katerem boste lahko naredili zelo veliko. Uspešni boste pri delovanju, tudi v komunikaciji, zato se velja potruditi. Trigon Sonca z Luno je odličen aspekt, ki vas bo podpiral pri delovanju. Luna bo zvečer prestopila v tehtnico, zato so pred vami prijetne urice. Sonce bo malo pred polnočjo menjalo svoj položaj. Začenja se vladavina dvojčkov. Torek, 21. maj: Dopoldanski čas bo mineval v prijetnem vzdušju, dobro bodo uspevali tudi dogovori. Kasneje bosta lahko kvadrat Lune s Plutonom in opozicija z Uranom povzročila nekaj težav in blokad. V tem dnevu bo nastopil tudi kvadrat Urana in Plutona, kar predstavlja aspekt, ki traja daljše obdobje. V kvadraturi bosta povzročala trenja in nasprotovanja, ki jih bo treba usklajevati. V večernih urah bo prijetno. Merkur bo v sekstilu z Uranom, zgodijo se lahko kakšni nepričakovani dogodki. Sreda, 22. maj: Pred vami je aktivno preživljanje dopol- Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost flstrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologinja Cordana flstrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si Setveni koledar Čas za presajanje je do 23. maja do 21. ure. t danskih ur, v katerih boste lahko zaradi trigona Lune z Jupitrom zelo uspešni. Spremljale vas bodo srečne okoliščine, odličen bo tudi vpliv tujine. Zaradi položaja Lune v tehtnici bo dobro, če boste družabni v večernih urah. Astrologinji GORDANA in DOLORES 16. ČE list 17. PE list do 12. ure, od 13. ure plod 18. SO plod 19. NE plod 20. PO korenina 21. TO korenina 22. SR korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. VRTNI RASTLINJAKI RASTLINJAK 3X4ni S KROJENO UV FMSpO, IMPR EGN IRANI MI LESENIMT if^lSBfl* IN VEZNIMI ELEMENTI NAREDI S^JM \19 TeJ; (33/705 -50-57 : 070 810-200 www. artus.s» www.nstretMisam. MOS 20 59 M'M W-5S2 52 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Osteoporoza tiha bolezen ne le starejših Kako preprečiti njen nastanek? Vsak peti moški in vsaka tretja ženska, ki sta starejša od 50 let, naj bi imela osteoporozo. To je podatek iz zdravstvenih krogov. Osteoporoza je bolezen, ki zahteva zgodnje odkrivanje, saj zdaleč ne velja več, da je le spremljevalka jeseni življenja. Grožnja zdravju so tako ali tako že premajhna telesna aktivnost, kajenje, alkohol, neustrezna prehrana. Če k temu dodamo še premalo kalcija, kalija, magnezija, vitamina D, potem je pot k osteoporozi že napol tlakovana. »Naj ne bo zlom kosti tisti, ki odkrije bolezen,« pravi Sonja Rupret, mag. farm. spec. iz Celjskih lekarn. Osteoporoza pomeni porozno kost. Takrat nastane nevarnost, da je kost občutljivejša in s tem tudi lomljiva. Razlika med navadnim in osteoporoznim zlomom je, da pri navadnem pride vedno do travmatskega zloma, torej kadar delujejo težje sile na kost. Pri osteoporozi pa se kost lahko zlomi že pri majhni obremenitvi. Nekdo lahko prime nekoliko močneje za kljuko in si poškoduje kost na roki ali zlomi kolk že medtem ko se spotakne ali pade s stojne višine. Zdravljenje osteopo-roze je redno in dolgotrajno. Pri 80 odstotkih ljudi, ki imajo to bolezen, zdravljenje ne predstavlja težav, nekateri pa čutijo stranske učinke ravno zaradi zdravil. Predvsem bolečine v želodcu. Zato se kdo odloči tudi, da zdravil ne bo jemal, kar je napačno. O stranskih učinkih morajo bolniki njuno spregovoriti z zdravniki, ki nato presodijo, kako naprej. »Kosti se v življenju ves čas obnavljajo. Ko rastemo, se >gradijo< hitreje kot razgrajujejo, po 40. letu pa postane ta proces postopoma obraten. Kostna masa se po- Tako imenovana sekundarna osteoporoza pomeni, da je osteoporoza samo spremljevalka druge, osnovne bolezni. Če pride do takšne situacije, se zdravita obe bolezni, in če osnovna bolezen izgine, običajno izgine tudi osteo-poroza. Bioterapija - zdravljenje z bioenergijo v Garni Sport hotelu Prebold Od IG. do 19. maja ob 16. uri Izkušena zdravllska ekipa z mojstrom Karlom Kodela Prijave na telefon 031494 G20 uuijj.bi.otherapy.si Nikakor ni dobro čakati, da bo zlom tisti, na podlagi katerega bodo odkrili osteoporozo. Preventiva je dober recept za zdravo življenje. Na tvorbo in obnovo kosti vplivajo tudi kalij, magnezij ter vitamina C in K. Kalij zmanjšuje izločanje kalcija s sečem in skrbi za alkalno okolje, magnezij je potreben za aktivacijo vitamina D ter za sproščanje in delovanje hormonov, vitamin C pri tvorbi beljakovinskega dela kosti, vitamin K pa za nastanek nekolagenskih kostnih beljakovin. časi izgublja, nadomeščanje nove pa je po naravni poti počasnejše, še toliko bolj, če kosti v mladosti z rastjo niso dosegle največje mase,« razlaga Sonja Rupret, mag. farm. spec. Najbolj na udaru so ženske v letih po menopavzi, saj se ravno takrat kostna masa najhitreje izgublja, na nastanek osteoporoze pa vplivajo tudi nižja telesna teža, drobne strukture kosti ter genska pogojenost. Na nastanek bolezni vplivajo še zdravila, kot so antiepi-leptiki, ter nekatera imuno-supresivna zdravila. Pri tej bolezni je pomembno, da jo zdravniki ugotovijo čim prej. Gre za postopek merjenja kostne gostote s posebno napravo, ki jo imenujejo denziometer. Postopek je hiter in popolnoma neboleč. Kalcij in še enkrat kalcij! Za obnovo kosti je namreč najpomembnejši ravno kalcij. Tudi za delovanje mišic, živcev in srca. »Če ga s hrano ne vnesemo dovolj, je organizem tisti, ki ga priskrbi iz zalog, torej iz kosti, kar pomeni zmanjšanje kostne gostote in že tveganje za nastanek osteoporoze. Najbolj preprosto in naravno je, da zaužijemo dovolj kalcija in vitamina D s hrano,« pojasnjuje Rupretova. Tveganje za kalcij predstavlja predvsem uživanje prevelikih količin beljakovin in slane hrane, kar tvori v te- Fizična aktivnost preprečuje nastanek osteoporoze. Ohranjanje mišične mase vpliva na zdrave kosti. Kost se namreč ne bo more gibati, če mišice ni oziroma če mišica ne bo imela moči, bo kost zelo težko opravljala svojo funkcijo. Alkohol okvarja celice, ki gradijo kost, kajenje pa spodbuja izgubo kostne mase in spreminja presnovo hormona estradiola do neaktivne oblike, kar povzroči zgodnejšo menopavzo in hitrejše izgubljanje kostne mase. lesu kislo okolje in poveča izločanje kalcija s sečem. Na enak način delujejo tudi prevelike količine popite kave. Težko je pričakovati, da lahko človek vse potrebe po kalciju nadomesti s hrano, zato obstajajo tudi pripravki v obliki tablet ali raztopin. Toda Rupretova opozarja, da je pomembno Kost je živ organ, sestavljen iz beljakovinskega ogrodja, v katerega se nalagajo kalcij in fosfati. Osteoporoze zdravniki ne morejo dokončno pozdraviti, a z ustreznimi zdravili upočasnijo ali zaustavijo njeno napredovanje, izboljšajo kvaliteto preostalih kosti in preprečujejo zlome. tudi, v kakšni obliki je kalcij vgrajen v te pripravke. »Kalcij se najlažje vsrka iz črevesa v kri v obliki soli organskih kislin, slabše pa v obliki karbonata. Za ljudi je pomemben podatek na škatlici, ki govori o vseb- Največ kalcija je v mleku. Deciliter polnomastnega ali posnetega mleka vsebuje 120 mg kalcija. Priporočljivi so tudi mlečni pripravki, najbolj trdi siri. Parmezan, ementalec, edamec vsebujejo do 1000 mg kacija v 100 g. Tudi zelena listnata zelenjava ima kalcij, predvsem špinača, zelje in fižol. Dnevne potrebe po kalciju DNEVNE POTREBE (mg na dan) 1—10 let 800-1200 11—24 let 1200—1500 25-50 let 1000 nosečnost, dojenje 1200—1500 nad 50 let ženske 1500 50—64 moški 1000 nad 65 let moški 1500 Raziskave v celjski regiji so pokazale, da le 12 odstotkov osnovnošolcev in srednješolcev dnevno za-užije dovolj kalcija za rast in razvoj. To je po mnenju Rupretove velika škoda, ki se bo z vsemi posledicami odrazila šele po njihovem 50. letu. nosti ioniziranega (čistega) kalcija. Ta količina kalcija namreč vstopa v proces vsrkavanja iz črevesa v kri, s krvjo pa do svojega cilja.« Ob tem je ključnega pomena tudi, kdaj in kako te pripravke zaužiti, zato Rupre-tova še dodaja, da moramo šumeče tablete raztopiti v kozarcu vode in spiti po kosilu ali večerji, tableto kalcijevega karbonata pa raztopiti v kozarcu tople vode, dodati malo kisa ali jo raztopiti v sveže stisnjenem pomarančnem soku in spiti zvečer. Tisti, ki imajo težave z želodcem, bi morali vzeti pripavek kalcija med jedjo. Jemanje takšnih pripravkov pa ni ravno za vse priporočljivo. Predvsem ledvični bolniki bi se morali o uživanju prej posvetovati z zdravnikom. Vitamin D Kalcij deluje, torej prehaja iz črevesa v kri in nato v kosti, tako kot je treba, le z vitaminom D. Zato pri preventivi in zdravljenju osteoporoze ne smemo pozabiti še na tega in na njegov zadosten vnos v telo. »Če vsaj štirikrat na teden izpostavimo roke in obraz le za nekaj minut sončnim žarkom, je to že dovolj, da se v koži ustvari potrebna količina vitamina D,« dodaja Rupretova. Vitamin D je tudi v mlečnih pripravkih, jajčnem rumenjaku, jetrih, morskih ribah. Obstajajo tudi vitaminski pripravki. Rupretova svetuje predvsem tistim, ki poleg dodatkov vitamina D v obliki pripravkov uživajo tudi multivitaminski pripravek kot prehransko dopolnilo, naj preverijo, ali tudi to dopolnilo vsebuje vitamin D, saj lahko pride tudi do predoziranja. Takrat nastopi namreč ravno obratno - poveča se razgradnja kosti in zmanjša se obnavljanje kosti. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA (arhiv NT) UNIJI 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01 /519 -35 PI www.pirnat.si ft. Pimat d.P.O., Razlagava 29, Maribor i vir: Celjske lekarne REKREACIJA 53 Koledar rekreativnih prireditev Pot pod noge Lepo vreme vabi k teku Morda vam bo tudi naš koledarček rekreativnih prireditev v pomoč, da se še pravočasno začnete ubadati s tekom in se udeležite kakšne od predvidenih tekaških prireditev na našem območju. Nekaj nasvetov pa kljub temu, da veliki finančni zalogaji za tek niso potrebni, ne bo odveč. Pred vsakim začetkom treninga se je treba dobro ogreti, saj lahko pri neogretih mišicah povzročite poškodbe. Tudi ohlajanje po koncu teka se ne sme izpustiti, poznavalci predlagajo, da se trening zaključi z aktivno hojo. Tek na tek ni dober recept, kar pomeni, da morate znate tudi počivati. Za obnovo telo namreč potrebuje počitek, zato bosta dan ali dva premora na teden zelo pomembna, da si naberete novih moči za tekaške izzive. Vztrajnost je sicer v življenju dobra stvar, vendar pri teku se morate znati tudi ustaviti. Sploh, če imate bolečine, nikar ne tecite še naprej ob tolažbi, češ, bo že minilo. In vseh let posedanja in neaktivnosti seveda ni mogoče nadomestiti prek noči z novim, v tek usmerjenim življenjem. Zato je pomembno, da si najprej zgradite dobre temelje in postopno, vsak teden povečujete razdaljo, ki jo nameravate preteči. Šele nato pride na vrsto sama intenzivnost teka. Kombinacija teka z drugimi športi, kot so kolesarjenje, plavanje, odbojka ipd., je prav tako dobra popotnica za boljšo vzdržljivost in počutje. Med takoimenovana zlata pravila za zdrav tek pa poznavalci uvrščajo tudi dobre tekaške čevlje. Ni vseeno, kaj imamo na nogah Prav izbira primerne tekaške obutve naj bi bila največji finančni zalogaj pri tej športni disciplini. Ustrezna obutev je namreč najpomembnejši del tekaške opreme. Prodajalci le-te nam svetujejo, da moramo najprej spoznati svoje stopalo in ugotoviti, kako se to odziva pri stiku s podlago. Če naše stopalo pri stiku s tlemi »pristane« na zunanji strani pete in se šele za tem prenese proti palcu, to gibanje imenujemo pronacija. Tega gibanja je lahko preveč ali premalo in prava obutev naj bi to uravnavala. Glede na višino nožnega loka poznamo tri oblike stopala. Enega, po domače »plat-fus« oziroma nizek nožni lok, poznamo skoraj vsi. Ob dotiku s tlemi v tem primeru pritisnemo na celo stopalo in zaradi prenosa sile telesa se naša peta »zvrne« navznoter, kar se imenuje prekomerna pronacija. Obraten primer pa je supinacija, ko ima stopalo visok nožni lok in pristane ob podlagi na zunanji strani ter se zvrne navzven. Ne glede na vse strokovne izraze in pojasnila zdaj vemo. Preden se odpravimo po nakupu primerne športne obutve za tek, se »spoznajmo« s svojimi stopali in za nasvet povprašajmo tudi prodajalca obutve. Pa prijeten tek! BPT Da bi nas nekaj kapelj dežja zmotilo med nogometom? To pa že ne, so nas v en glas prepričevali mladi nogometaši. Nekoliko bolj zadržano pa so košarkarji in odbojkarji priznali, da so se le ustrašili grozečih oblakov nad Celjem in se letos v teh športih niso pomerili. Druženje pomembnejše rezultatov 18. maj Plavanje za gibalno ovirane in osebe z motnjami v duševnem razvoju, zimski bazen Velenje, ogrevanje ob 12. uri, plavanje vseh plavalnih disciplin na 50 m in prosto na 200m. Info: Plavalni klub Velenje, 041 921 896 (Katarina) TEK 26. maj Tek za vsakogar ob Šmartinskem jezeru, info: Triatlon klub Celje, 041 346 346 (Nino) 21. junij 9. splavarjev tek v Radečah, ob 18. uri otroci, ob 20. uri člani, dolžina prog: 600, 1500 m za otroke, 2500 m za re-kreativce in 7500 m za člane. Info: KTRC Radeče in AK Radeče, 041 880 140 (Stanko) KOŠARKA 8. junij Košarka tri na tri v dveh kategorijah za rekreativce, veterane in mladince v Vojniku, info: KK Vojnik, 031 564 115 (Marjan) POHODNIŠTVO 1. junij Pohod na Slavnik, zbor ob 6. uri pri POŠ Trje, info KS Galicija, 041 610 681 (Jože) KOLESARSTVO 16. junij Na kolesih po zaselkih Galicije, ob 9. uri pred POŠ Trje, info KS Galicija, 041 610 681 (Jože) Po novi otroški trasi po Celju Tradicionalno majsko kolesarsko druženje Na kolo je zaradi slabe vremenske napovedi prestavljeno na nedeljo, 26. maja. Ob 10. uri bodo zavrteli pedala iz šestih občinskih središč, in sicer izpred celjskega Citycentra, iz Vojnika, Žalca, Štor, Šentjurja in Slovenskih Konjic. Organizatorji so letos prisluhnili potrebam najmlajših, ki se bodo lahko peljali po otroški trasi, dolgi 10 kilometrov, pri čemer bo štart pred Citycentrom Celje. Tudi letos bodo otroci do 15. leta kolesarili brezplačno. US od LIONS KLUBI: Mozaik, Celje, Keleia, Žalec in Velenje LEO KLUBA: Mavrice in Celjski vitezi VABILO NA DOBRODELNI TEK Pred Don Boskovim centrom na Hudinji so se v torek zbrali mladi in mentorji iz programa Projektno učenje mladih. PUM Celje je bil namreč že osmo leto gostitelj Medpumovskega turnirja, ki ga je sicer malo zmotilo vreme - a tako mladi kot mentorji so bili nad srečanjem v Celju navdušeni. Čeprav gre za športno srečanje, rezultati niso bili tako močno v ospredju, zato Ce- ljani tudi niso bili prav nič razočarani, ker niso osvojili prehodnega pokala. Iz Slovenj Gradca je ta romal v Zagorje. »V Celju pa je bilo v ospredju druženje, in to tako mladih kot nas mentorjev,« je povedala vodja celjskega PUM Barbara Jost. V Celju deluje Program projektnega učenja za mlade PUM že od leta 2000. Vanj je vsako leto v povprečju vključenih po 30 brezposelnih mladih med 15. in 26. letom, kar 60 odstotkov med njimi pa jih program uspešno zaključi s tem, da dokončajo prekinjeno šolanje ali celo najdejo zaposlitev. V celjski PUM so vključeni mladi z območja upravnih enot Celje, Laško, Žalec, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah, mladi z območja upravnih enot Velenje in Mozirje pa v enoto v Slovenj Gradcu. IS, foto: SHERPA Tek z zabavnim druženjem v soboto, 18. 5. 2013 na nogometnem stadionu Olimp v Celju Cpri Mercator centru) med 16. in 19. uro. Tek od gola do gola, del proge z zavezanimi očmi Štartnina 5 €, vštet prigrizek in voda, za otroke brezplačno Namen: videči začutimo delček življenja slepih Cilj: zbrati sredstva za obnovo Parka slepih v Medlogu, kije bil poškodovan med lanskoletno poplavo Priprave in kondicija za tek niso potrebni Častni gostje: Podžupanja MO Celje ga. Darja Turk, guverner slovenskega distrikta z ambasadorjem prireditve. Člani Lions in Leo klubov 5. cone "Tečem, da pomagam K CJ C 5 « Z Q K E— > O Z •p c j- ^ c & ■c (L 54 RAZVEDRILO Spraševali smo vas, kdaj praznuje Občina Vransko, ki smo ji v prejšnji številki posvetili več prostora. Pravilen odgovor se glasi: 14. maja. Majico Novega tednika in Radia Celje bo za pravilen odgovor po pošti prejela Štefka Jazbec, Vrbno 57, Šentjur. NAGRADNO VPRA7ANJE V tokratni številki pišemo o donaciji iz zapuščine Frančiške Pociask, ki sta jo prejela celjska bolnišnica in Špesov dom. Za kakšen znesek je šlo? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / " " I&» a ___■ Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Pomladne hujšarske travme Delitev dela Šefica glavne pisarne leži v bolnišnici. Obišče jo kolegica Hilda. Bolnica jo zaskrbljeno vpraša: »Je v službi vse v redu?« »Seveda! Tvoje delo smo si razdelile. Petra kuha kavo, Barbara plete pulover, ki si ga ti začela, Mojca rešuje križanke, jaz pa spim s šefom.« Kaj je ljubezen? »Očka, kaj je to ljubezen?« »Ljubezen? To je, če na primer srečaš bogatega gospoda, ki te odpelje v najbolj razkošen hotel v Benetkah, ki te popelje z gondolo, odpelje na večerjo v restavracijo na Trgu sv. Marka, ti kupi mercedes po tvoji izbiri, stanovanje v Parizu in vilo na Azurni obali, ki ti podari diamantno ogrlico in zlat prstan. No, to je ljubezen.« »Očka, kje pa so čustva, želje, bitje srca, prvo srečanje, držanje za roke, prvi poljub?« »Draga hči, vse to so si izmislili komunisti, da bi prišli do seksa!« Odmev Planinec si je pred planinsko kočo naročil kozarec kuhanega vina, natakar pa mu je prinesel štiri kozarce. »Saj sem naročil le enega!« je protestiral planinec. »Oh, oprostite, spet ta odmev!« se je opravičil natakar. Gorenjska Kako izgleda zajtrk Gorenjca? ? Dve jajci na kolo in v službo. Šalo je poslal bralec Jože Jurc. Sveče Dve starejši dami kupujeta sveče. Prva reče: »Dajte mi eno bolj kratko in debelejšo.« »Meni pa dajte eno daljšo in bolj tanko,« hitro reče druga. Takrat se vmeša tretja gospa, ki že nekaj časa čaka: »Meni pa dajte kakršnokoli, da jo grem prižgat možu na pokopališče.« Pa jo imamo. No, ne ravno od včeraj, ampak vseeno nas je pomlad povsem zadela in to kar na vrat na nos s poletno garderobo. Če se je tisti šlaufek na trebuhu še do včeraj kar f.letno infiltriral v razvlečen pulover in modnoplastenje, je vroče sonce raztopilo kamuflažo kot snežaka v marčevski pripeki. In me je zadelo - odločitev, da do dopusta shujšam do neraz-poznavnosti. Kot vsako leto, se razume. Priznam - nekaj podobnega vsako leto sklenem tudi za silvestra, ampak me vnema drži kvečjemu do prvega novoletnega popoldneva. Saj sami veste, kakšna škoda bi bila metati stran vse tiste praznične pregrehe. Ob prvi pomladni vročini je seveda povsem druga pesem. Še posebej, ko ti kdo razlaga, da mora nujno nekaj ukreniti glede svojega masnega presežka. Je namreč tako debel, da mu je že skoraj nerodno hoditi po svetu. Kaj naj človek ob tem doda, ko pa ima sam objektivno kakih 20 kil več kot »predebel osebek« na drugi strani?! Oprostite, ker spravljam človeško raso v zadrego in dokler me ne obidejo samomorilske misli ali ne pride spet jesenski hlad, bom lepo zaprta v kakšni luknji brez oken in vrat! REŠITEV SUDOKU 49 Lahko bi rekla, da o hujša-nju teoretično vem vse. Pravzaprav celo preveč. Ste vedeli, da se morate kot hudič križa ogibati vsemu, kar nosi napis »brez maščob, brez sladkorja, dietno« in podobno? Če zadeva nima maščob, ima notri običajno škrob in sladkor, če nima sladkorja, ima pa rakotvorna umetna sladila, in če je dietno, je prav gotovo v njem vse prej našteto. Pa smo spet pri dobri stari domači hrani. Je pa hudir, da je zmernost precej razvlečen pojem in pomeni za vsakogar drugačno količino. Obstaja majhna verjetnost, da je v mojem primeru ta za moj metabolizem rahlo prevelika. Seveda je zadevo na drugi strani mogoče kompenzirati z gibanjem, mi-ganjem in švicanjem v vseh možnih oblikah. Če se ne re-kreirate vsaj pol ure dnevno, je to menda tako slabo, da bi bilo čisto vseeno, če bi dnevno pokurili kaki dve škatlici cigaret. No ja, na srečo mi zaradi tega vsaj ni treba pozimi sedeti zunaj na mrzlem in taka oblika kajenja tudi stane ne prav dosti, če že miniram svoje zdravje. Tako mimogrede, a ste opazili, da večina hujša zaradi zdravja, ker se zaradi nečimrnosti pač ne spodobi? Hja, seveda, vsa tista industrija čudežnih tabletk in umetne hujšarske hrane cveti zaradi zdravja! Pa smo spet pri neljubih podrobnostih. Za zdravje je pol ure miganja na dan res prima. Za lepoto pa dene toliko kot nič. Ker telo zaloge špeha ljubosumno varuje in skriva. Torej se moram potiti vsaj kakih 60 minut, da bom v 61. minuti izgubila kakšen špehnat atom?! Pa sem mislila, da je nogomet dolgočasen šport. Za piko na i potem »srečaš« kakšen čokoladni bonbon, pa si spet tam, kjer ni muh. Po pravici povem, da za take štose enostavno nimam časa. Sem pa ugotovila, zakaj pravijo nosečnicam, da so v blagoslovljenem stanju. Stavim, da ste tudi vi pomislili na čudež novonastalega življenja. Pa kaj še! To je edino obdobje v življenju ženske, ko jo zaradi tega, ker postaja bolj in bolj okrogla, bolj in bolj prizanesljivo in občudujoče gledajo. No, prosim, v katerem vzporednem vesolju bi se vam sicer še to lahko zgodilo? Vsekakor se leto tako hitro obrne, da bo zdaj zdaj tu jesen. V mrzlih časih pa je tako ali tako dobro imeti malo rezerve. Da o hudih časih sploh ne govorim. Je že stara mama rekla, da bo takrat suhe pobralo, debeli bomo pač končno malo shujšali. Kdo bi si mislil, da ima celo recesija dobre plati... NEVROTIČNA HUJŠARKA J AT JEZ sVETADUŠKI, mo^Etar z p. obnovi,i mi-je ccrkvcr.ih kinov in freak 1.Sveta Babesia ptičjega perja in dreka. očistil in s firnoKes preaazal 2.Popravil poslednjo vef«r;o in tisto duüe poriikal, ki so bila sa viecdolpočene ttiOi do. so kiviaacfcc ugledale J.Ev. Jakobu nos oEistil ic ostril, s'.EuhU naIimal ».Sv.Barbari psfarbal ;-opek aapi?aal, nogo u-ii-i IfcVMr-Č&tu t rid o 5.Sv,Uršulo od strani poob: S.Ssrt ±3 hndiSa s strepa : piSčal poprnvil pmc. pap^iivS 1, ' "il eUrein i; ari S.Blf.t-'o^i: 1 eru -fcjo nebrusil al iL srebenčeSi lakiral -bris si it Arhanpelu zilo ivijtil in nevera In r.a 'isrr-a v S^ibS prste skradštl in 'i^ov lis"; 1E.sc V39 ir.^C svEtiika v red spravil nr.-sinil in M v tiiht 3 7 6 8 9 5 1 4 2 1 4 5 6 2 3 7 9 8 2 8 9 4 1 7 3 5 6 9 1 2 3 4 8 5 6 7 6 3 4 5 7 2 8 1 9 7 5 8 1 6 9 4 2 3 5 9 7 2 3 1 6 8 4 4 2 1 7 8 6 9 3 5 8 6 3 9 5 4 2 7 1 v vič;e poniknil io.Sv. Stizaüi s-civ ?33rri-e! 1: ll.Keusai diviei l-.Sv. Fetr» zadnjico nrscalil in prair,c no^o 3opolr.il 15. Z serriErjoü: aa oltar Sv. i-iarije položil, zbruBjJt, poobl&l in Špranje sakit^l l<..Sv. sec s obe uč-i&ali ji.", belo poforbal in Sv, Gertrudo od zadaj obdels.1 15.3v.Ani kolena unil, oV.o jc-isafcttil ir. --Jdnlato osteal p» Sv. Alo;jai;ju »alho saflikol Takole natančno so nekoč mojstri popisali in obračunali svoje delo ... eoo k raj c arj e\ 9oo ti iS K 77 It 100 ti 56o fl Vo-oo - n it 78 ii 56 - 14 27 t» 56o 11 31o II 19° ti ' \ Ji'» ANEKDOTE Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 21. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico Novega tednika in Radia Celje. 5 8 2 3 4 6 1 6 3 1 5 6 4 3 5 7 4 8 8 1 4 5 7 9 3 8 Christoph Wilibald Gluk (1714-1787) je dober del življenja preživel v Parizu, kjer je tudi napisal glavne opere. Nekoč je prisostvoval predstavi v italijanskem gledališču. Pel je slavni kastrat Cafarelli in navdušil publiko. Med aplavzom je nekdo vprašal Gluka: »Gospod, kaj bi vi dali, da bi peli kot Cafarelli?« »Niti gram tistega, kar je dal on!« je odgovoril Gluk z nasmeškom. MODROSTI Pri dvajsetih ima vsakdo obraz, ki mu ga je dal bog, pri štiridesetih obraz, ki mu ga je dalo življenje, in pri šestdesetih obraz, ki si ga zasluži ... (Albert Schweitzer) RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka KrižanKe & uqanKe KrižamKe & uqanKe ANGLEŠKI IGRALEC HOWARD NAVIGACIJSKA NAPRAVA KDOR GOVORI PRIKRITO ALKOHOLI-ZIRANOST DEL VOJAŠKE ORGANIZACIJE SKLADBA ZATRI GLASOVE NAJEMNA LISTINA ZA LETALO ANTON OCVIRK RDEČKASTO RJAVA ŽIVAL STRUPEN IGLAVEC VOLILNI MOŽ LJUDSKI PLES SOZVOČJE TONOV ŽENSKI SPOLNI ORGANI SOL JODOVE KISLINE 18 KRAJŠA RAZPRAVA SODOBNIKI KELTOV PRVI RIMSKI ZALOŽNIK 10 DAMSKA VEČERNA OBLEKA PAPIRNATO POKRIVALO NEKD.SL. PREDSED-NIK(MILAN) KOPNO V MORJU KAMNIŠKO PODJETJE OZNAKA TUNIZIJE SNOVNI DEL ČLOV. BITJA PREDPONA, KI POMENI TUJ KROŽENJE (KNJIŽ.) KDOR RAD STIKA (SLABS.) 20 POKOL TRI ENAKE KARTE PRI POKRU ZUNANJA PODOBA, VIDEZ DRŽAVNI PREVRAT 15 FOND RIMSKA BOGINJA JEZE RAZUZDANO VESEL-JAČENJE DRZAVAV MIKRONEZIJI KOZJI GLAS 14 AMERIŠKA TV-PRUŽBA MAJHEN RT 6 PRIPRAVA ZA NETENJE DEL KNJIGE PIŠTOLA (REDKO) USTVARJALEC IBSENOVA DRAMA DRUŽINA PTIC AMERIŠKI IGRALEC (BILLY) IZVRŠNI SVET POKRIVALO BREZ KRA-JEVCEV SLOVENSKA PEVKA MOŠKON ANGLEŠKA PEVKA MOYET ŠPANIJA (ORIG.) MESTO VBAČKI STROJZA GNETENJE ITALIJANSKA IGRALKA (SOPHIA) RIMSKA LJUBLJANA J. KERSNIK: ...GOSPODA AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA) PLEMIČ V FEVDALIZMU PLADENJ (POG.) DALJŠA ČASOVNA OBDOBJA STOLETJE Povsod zvami NEKD.SL. HOKEJIST (TOMAŽ) VOHUN AMERIŠKA PEVKA (LAURA) NASILEN VSTOPV PROSTOR DOLINA (STAR.) KAJNOV BRAT ZGODBAO NENAVADNIH POJAVIH USLOCEN STROP PRIPRAVA ZASPUST IZ LETALA TALISOVA PIJAČA MOČNA JEZA JUŠNA ZELENJAVA POGLOBLJENO ZNANJE PREBIVALCI KANALA SKANDIJ PRIJETEN VONJ (ZASTAR.) KRAJ V BELI KRAJINI ETILNI ALKOHOL BOLEČINE VZOBU DEL KRANJA VOJAŠKA OMARICA FORDOV MALČEK Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon za kitajsko medicino 3. nagrada: majica NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 21. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 23 Vodoravno: PIVKA JAMA, ODTUJENEC, DEIT, DILE, KOČAR, MIT, EL, PLATO, SVOJE, ETAN, PI, GOVEDO, PATRIOT, JAT, REZ, ADAMIČ, LEONID, SE, NIL, EMIL, SLEMEN, ATIK, TAKSI, ENES, MISLEJ, AARON, ROJ, AV, ALEN, DOL, VIVA, URE, OMAKA, ODER, DIVAC, TETE, ENICA, OTO, TREN, ZILJA, NADURA, UDINE, NOS, OČ, LAČNEŽ, TAO, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ona: Skušajte premagati razočaranje, vendar se ne podajajte v samoto, temveč pojdite v družbo, saj boste tako najlaže pozabili tisto, kar vam leži na duši. Priložnosti bo v prihodnost več kot preveč. On: Spogledovanje vam bo šlo prav dobro od rok, vendar poskusite paziti, da vaši pogledi ne bodo zašli v prepovedane vode. S tem bi po nepotrebnem prizadeli partnerko, ki si tega resnično ne zasluži. Ona: Le kako vam je uspelo tako temeljito zaplesti sicer popolnoma enostavno situacijo? Bodite raje malo bolj konkretni in ne ovijajte celotne zadeve v oblak megle. To se vam lahko vse prehitro maščuje. On: Nikar ne računajte, da vam bo partnerka kar tako odpustila zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi vaše raztreseno-sti že rahlo nestrpna. Preveliko tveganje vam lahko prinese le izgubo, zato raje dvakrat premislite. Ona: S paniko se ne da nič rešiti. Bodite previdni tudi pri zadevi, ki vas malce čustveno in življenjsko ogroža. Predvsem temeljito premislite, preden boste naredili naslednji korak, saj vas lahko stane celega premoženja. On: Odločitev o ljubezenskem življenju bo povsem na vaših ramah, zato se nikar ne obotavljajte, ampak naredite tisto, kar bi morali storiti že zdavnaj. Vse drugo vam lahko prinese le težave. eheze Ona: Mikalo vas bo, da bi poklicali nekdanjega partnerja, saj spomini v vas še vedno živijo. Premislite raje dvakrat, preden storite to potezo, saj marsikomu takšno ravnanje ne bo ravno najbolj všeč. On: Izredno slabe volje boste, ker se boste počutili prevarano. Vendar ste lahko prepričani, da ni vzroka za slabo voljo, saj se bo na koncu vendarle pokazalo, kdo je imel prav. In takrat bo prišel tudi vaš trenutek. DVOJČKA ** . STRELEC # Ona: Sprejeli boste pomembno odločitev, ki bo v veliki meri vplivala na vaše ljubezensko življenje. Partner bo od začetka sicer malo začuden, kasneje pa mu bo vse skupaj prav presneto všeč. On: Če boste preveč odkriti, vam grozi, da bo to nekdo izkoristil na precej zahrbten način. Pazite se direktnih vprašanj ... Prijatelj vam bo sicer v veliko pomoč, vendar so tudi njegove sposobnosti omejene na določeno področje. Ona: Neka novica vas bo presenetila, saj bo obenem prav tako neverjetna kot tudi razburljiva. Družba čaka samo še na vas, zato se potrudite in izpeljite svoj delež načrta. Nekdo vas že dlje opazuje. On: Še vedno boste upali na naklonjenost prijetne prijateljice, kar nekomu ne bo všeč. Vseeno boste vztrajali in na koncu vam bo uspelo osvojiti ljubezen, ki ste si jo tako želeli. Le tako naprej. Ona: Ljudje, od katerih ste na žalost vse bolj odvisni, so preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni. Če boste tako nadaljevali, se vam bo kaj kmalu zgodilo, da boste podrli vse mostove za vrnitev. On: Poslovni uspeh naj ne vpliva na vaše zasebno življenje, saj vam tega partnerka ne bo pripravljena odpustiti. Skušajte ločevati poslovno od zasebnega življenja, saj je to edina pot, da se izognete problemom. Odpočijte si. KOZOROG Ona: Ne da bi se zavedali, ste ustvarili situacijo, ki vam lahko prinese obilico koristi in tudi prijateljstva s poslovnimi partnerji. Očitno je, da je nastopilo obdobje, ko boste uspeli skoraj v vsem. On: Prihajate v obdobje popolne harmonije z novo partnerko in prav nič vam ne more pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi pri vašem videzu in razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje. MI, VAMA, JETI, INGVER, ANAGRAM, NEMORALA, NI-HALKA, STARINAR. Geslo: Nesreča nikoli ne počiva. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Marija Potočnik, Gubno 38a, Lesično. 2. nagrado, bon za kitajsko medicino, prejme: Jožica Sed-minek, Zalog 16, Šempeter. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Tomaž Brumec, Ker-šova 3, Vojnik. Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku NT&RC, drugo in tretjo bomo poslali po pošti. Ona: Vaš trenutni položaj v službi se zboljšuje, zato je zdaj idealna priložnost, da se potegujete za napredovanje. Nikar se ne prestrašite pesimistov, ki vas obdajajo, ampak pogumno zagovarjajte svoje stališče. On: Ko se boste spomnili nasveta, ki ste ga dobili pred kratkim, vas bo zapekla vest, saj bi lahko bilo vse drugače, če bi ga upoštevali. Nekdo vas bo sicer tolažil, vendar vam tudi to ne bo kaj prida pomagalo. DEVICA Ona: Nikar ne vmešavajte čustev v posel, drugače se vam bo bančni račun precej zmanjšal. To ni idealen teden za finančne transakcije, zato se raje odpravite na izlet v naravo in naredite nekaj za svoje zdravje. On: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo začela počasi obrestovati, saj vas bo nagovorila znanka, ki ste jo že kar nekaj časa skrivaj opazovali. Nikar ne bodite preveč sramežljivi, ampak naredite odločen korak. VODNAR Ona: Vse skupaj se bo začelo obračati natančno tako, kot ste predvidevali na začetku, od vas pa bo odvisno, ali boste pobrali sadove svojega dela. To velja predvsem za vaše ljubezensko življenje, kjer so pred vami res enkratni dnevi. On: V ljubezenskem življenju se bo pojavila neznanka, ki vam bo korenito spremenila načrte. Na začetku bo sicer med vama malo nezaupanja, vendar se bosta na koncu prav čudovito ujela. Ona: Neka oseba se bo prijateljsko obrnila na vas z neko željo in najbolje bo, da ji kar ustrežete. Povrnilo se vam bo z obrestmi. In pomislite malo tudi na svoje prijatelje, ki jih že dlje kar precej zanemarjate. On: Še sami ne boste vedeli, zakaj ste tako nataknjeni in skoraj popadljivi do tistih, ki vam hočejo le najbolje. Tako boste še vedno kuhali mulo in bili gluhi za nasvete tistih, ki vam hočejo le najbolje. 2 3 5 4 9 7 16 8 13 11 12 19 17 56 RUMENA STRAN Kongres vseh kongresov Celje je očitno med slovenskimi političnimi strankami zelo priljubljeno mesto. Velikokrat, ko se te odločijo zapustiti prestolnico in kakšnega od svojih dogodkov pripraviti na periferiji, namreč za gostitelje izberejo prav Celjane. Slovenska demokratska stranka je tako kar petino svojih kongresov oziroma dva od desetih pripravila v Celju. In Celjani kot gostitelji so se spet dobro odrezali, jim je na koncu priznal tudi predsednik stranke Janez Janša. Glede na to, da sta bila na celjskem sejmišču sočasno s kongresom še sejma Frizerstvo in Kozmetika, je bil zato še toliko večji zalogaj, da so dobro poskrbeli za skoraj tisoč ljudi. IS, foto: SHERPA Še ugibati si ne upamo, kaj je državnozborski poslanec Ljubo Žnidar tako zagreto pripovedoval evropski poslanki Zofiji Mazej Kukovič ... Menda niso vzrok za zagreto razpravo kakšne pravice do vode ali semen? Vse tisto, o čemer se Jože Korže (levo) in Štefan Tisel ne uspeta pogovoriti v domačem Šentjurju, sta v soboto nadoknadila med kongresom. Še toliko časa si nista vzela, da bi zagrizla v zdrava zelena jabolka ... Je namrgoden obraz Velenjčana Franca Severja (levo) razlog tudi za nekoliko bolj kisel nasmeh Celjana dr. Andreja Rahtena? Skoraj ne verjamemo, da bi šlo za kakšno resnejšo razpravo, kaj šele za merjenje moči med Velenjem in Celjem, saj bi jima zmanjkalo časa. Zakaj? Rahten namreč odhaja v diplomacijo in bo že kmalu razmere v domači Sloveniji opazoval z Dunaja Na obisku pri mojstrih lepote Tudi na zadnjih dveh sejmih Frizerstvo in Kozmetika smo ujeli nekaj znanih obrazov. Resda med popularnimi videz šteje še malo več kot za vse ostale v vsakdanjem življenju, a kot ve povedati vsaka ženska, je obisk kozmetičarke ali frizerja prav toliko razvajanje duha kot telesa. SO, foto: GrupA Irena Vrčkovnik se je zadnja leta sicer nekoliko umaknila z glasbene scene, a naj vam zaupamo, da ostaja ista in polna mladostne energije. Medtem ko je izbirala odtenek pramenov, pa je poslala pozdravček tudi bralcem Novega tednika. Alya prisega na svetle lase, jih pa svojemu radoživemu karakterju pisano na kožo vedno znova popestri s kakšno udarno barvo. Če je tokrat dobila kakšen lepotni navdih, bomo verjetno lahko opazili že to poletje. Za rojstni dan prenova »No, končno se bodo Ljubljančani vozili na delo v Šmarje pri Jelšah in ne obratno,« je komentirala podpis pogodbe za prenovo tamkajšnjega kulturnega doma Zlatka Pilko, vodja oddelka za družbene dejavnosti in finance v Občini Šmarje pri Jelšah. Za dela je bilo namreč kot najboljši ponudnik izbrano ljubljansko gradbeno podjetje. Tako pa je Pilkova nazdravila s svojim šefom, županom Jožetom Čakšem, ki je prejel za rojstni dan zares dragoceno darilo. Na dan pogodbe z izvajalcem je namreč praznoval rojstni dan in za župana ter zapriseženega kulturnega delavca je to vsekakor najlepše darilo. BJ Družinski obisk koncerta Lani je Barbara Arlič Kerstein prejela bronasti celjski grb za odlične rezultate Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center, ki ga vodi že vrsto let. V času njene odsotnosti zaradi naraščaja v družini jo je nadomeščal David Preložnik, ki je še podaljšal seznam uspehov zbora na tekmovanjih doma in v tujini. Na zaključnem koncertu sezone sta bila zato oba, Arlič Kersteinova pa je zraven pripeljala tudi moža Aleksandra in hčerkico Živo. NC, foto: GrupA