P.b.b
		
		
PoSiui urad Celovec 2 — Verlagspostanu Klagenfurt 2.		Uhaja > Celovcu — Erscheiiniiij>M>i t Klagenfurt
LETNIK XVI./ŠTEVILKA 11	CELOVEC, DNE 12. MARCA 1964	CENA 2.— ŠILINGA
Esesovci pred sodiščem v Frankfurtu
Bivši gestapovski narednik Kaduk izjavlja. Sodišče zaslišalo bivšega častnika dr. Morgena in pričo Zida Frankenthala. Državni tožilec pokrajine Hessen o procesu.
Udarci po ameriški zunanji politiki
Težka je dediščina, ki jo je dobil sedanji predsednik Johnson ne samo od svojega prednika, ampak od svojih prednikov v ameriški zunanji politiki. Prenašati mora udarce za udarci, ki zanje njegova politika ne nosi nobene odgovornosti. Da omenimo samo tiste iz zadnjih časov.
Spor s Panamo je zakrivila več ameriška kot panamska politika. Amcrikanci so se obnašali v kanalski coni že dolga leta kot evropske kolonialne uprave v preteklih časih v Afriki in Aziji. Zato so osovraženi pri domačinih. Tega ne bi bilo treba, toda državno tajništvo se ni oziralo na razna svarila, med njimi tudi na tisto, ki ga je pred leti dal brat bivšega predsednika dr. M. Eisenhower. Ni ugodila tudi upravičeni panamski želji po večjem dohodku od kanala. Držala je in drži nizke prevozne tarife po kanalu v korist nekaterih velikih pomorskih transportnih podjetij, škoda, ki jo pri tem trpi Amerika, je zanjo majhna, za Panamo pa velika.
Amerika je hotela organizirati gospodarski bojkot proti Kubi. Načrt je ravno na robu razsula, kajti ravno najstarejši zavezniki kar tekmujejo, kdo bo navezal s Castrovo republiko čim tesnejše gospodarske stike.
Delovanje znane Zveze za napredek v Latinski Ameriki je, vsaj tako vse kaže, zaspalo po atentatu v Dallasu. Sedanji predsednik Johnson je že imenoval novega gospodarja v njej, ki se pa kar ne more odločiti, da bi nadaljeval staro politiko te Zveze. Ko je bil namreč pomožni državni tajnik Harriman še za časa Kcnnedyjevcga režima v Latinski Ameriki, je tam zvedel za tako ostro kritiko Zveze, da je že takrat državno tajništvo začelo dvomiti v uspeh te akcije. Akcija sama po sebi je gotovo vredna vse pohvale, toda države Latinske Amerike nočejo prispevati k njej, kar so se obvezale, in tako je Zveza začela hirati že začetkom lanskega leta. Nihče ne ve, kdo in kako naj ji vlije novo živahnost, če se sploh še splačajo stroški zanjo.
V	vzhodni Aziji ni ameriška zunanja politika imela večje sreče, še najbolj je Amerika lahko zadovoljna s položajem v Južni Koreji in na Formozi. Tam sicer vladata dva vojaška diktatorja, pa je vsaj mir na mejah obeh dežel, če ne trajen, pa vsaj začasen. V Laosu se je fronta v državljanski vojni nekako ustalila radi sporov v komunističnem svetu. Moskva in Peking sc ne gledata lepo, Severni Vietnam pa ne zaupa več svojemu severnemu sosedu v Pcipingu. Vse to je v korist ameriški zu nanji politiki v Laosu, toda nihče ne ve, kako dolgo 1m> trajala ta korist. Položaj v Laosu ni namreč odvisen od politike ZDA, ampak od odnosov med političnimi silami v Aziji.
V	Južnem Vietnamu ni drugače. Pokojni diktator Diein, ki ga je ustvarila ameriška politika v tem delu Vietnama, se ni pokazal dosti okretnega, ni Iskal kompromisa z vietnamskimi budisti in z vietnamsko inteligenco. V državljanski vojni je pa igral tako čudno vlogo, da se ni jasno vedelo, koga se bolj l>oji: ali komunistov ali svojih nasprotnikov na domačem političnem polju. To ga je moralo pogubiti. Njegovi nasledniki še niso našli praktične oblike proti gverilcem, ki jih vodita in podpirata rdeči vladi v Peipingu in Hanoju. Se že pojavljajo dvomi, ali so sploh sposobni, da uspešno nadaljujejo državljansko vojno proti komunistom. Zanje je dejansko samo prestolnica Sajgon, zunaj prestolnice so pa kmetje nezaupljivi do njih, kot so bili do Diema.
Da bi dobil boj proti komunističnim gverilcem še manj učinkovitosti, je novi režim oplašil katoliške Vietnamce, ki so bili do sedaj hrbtenica odpora proti komunizmu. Sc odmikajo od aktivnega poseganja v vojaške operacije in skušajo biti nevtralni, kot so budistični kmetje. To je razlog, zakaj so komunisti imeli toliko uspehov ravno zadnjih nekaj tednov, kjer koli je prišlo do večjih vojnih operacij.
Ameriška politika ni v zavidnem položaju tudi na prostoru med Azijo in Avstralijo. Tam igra glavno vlogo Indonezija, oziroma njen predsednik Sukamo, ki je mojster v izigravanju. Izigrava namreč ne samo šVashington proti Pcipingu, ampak tudi Moskvo proti Pcipingu, Tokio proti Londo-
Sedaj je še težko reči, koliko namerava sodišče v Frankfurtu, ki sodi 22 vojnih zločincev, te zločince zares kaznovati. Prav gotovo ipa je, da se je doslej pokazalo do teh zveri vse preveč prizanesljivo. Včasih ©re nesramnost obtožencev že tako daleč, da se zdi, kot da se hočejo iz sodišča norčevati.
Gestapovski podčastnik Kaduk
V	torek je bil na vrsti bivši gestapovski narednik Oswald Kaduk. Zločinec je dejal: »Spominjam se Cyrankiewicza iz Au-schwitza. Zalotil sem ga, ko je kradel živila, in dal sem mu klofuto ali dve. Vedel sem, da je komunist in jaz še zlasti sovražim komuniste. Če bi imel še priložnost, bi ga spravil s sveta.“ Predsednik sodišča je Kaduka vprašal, če hoče tej izjavi kaj dodati, obtoženec pa je rekel, da nima kaj povedati.
V	tej svoji izjavi je Kaduk sam sebe imenoval »grdo zver, ki je vedno pripravljena, da z največjo energijo druge prisili k disciplini". Kaduk je tudi priznal, da je z bičem tepel in trpinčil nekatere jetnike, dostavil pa je, da se ne spominja, da bi bil kdo umrl zaradi udarcev, kot to trdi obtožnica. Zlasti je Kaduk zatrjeval, da se ne spominja, da bi bil umoril kakega jetnika s tem, da mu je potisnil ročaj metle v grlo. „Ni-
Presenečenje v Rubyjevem procesu v Dallasu. Mati dozdevnega ubijalca Kennedyja, Leeja Oswalda, bo nastopila kot priča tožilstva. V torek je bila že zaprisežena.
V Dallas je prispela gospa Marguerite Oswald z namenom, da bi zasledovala Ru-lbyjev proces. Izjavila je: »Natančno sem vse pretehtala in sem prišla končno do zaključka, prisostvovati osebno na procesu. Upam, da mi bo kot materi prineslo zadoščenje. Kajti v resnici je to vendar proces mojega sina.“
Oswalda je, če se spomnimo, ustrelil Ruby, ko je bil osumljen umora Kennedyja. Komaj je Marguerite Osvvald stopila v sodno dvorano, je že predlagalo državno tožilstvo, da jo povabijo kot pričo. Čez nekaj minut je prisegla in morala je zapustiti sodno dvorano. Na hodniku so ji odkazali sedež na klopi, nad katero visita dve tabli z napisom: »Samo za priče" in »Ne govorite s pričami".
O vsem tem, kar se je dogajalo z njo, je ibila Osvvaldova mati malo nejevoljna.
»Hotela sem si proces samo ogledati. Namesto tega pa sem dobila povabilo, da naj grem za pričo. Zgodilo se je prav tisto, kar nisem želela."
nu itd. Sukamo hoče pregnati Evropo in Ameriko iz vzhodne Azije. Anglija sc je uprla tej politiki in ustvarila na severu in jugu Indonezije svoje obrambne pozicije: v Avstraliji in na Malajskem polotoku in severnem obrežju otoka Borneo. Sukamo ve, da proti Avstraliji ne more ničesar, zato sc je vrgel z vso silo v boj za severni del otoka Borneo. Odnos ]>oUti6iih sil bi svetoval, da vodi boj proti Sukarnu v prvi vrsti Anglija, pa se je Sukamu posrečilo, da je vpletel vanj tudi Ameriko. Brat pokojnega predsednika Robert Kcnnedy je šel nedavno po kostanj v ogenj v jugovzhodno Azijo. Za koga in počemu, še danes ni popolnoma jasno. Kar vemo, je le to, da mu Anglija zelo zameri njegovo vmešavanje, kot mu ga je svoj čas zamerila Nizozemska, ko jo je čisto po nepotrebnem pomagal Sukamu preganjati z otoka Nova Gvineja. Da
sem inikoli prostovoljno moril v Auschvvitzu — je dejal — včasih pa sem kakega jetnika pretepel ali pa zbrcal."
Pomori otrok
Kar zadeva pomore otrok, ki so prihajali v Auschwitz s transporti jetnikov, je obtoženec v preiskavi izjavil: »Razen tistih o-trok, ki so bili odbrani za poskuse, so vse poslali v plinske celice. Matere, ki so v obupu, ko so jim jemali otroke, skoraj ponorele, so tudi poslali v plinske celice."
Kaduk je še dejal, da je bil večkrat »presenečen", ker so žrtve sprejemale svojo usodo brez protesta.
Dva tipa pravice
Ta bivši gestapovski podčastnik se je še v svojih izjavah iz 1961 pritoževal, da sta »dva tipa pravice": eden za »majhne ribice" kot je on, drugi pa za take, kot so bivši načelnik tajništva kanclerja Adenauerja Hans Globke ter bivši minister za begunce Theodor Oberlander, ki jih je Vzhodna Nemčija oba obtožila vojnih zločinov. »Jaz sem bil — je dejal Kaduk — samo majhno kolesce. Pravi kriminalci, tisti, ki so napravili načrt za te zločine in jih organizi-railli, pa so ostali na svobodi."
(Nadaljevanje na 8. strani)
Obtoženec Ruby bolan na možganih
Obtoženec Jack Ruby, ki je ustrelil Os-walda, trpi na organskem obolenju možganov, verjetno na psihomotorični epilepsiji (božjast).
Ko je ubil Oswalda, je bil v nekem podzavestnem stanju (v transu) in zato tudi ni mogel vedeti, kaj je storil.
S to izjavo prvega zdravniškega strokovnjaka psihologa (dušeslovca) dr. Roya Scha-fega je dosegel Rubyjev proces v torek svoj višek.
Psiholog — priča obrambe
Kot priča obrambe je izpovedal pred sodiščem psiholog, da je Jacka Rubyja zdravniško natančno preiskal na 10 različnih načinov, da tod tako sodišču dokazal, da Ru-toyjeva osebnost ni popolnoma v redu. Zato tudi napravi včasih dejanja, ki se jih potem nič več ne spominja in predvsem ne more razlikovati dobrega od zlega. Stro-kvonjak-psiholog je govoril o neki posebni vrsti božjasti, ki povzroča take napade.
Ko je priča obrambe dejal, da je pri zdravniški preiskavi zahteval od Rubyja, naj ponovi zgodbo, ki mu jo je pravkar pripovedoval, se je hitro vmešal v stvar državni
ga je Sukamo morda že drugič izigral, ne more biti nobena senzacija.
Udarci, ki jih dobiva ameriška zunanja politika v Afriki, še niso dosti vidni. Johnson je bil namreč toliko previden, da ni dovolil, da bi se ameriška zunanja politika mešala v revolucijo na Zanzibarju in poskuse takih revolucij v Tanganjiki, Ugandi, Keniji itd. Je pa Amerika v nevarnosti, da bo vanje zamešana preko Konga, ki je morda na robu novih dogodkov. Kakšnih, si lahko mislimo.
Zakaj vse to? Amerika precenjuje svoje sile, postavlja svoji zunanji politiki previsoke cilje, noče zmeraj videti stvarnosti. Predsednik Johnson je realist, morda bo ameriško diplomacijo speljal na tir »politike možnega”, česar v zaljubljenosti v »vodstvo svobodnega sveta” Amcrikanci niso zmeraj upoštevali.
tožilec: »Povejte nam vendar to zgodbo." Priča, pričakujoč od državnega tožilca več akademskega spoštovanja, je za trenutek osupnili. V tem pa je že Mister Wade (drž. tožilec) posmehljivo dodal: »Trpite tudi za ibožjastjo?"
»Koliko časa ste rabili v slučaju Ruby-ja?“ je hotel vedeti državni tožilec. „100 ur," je odgovoril priča. »In se vam je posrečilo ugotoviti samo teh 10 majhnih testov?"
Ko Wade ni dovolil nekega vprašanja obrambe, je Mister Belli (zagovornik) dejal: »Vztrajam na pravici. In ne na teksaški pravici, ki predvideva od nikogar izvedeti ničesar."
Sodnik Brown se je maščeval s tem, da je razpravo zavlačeval do poznih večernih ur.
Radovedni smo, kako bo šlo dalje, kajti kot priče obrambe morajo izpovedati še trije strokovnjaki.
-KRATKE VESTI -
•	Lovec Franc Rihter iz Mislinje je te dnii ustrelil na Pohorju (blizu Maribora) divjega prašiča. Vse kaže, da so se zadnja leta ma Pohorju precej razmožili divji prašiči, saj so jih že več ustrelili na tem območju.
•	V planinskih predelih Kirgizije (ZSSR) je zelo popularen lov na živali z dragocenim krznom s pomočjo zlatega orla. Edino ta redka ptica lahko leti po sledi in prime ranjeno žival v tako nepristopnih predelih. Zaradi svojih meter dolgih kril se zlati orel bliskovito vrže na žival in čez nepolno minuto tooirbe žival pogine. Da bi ustvarili iz zlatega orla lovca, ga ljudje ujamejo še v gnezdu in ga postopoma udomačijo, dokler ne odraste.
•	Župan San Francisca George Christo-pher, ki bo v kratkem odšel v pokoj, je predlagal, da bi bivši kaznilniški otok Al-catraz, ki leži v zalivu pred San Franciscom m od koder so kaznjence evakuirali, spremenili v »otok svobode". Na tem otoku naj bi postavili kip svobode, podoben tistemu v mewyorškem pristanišču.
•	Generalni sekretar organizacije UNESCO svari v nekem pred kratkim izda-
OBJ AV A
Ob zaključku drugega tromesečja tekočega šolskega leta bo na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu, Lerchenfeldgasse 22, dne 21. marca v času od 13. do 16. ure „Dan staršev".
Ravnateljstvo * •
nem poročilu pred optimistično domnevo, da bo malarija, nekoč uajhujša sovražnica človeštva, v naslednjih petih letih popolnoma premagana. Toda dejstvo je, da reši mednarodna borba proti tej bolezni vsako leto vsaj dva milijona ljudi, v glavnem o-trok. Možno je, da bo v Evropi malarija do leta 1965 popolnoma izginila, toda borba proti tej bolezni v deželah Srednjega vzhoda bo prav gotovo trajala še mnogo dlje.
•	Najvišje sodišče v New Yorku je izdalo prepoved za tetoviranje, češ da je proti duhu ameriške ustave. Doslej so namreč nosili skoro vsi pripadniki armade kak vtetoviran znak po načinu prvotnih indijanskih prebivalcev. V čem je ta navada protiustavna, pa sodniki niso povedali.
•	V New Yorku je izumil detektiv Peter Smith poseben stroj za ugotovitev zunanjih osebnih znakov kakega zločinca. Če pride na primer poročilo: zločinec ima rjave, valovite lase; ozka usta, košate obrvi, oglato brado, majhen nos, se sproži fotografski aparat in na platnu se pokaže približna zlo-činčeva tofografija.
•	Sodelavci madžarske akademije znanosti so izračunali, da govori človek približno eno uro na dan oziroma v vsem življenju 2,7 leta (pri povprečni življenjski dobi 64 let in 9 mesecev).
Osvaldova mati kot priča v Rubvjevem procesu
Politični teden
Po svetu
KENNEDVJEVA POSMRTNA ZMAGA
Kot znano, se je od vseh dosedanjih ame-rižkih predsednikov pokojni predsednik Kennedy najbolj zavzel in se boril za dosego enakopravnosti črncev v ZDA ter je v ta namen bil pod njegovim vodstvom izdelan osnutek zakona o enakopravnosti vseh državljanov.
Nenadna, prezgodnja njegova smrt (22. novembra 1963) je preprečila, da je rešitev tega nadvse važnega problema začasno obtičala na mrtvi točki. Nedavno pa je na pobudo njegovega naslednika J o h n s o -n a poslanska zbornica ponovno začela obravnavati omenjeni Kennedyjev zakonski osnutek in ga je po devetdnevni debati odobrila. Ta uspeh lahko označimo kot poslednjo (že posmrtno) in mogoče največjo Kennedyjevo zmago.
Novi zakon o enakopravnosti vseh državljanov v ZDA brez ozira na raso, katerega mora odobriti še senatska zbornica, vsebuje naslednje najvažnejše točke: 1. ukrepe za zagotovitev splošne volilne pravice vseh črncev v južnih državah ZDA; 2. prepoved rasnega razlikovanja na delovnih mestih in v delavskih združenjih; 3. ukinitev rasnih omejitev v javnih in zasebnih lokalih.
Strokovnjaki v ministrstvu pravde so mnenja, da je zagotovitev enake volilne pravice tudi za črnce najvažnejša odločitev. Kajti na ta način bodo ameriški črnci po teh južnih državah ZDA prišli kot izvoljeni mandatarji v razna javna zastopstva in urade, s čimer bodo morali ostali politiki računati in bodo prisiljeni upoštevati njih mnenje in glasove.
Še pred nekaj meseci bi bila tako daljnosežna okrepitev moči osrednje vlade v vprašanju državljanskih pravic skoraj nemogoča. Celo pokojni predsednik Kennedy sam je skoraj že hotel svoj prvotni predlog nekoliko izpremeniti. Toda njegova nenadna smrt je odločilno vplivala na nadaljnji razvoj tega vprašanja: smrtonosni streli nanj v Dallasu lani 22. novembra so namreč pretresli tudi marsikaterega poslanca, ki je do tedaj omahoval v odločitvi za ali proti Kennedyjevemu predlogu. In čeprav ni nobene neposredne zveze med tem brutalnim umorom in med rasnimi fanatiki južnih držav ZDA, jih javnost smatra kot posredno sokrive.
Kennedyjeva smrt je nadalje povzročila delno preusmeritev med političnimi strankami v kongresu (poslanski zbornici): Republikanska stranka, ki je upala, da bo v južnih državah ZDA dosegla večino namesto pokojnega Kennedyja, mora sedaj vsaj za časa predsednika Johnsona (ki ga na jugu ni mogoče izpodriniti) ubrati bolj liberalno smer, kajti tudi številni republikanski poslanci s severa so tokrat glasovali za izenačenje državljanskih pravic.
NAPETOST V JUŽNEM VIETNAMU
Po mednarodnih poročilih pričakujejo v prihodnjih tednih v Južnem Vietnamu važen preokret, ki bo mogoče odločilno vplival na političen razvoj v jugovzhodni Aziji.
Konec preteklega tedna je šel ameriški obrambni minister Robert McN a m a r a že četrtič v južnovietnamsko prestolnico Sai-gon, to pot celo v spremstvu namestnika vrhovnega poveljnika ameriške vojske. Tam sta razpravljala z ondotnim ameriškim poslanikom Caboth Lodgeom in južno-vietnamskimi zastopniki o položaju in o obrambnih ukrepih proti komunističnim vpadom iz Severnega Vietnama.
Tri možnosti obstoje: 1. da pošljejo ZDA večje dodatne čete s težjim orožjem in tako same neposredno vplivajo na nadaljnji potek vojaških operacij; 2. da se ZDA tako rekoč odpovedo Južnemu Vietnamu in skupno s francoskim predsednikom de G a u 1-1 o m delajo na to, da naj bi dežela postala „nevtralna“; 3. da pripomorejo, da pride na krmilo bolj energično vodstvo, ki bo komunističnim upornikom napovedalo odločen boj. Po zadnjih poročilih je minister McNamara izjavil, da bodo ZDA, če bo potrebno, posegle neposredno v borbo in bodo v najkrajšem času poslale vojaška ojačenja v Južni Vietnam.
Kot povsod, je Sovjetska zveza tudi tu „budno na straži", in je poslala Združenim ameriškim državam resen opomin, naj mislijo na »nevarne posledice", ako bi se vojna razširila na Severni Vietnam; hkrati so Sovjeti ameriško napoved o morebitni
vojaški intervenciji v Juž. Vietnamu za slučaj potrebe izrabili kot dobrodošel povod za provociranje vojne panike v južnovzho-dni Aziji.
MED SOVJETSKO ZVEZO
IN ALBANIJO
se je barometer politične napetosti zopet nekoliko dvignil. Moskvo je močno razdražila vest, da je albanska vlada kratko malo zaplenila novo stavbo sovjetskega poslaništva v Tirani. Dejanskemu stanju odgovorno bi ZSSR mogla vložiti proti Albaniji pri mednarodnem sodišču v Haagu tožbo zaradi kršitve določb nedavno na Dunaju podpisane pogodbe o mednarodnih diplomatskih odnosih.
Albanija pa utemeljuje ta svoj korak, češ da je poslaništvo zato »zarubljeno", ker ZSSR ni plačala gradbenih stroškov v višini 800 milij. šilingov državni gradbeni upravi v Tirani.
MEDSEBOJNI POKOLI IN PROGONI
manjšin, vendar ne narodnih, temveč verskih — med Indijo in Pakistanom so vedno hujši. Kot -znano, pripada v Indiji 85 odst. ljudi hinduizmu (indijska verska ločina), kakih 10 odst. pa je mohamedancev, medtem ko je v Pakistanu položaj približno ravno obraten. Pripadniki večinske vere napadajo versko manjšino v eni kot tudi v drugi državi.
Povod za najnovejše krvave izgrede, ki so najhujši dosedaj, naj bi bilo to, ker je nekdo ukradel las Mohamedove brade. Smrt- ” ne žrtve gredo že v več tisoč, onih pa, ki so zaradi maščevalnih požigov izgubili streho, pa je že nad 100.000. Razen tega je že več deset tisoč muslimanskih beguncev pribežalo iz Indije v vzhodni Pakistan, hindujskih pa iz vzhodnega Pakistana (ob ustju reke Ganges) v Indijo.
Gornji podatki o žrtvah pa so samo približni, kajti i ene i druge oblasti se zelo površno zanimajo za pobite in pobegle; po nekaterih poročilih vržejo trupla onih, ka-
tere ne morejo razpoznati, kratko malo v reke.
Ti krvavi spori pa tudi niso ostali brez mednarodnega odmeva in zaskrbljenosti pri velesilah. Pakistanska vlada, sicer nasprotna komunistični ideji, vidi v komunistični Kitajski dobrodošlega naravnega zaveznika, ker je sprta z Indijo zaradi odprtih vprašanj obmejnega ozemlja.
CIPRSKI SPOR
se še ne bo končal, kot izgleda. Pretekli teden je Varnostni svet v New Yorku sklenil ustanoviti tako zvani mirovni zbor, sestavljen iz mednarodnih vojaških čet. Pri tem pa je naletel na velike težave zaradi financiranja teh čet (nad 2 milijona dolarjev mesečno bi bilo treba), ki naj bi jih dale sledeče države: Avstrija, Kanada, Švedska, Finska, Irska in Brazilija.
Pred nekaj dnevi je ameriški predsednik Johnson poslal sovjetskemu min. predsedniku Hruščevu poslanico, v kateri apelira na Sovjetsko zvezo, da naj se izogne vsemu, kar bi utegnilo poslabšati položaj na Cipru; hkrati je zagotovil, da bodo tudi ZDA v tem pravcu ravnale.
Medsebojna napetost je v drugi polovici preteklega tedna nekoliko popustila in je prišla s Cipra razveseljiva vest o izpustitvi nekaj grških in nekaj turških talcev. Toda konec tedna se je politično nebo nad Ciprom zopet stemnilo: prišlo je do ponovnih spopadov med Turki in' Grki; zopet je bilo nekaj mrtvih in ranjenih.
Pravtako je zlasti zapadno mednarodno javnost neprijetno presenetila vest, da Moskva in Egipt dajeta ciprskemu predsedniku Makariosu potuho za ostrejši kurz; iz Egipta pa so poleg tega dobavili ciprski vladi večje količine sovjetskega orožja, ki je bilo takoj razdeljeno med no-; voustanovljene edinice polvojaškega značaja. Ne dosti manj neprijetno je izzvenela vest, da je pretekli petek odletela s sovjetskim letalom ciprska vladna delegacija v Moskvo s posebno poslanico predsednika Makariosa Hruščevu. Delegacija se bo pogajala v Moskvi o razširitvi medsebojne trgovine; verjetno bodo Sovjeti razen tega nudili Cipru finančno pomoč.
... in ori nas v Avstriji
SE BO POSREČILO DR. KLAUSU SESTAVITI NOVO VLADO?
Na področju avstrijske notranje politike je po odstopu kanclerja dr. G o r b a c h a nastalo posebno stanje, ker se je državni predsednik dr. Scharf postavil na stališče socialistov (SPOe), češ da zaradi odstopa zveznega kanclerja ni potrebno, da bi celotna vlada demisionirala.
Nekaj časa zatem pa je vodstvo SPOe izjavilo, da bi bili njeni ministri tudi pripravljeni podati ostavko pod pogojem, da OeVP izpolni nekatere pogoje, predvsem -da izjavi, da ne bo spet na novo »pogrela" habsburškega vprašanja. Vodstvo OeVP je nato odločno zavrnilo to postopanje socialistov z utemeljitvijo, da je več drugih bolj važnih vprašanj, ki jih morata obe vladni koalicijski stranki skupno rešiti; OeVP z 81 poslanskimi mandati si vendar ne sme pustiti stalno diktirati od SPOe s 76 mandati. Namesto da SPOe stavi razne nesprejemljive pogoje, naj raje odkrito izjavi, da li je še voljna sodelovati z OeVP ali ne!
V tej zvezi je odstopivši kancler dr. Gor-bach v poslovilnem govoru izjavil, da je še vedno mnenja, da je sodelovanje obeh velikih vladnih strank za državo nujno potrebno. Tudi bodoči zvezni kancler dr. Klaus je govoril o novem začetku in ne o koncu tega sodelovanja. Hkrati je poudaril svojo pripravljenost, nadaljevati vladno politiko po smernicah vladne izjave kanclerja dr. Gorbacha z dne 3. aprila 1963.
Tudi vodstvo socialistične stranke je nato izjavilo, da je pripravljeno sodelovati v novi vladi pod vodstvom dr. Klausa. Ker pa so socialisti v nadaljnjih pogajanjih stavili nekateri pogoje, ki so po mnenju OeVP nesprejemljivi, ker so protipravni oz. nedemokratični, se je pojavilo v javnosti vprašanje, da li bo sploh prišlo do sestave nove koalicijske vlade pod vodstvom dr. Klausa.
STABILIZACIJA ŠILINGA
Že nekaj časa sem opazujemo nevarno naraščanje cen, s čimer izgublja tudi šiling na svoji vrednosti. Paritetična komisija, katere bistvena dolžnost in delo je, skrbeti za znosno razmerje med cenami blaga in plačami, se je pretekli teden ponovno bavila s temi problemi. Odobren je bil tako zvani stabilizacijski program, na podlagi katerega so bili določeni ukrepi proti zviševanju cen. Tako je n. pr. treba brez odloga doseči sprostitev uvoza blaga, ki je še vedno kontigentirano, t. j. katerega uvoz je še deloma omejen; tudi znižanje nekaterih carin je treba čimprej izvesti.
Komisija je razpravljala tudi o raznih izrednih popustih pri nakupu blaga oz. potrošnik predmetov. Pri tem je bilo ugotovljeno, da ta način prodaje pride v dobro le majhnemu krogu kupcev. Doseči je treba splošno znižanje cen za vse kupce. Končno je bil stavljen še en važen predlog, dn sicer doseči znižanje obresti na stopnjo, ki je običajna v najvažnejših zapadnih industrijskih državah.
Množice pozdravljajo mrtvega kralja
Že zadnjič smo poročali, da je stanje grškega kralja Pavla I. zelo resno. Zdravniki so se trudili na vse načine ohraniti kralja pri življenju. Toda ves trud je bil zaman. Minuli petek, ob 15.12 je kralj v Tatovi palači blizu Aten, umrl.
Prestolonaslednik Konstantin, ki je star šele 23 let, je avtomatično postal grški kralj ter prevzel ime Konstantin II.
Posmrtne ostanke grškega kralja Pavla I. so v ponedeljek pripeljali v grško-pravo-slavno katedralo v Atenah.
Desettisočglava množica je tvorila gost špalir na 2 km dolgi poti. Ljudje so klečali, molili in se križali, da bi tako vsaj še enkrat pozdravili njihovega tako dragega mrtvega kralja.
Za krsto so šli novi grški kralj Konstan-
tin II. s kraljevo vdovo Frideriko. Za njimi pa princesi Irena in Zofija z možem, španskim princem Juan Carlosom. Potem grški princ Peter, kraljevi bratranec in princ Mihael, kraljevi nečak.
NK več ..tovariš*'
Vladni sovjetski časopis »Izvestja" je predlagal naj bi v privatnem življenju zopet uvedli stari naziv »gospod" in »milostljiva gospa", kot je bilo to običajno pred revolucijo.
S tem hočejo počasi odpraviti tradicionalni komunistični naziv »tovariš". Zraven pa še ugotavlja vladni časopis, da mora dobiti nagovor prejšnjih privilegiranih stanov »nov sovjetski pomen".
SLOVENCI
(Loma in po sneta
f Adalbert Stubel
V Trstu jc umrl upokojeni učitelj in bivši didaktični ravnatelj Adalbert Stubel. Z njegovo smrtjo so zgubili vzgojitelja iz tiste šole pred prvo svetovno vojno, ki je imela veliko zaslug pri vzgajanju, izobraževanju ter prebujanju narodne zavesti primorskega ljudstva.
Pokojnik je bil doma iz Trsta, kjer se je rodil pred 78 leti. Učiteljišče je dovršil v Kopru in nato služboval po raznih šolah. Leta 1934 so ga fašistične oblasti hotele premestiti v notranjost države, kot sicer vse ostale slovenske učitelje, a ni hotel zapustiti rodnega mesta in je bil zato predčasno upokojen. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovitvi slovenskega šolstva ter bil do leta 1954 didaktični ravnatelj pri Sv. Jakobu. Tedaj je bil ponovno upokojen, a se še vedno živo zanimal za usodo te šole.
Iz ljubljanske nadškofije
Dne 9. februarja jc umrl 55-letni Janko Prezelj, župnijski upravitelj pri Sv. Katarini, doma iz Bohinja. Med vojno je deloval med izgnanimi Slovenci v Nemčiji. Jetika je uničila njegovo zdravje. — Dne 11. februarja je odšel v večnost 73-letni Štefan Traven, župnijski upravitelj v Javorjah nad Škofjo Loko. Doma je bil onstran Karavank, v Vodicah. — Že 1. februarja pa je zapel mrtvaški zvon 77-Ietncmu župniku v pokoju Karlu Rupniku, doma v črnem vrhu nad Idrijo. Dokler je mogel, je župnikoval v Hotiču, potem pa odšel k očetom cistercijanom v Stično, kjer je tudi poko-'pan.
Za člane nadškofijskega glasbenega sveta v Ljubljani so bili imenovani: kanonik Venčeslav Snoj, častni kanonik Matija Tomc, dr. Mirko Cuderman in p. Frančišek Arko, frančiškan. Za člana umetnostnega sveta ljubljanske nadškofije pa sta bila imenovana p. dr. Roman Tominec, frančiškan, in akad. slikar Stane Kregar.
Rojanski igravci uprizorili „Vest“
Igralska skupina „Dom” v Rojanu pri Trstu je uprizorila doma, na Opčinah pri Trstu, in potem še v Gorici v Katoliškem domu dramo „Vest”. Pod vodstvom režiserja Rajca so to zahtevno dramo lepo zaigrali. Igra obravnava vprašanje odgovornosti, krivde in zadoščevanja pa tudi vprašanje sovraštva med Nemci in Francozi. Francoski vojak ustreli nemškega neoboroženega vojaka. Vest mu ne da miru. Po vojni obišče • nemško družino, da bi se obtožil krivde. Ta družina ga prijazno sprejme, da mož ne more povedati, kar bi hotel. Tako se zadeva zaplete.
Slovo krščanske matere na Prevaljah
Na Prevaljah v Mežiški dolini so pokopali Floro Bcrložnikovo, v starosti 40 let. Od petih sinov so štirje ministranti. Pokopal jo je ob veliki udeležbi ljudi in še treh drugih duhovnikov dekan č. g. Močilnik.
Na cvetno soboto poslušajte!
Že januarja in februarja je vatikanska radio-oddajna postaja imela na zadnjo soboto v mesecu ob 14 na sedem zvečer posebno oddajo o božjem služabniku škofu Antonu Martinu Slomšku. Ta mesec pa bo zaradi velikonočnih praznikov oddaja že na cvetno soboto, prav tako ob % na sedem zvečer.	,
Razstava Roberta Faganela
V Gregorčičevi dvorani v ulici Geppa 9-1. v Trstu uspešno razstavlja mladi goriški slikar Robert Faga-! ncl 23 olj s kraškimi motivi.
Uspehi Roka Klopčiča
Beograjska »Politika” tako ocenjuje nastop slovenskega violinista Roka Klopčiča na koncertu z Beograjsko filharmonijo, ki je bil pred dnevi: »Želimo poudariti, da je Rok Klopčič z estradno koncentracijo in suverenim odnosom, muzikalno in tehnično zelo poustvaril solistični part koncerta Szymanowskcga, ki jc plemenit in tonsko bogat, hkrati pa obtežen z najtežjimi problemi violinske tehnike. Interpretacija na visokem nivoju uvršča Roka Klopčiča v prvo vrsto jugoslovanskih violinistov.” — Marca bo nastopil Rok Klopčič na solističnih koncertih z Marijanom Lipovškom v Celju, Mariboru, Ptuju, Ljubljani, Kopru, Novem Sadu, Zrenjaninu in Nišu. Povabljen je tudi v Romunijo.
Blagovni promet z Jugoslavijo
Po poročilih iz Beograda oziroma z Dunaja je mešana avstrijsko-jugoslovanska trgovinska komisija ta teden ponovno začela v Beogradu zasedati in razpravljati o vprašanjih medsebojne trgovine. Zadnja taka seja je bila konec lanskega leta na Dunaju.
Pri sedanjih pogajanjih hočejo določiti vrste blaga za medsebojno zamenjavo v letu 1964, nadalje razširiti avstrijski uvoz nasproti Jugoslaviji in rešiti vprašanja načina plačilnega prometa.
Michelangelo - nedosegljivi genij
Slikar, kipar, arhitekt in pesnik hkrati.
Ogromna je njegova umetniška zapuščina, ki predstavlja enega izmed vrhuncev v vsej zgodovini umetnosti.
Po vsem kulturnem svetu prosloivfljamo v teh dneh 400-fletnko smrti enega največjih genijev svata. Je to Michelangelo B u o n a ir uN) t i, duhovna velikan, kli je v sehi združeval talente kot nihče pred njim in za njim. Bill je: slikar, 'kipar, genialnii arhitekt in še pesnik.
Rodil se je Michelangelo (izg. Miilkelandže-llo) Buiooarroti v Caprese pri Arez®u (Italija).
V šolo je šel v Firence in kmalu pokazal veselje do slikanja. Ker je imel oče smisel \za sinovo željo — ta bi se namreč rad učil umetnosti slikanja, — je res ustregel fantovi prošnji. Taiko je prišel kot 14-letni deček v umetniško delavnico DomenicaGhir-1 a n d a i a.
Izkazalo se je, da je bil učitelj srečno izbran. Risarske vaje niso bile ruikaka težava za učenca, ki je naglo napredoval.
Pri kiparju Lorencu de’ Medici
Nekoč je naneslo, da je mladeniča spoznal tedaj znani kipar Lorenoo de’ Medici (izg. Mediči) 'in ga v^el ,k sobi v uk. Kmalu je mojster spoznal in zaslutil v učencu Michelangelu ne samo izredno sposobnosti, temveč že kar genialnost.
Pripovedujejo namreč, da je nekoč Loiren-oo med sprehodom po svojem muzeju opazili Michelangela, ki je oh kipu nekega starega favna (božanstvo, varuh čred) klesal glavo svojega favna. Lorenco ga je pohvalil, prijazno pa je pripomnil, da tako star favn pač ne hi mogel imeti talko popolnih zofo, kot mu jih je napravil mladi kipar.
Drugi dan pa je mojster opazili, da je favn že izgubil dva ali trii zobe, ki mu jih je odbilo Michelangelovo dleto.
Že prve naloge — prave umetnine
pokazal umetnik, da bo šel svojo pot. Skupina na sliki je v povsem drugačni dirži, kot je ihillo do tedaj v navadi.
Ko je bili Michelangelo star 30 let, ga je papež julij II. poklical v Rim. Sveti oče s,i je želel namreč postaviti nagrobni spomenik. Med obema je vzklilo iskreno prijateljstvo. Toda kljub temu je mladi umetnik že po enem letu bivanja v »večnem mestu« enostavno pobegnil nazaj v Firence, kajti videl je toliko spletk lin občutil toliko zavisti, da ni mogel več zdržati tam.
Papež ga je poklical nazaj in kljub zavistnežem, med katerimi je bil tudi slavni Bra-mante (arhitekt), je 'dobil Michelangelo nalogo za posiliknaije stropa v Sikst inski kapel i.
Njegovi nasprotniki so bili namreč mnenja, da Michelangelo ne bo zmogel tako pomembnega ddla. Toda namesto da bi ta stvaritev pomenila polom in poraz z,a mojstra-umet-nika, se je iz njegovega napora rodila nedosežna umetnina, ki je pač lahko pomenita le poraz za vse Michelangelove nasprotnike.
V to mojstrsko delo je umetnik vložil štiri leta trdega dela, težav im bolečin. Nekdo je pozneje dejal »O Michelangelsovem stropu v S i )k s t i n s k i kape 1 i mi kaj razpravljati, mogoče ga je samo občudovati.«
Mojstrski kipi in slikarija v Sikstinski kapeli
Kot spomenik svojemu prijatelju, papežu Juliju II. ki je umrl 1513, je kipar Izklesal » M o z e s a «.
Leta 1524 je pričel delati nagrobni spomenik za Medičejce (slavno plemenitaško poko-lenje iz Firenc), kamor je Michelangelo postavili štiri kipe. D a n in N o č ter Mrak in Zor o.
Tudi sveti oče Pavel III. je hotel znamenitega umetnika v Rim. Tokrat naj bi končal
slikarijo v »S :i k s t i n skl kapel i«. Pet let je slikar ustvarjal umetnino »Posled-n j o s o d b o.«
Dve desetletji je bil Michelangelo slavna arhitekt za stvaritve, ki so jih naročali papeži. Poleg njegovih raznih del je največje na tem področju »kupola cerkve sv. Petra«, široka 42 in visoka 120 m.
Bilo mu je 98 let, ko je 18. februarja 1564 v Ritmu umiri.
Vsemu kulturnemu svetu je Michelangelo zapustil toliko stvaritev-umetnin, da bo pač za zmerom ostal kot enkraten, genialen fenomen.
„Osservatore Romano" o škofu Slomšku
Dela, ki so bila za Michelangela šele prve naloge, iso bile že tedaj prave umetnine. Ko je pesnik Poliziano videl relief (-upodobitev) »Madon n a delila Seal a, je mlademu umetniku dal za nalogo »B o j c e n t a v r o v proti Lapitom«, kjer se Michelangelo ni naslonil na noben vzor iz antike.
Nato se je lotili ogromnega kosa marmorja, ki ga je že pred 40 leti pokvaril »Agostino di Duccio.« Iz tega je nastali slavni David, v katerem se energija telesa in globoka izraznost čudovito zlivata v uravnovešeno celoto.
Slikar — Michelangelo
Koit isllikar je začel Michelangelo delati pozneje. Prva njegova ohranjena silika je »Sveta d r u ž i n a.« Tudi na tej sliki je
Vatikanski list «Osservatore Romano« je dne 6. februarja objavil članek o škofu A. M. Slomšku. V članku pisatelj najprej poudari Slomškove besede pred smrtjo: »Ni potrebno, da jaz živim: toda potrebno je, da napravim svojo dolžnost do konca.« Nato omenja, da je bila predložena sv. kongregaciji zadeva za Slomškovo beatifikacijo. V drugem delu članka omenja Slomškove besede: »Sv. vera bodi vam luč, materina beseda bodi vam ključ do krščanske zveličavne omike« in pove, kako so se katoliški Slovenci vedno držali teh besed. Sledi kratko poročilo o slovesnostih v Mariboru za*stoletnico Slomškove smrti in končno omenja člankar Slomškovo prizadevanje za zedinjenje kristjanov, bratovščino sv. Cirila in Metoda. Čla-
Pragozd se maščuje
V svetovnem tisku smo našli čudno poročilo, da je neki nigerijski list napadel slavnega humanista in dobrotnika Afričanov, zlasti bolnikov, zdravnika dr. Alberta S c h w e 11 z e r j a , iki velja v Evropi za pravi simbol dolžnosti, ki jo ima do „ne-razvitih narodov: ter je že pred mnogimi desetletji, ko „pomoč nerazvitim" še nika-* 'kor ni bila v modi, budil civiliziranemu svetu vest v tem pogledu. Vendar pa današnji „emancipirani“ črnci niso zadovoljni s tistim, kar je storil dr. Schvveltzer zanje, ker se jim zdi, da je bilo premalo in da slavni filozof, glasbenik in zdravnik pri tem le ni občeval z njimi kot s popolnoma enakovrednimi ljudmi.
Ta črnski napad na dr. Schvveitzerja, ki uživa velikanski ugled — po moralni avtoriteti v današnjem svetu ga le malokdo doseže — je povzročil v zahodnem tisku nekoliko začudene in nevoljne komentarje. Veliki miinchenski dnevnik „Siiddeut-s c h e Z e i t u n g “ je zapisal:
»Pragozd se maščuje nad pragozdnim doktorjem. Toda ne tako, kot bi bilo pričakovati, da bi namreč ugonabljal Alberta Schvveitzerja v njegovem 89. letu s pikom cčce muhe. Ampak s sredstvi, o katerih se njemu, pragozdu, še sanjalo ni, ko je človekoljub iz Alzacije ustanovil v Lambarene svojo zdravstveno postajo: z dialektičnim materializmom in časniško polemiko. Neki nigerijski list s praafriškim naslovom >, Daily Times “ očita pragozdnemu zdravniku, da v desetletjih svojega dela ni v resnici ničesar storil za Afriko in da ga je treba imeti s stališča med tem časom že razsvetljene črne celine za čisti anahronizem”.
»PRAGOZDNA NAIVNOST”
To ima torej za svoje človekoljubij e in za to, da se je odrekel dvema pomembnima karierama v domovini, da bi se. lahko posvetil tretji — nalogi, da bi pomagal tam, kjer je bila sila največja. Toda vprašanje hvaležnosti Ije pri tem le postranskega pomena. Bolj nas zanima še vendarle precej pragozdna naivnost, s katero sodi tisti časnikar delovanje Alberta Schvveitzerja samo po tem, če je bilo »koristno” za Afriko, nadaljuje »Siiddeutsche Zeitung”. Njegov glavni argument je ta, da ni Schvveltzer pritegnil k svojemu delu nobenega afriškega zdravnika in nobene črne bolniške sestre. Zanemaril je baje — in to je edina določna trditev o nedokazani trditvi — za Afriko posebno važni vzgojni problem.
Če gledamo na stvar tako, je morda ta očitek nekoliko upravičen. Le da pri tem člankar popolnoma spregleda, da Schvveitzer do Afrike nima odnosa poklicnega pomočnika pri njenem razvoju, ampak v vsej skromnosti le odnos človekoljubnega, zavednega sočloveka. Prekunštni, totalni Afričani v Nigeriji mu očitajo — točno rečeno — ravno tisto, kar Albert Schvveitzer je. Pri tem pa pozabljajo na dejstvo, da je njegov, v njihovih očeh predpotopni humanizem vendarle nekaj storil „za Afriko”. Da je namreč izrazil zavestno bojno napoved samo komercialnemu kolonializmu. In pozabljajo tudi na to, da bi naše visokocenje-ne »države v razvoju” brez idealistov dr. Schvveitzerjeve vrste danes morda še ne uživale državne samostojnosti, katero jim z veseljem privoščimo.
nek se zaključi s prevodom Slomškove molitve za zedinjenje vseh kristjanov.
Od raznih krajev pa dobivamo poročila ljudi, ki so bili uslišani v svojih prošnjah, ko so se obrnili za pomoč k škofu Slomšku.
Delovanje Pavla VI.
• Papež je imenoval za svetovavca v papeškem uradu (kongregaciji) za semenišča in univerze hrvaškega frančiškana p. Karla Baliča.
© Pavel VI. je v postnem času obiskal več župnij v rimskih predmestjih. Ob tej priložnositii je dejal, da je treba gledati v obraz statistični stvarnosti. Rim je imel še ne dolgo tega 200.000 prebivalcev; danes jih ima dva milijona. Razmere vodijo v glavna mestna središča množice ljudi, zlasti iz južnih delov Italije, čim pridejo ti v stik z mestnim okoljem, izgube svojo versko tradicijo, ne hodijo več k maši in je že veliko, če se spomnijo in dajo krstiti svoje otroke. Kaj potem ostane od krščanskega oblikovanja posameznikov? Ljudje postanejo kakor čreda. Nekakšna zunanja kultura jemlje človeku dušo in ga pusti praznega. Zaključil je s poudarkom, da sta pri krščanstvu možni samo dve stvari; ali ga v polnosti živimo ali pa ga izdajamo. Današnje življenje pa zahteva ljudi, ki so ravnega im močnega značaja. Važno je, da izberemo med „da“ ali „ne”. Važno je, da ne ostanemo na polovici, da nismo strahopetci in mlačneži, ki nihajo sem in tja.
Pisatelj knjige o Jezusovem življenju umrl
V Rimu je nedavno v 73. letu starosti umrl opat Jožef Ricciotti, pisatelj knjige »Jezusovo življenje«, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. Opat Ricciotti je bil največji italijanski pisatelj nabožnih knjig, bil je v svojem življenju profesor zgodovine na univerzah v Rimu in Bariju in je napisal tudi knjige o zgodovini Izraela, o svetem Pavlu in rimskem cesarju Julijanu Odpadniku.
Slovenci posebno poznamo njegovo knjigo »Jezusovo življenje« v odličnem prevodu profesorja Vodeba. Knjigo je izdala naša Družba sv. Mohorja in je še vedno na razpolago. Je precej debela knjiga, pove pa toliko zanimivosti iz Jezusovega življenja, da jo človek znova in znova prebira. Če hočete zvedeti za podrobnosti in okoliščine Kristusovega trpljenja, kupite za letošnjo Veliko noč to Ricciottijevo knjigo!
HcatUt IcuitucHt vesti
© Eden najznamenitejših ameriških kiparjev Angelo Frudakis iz Atlantic Cityja bo izdelal Kennedyjev doprsni kip. V ta namen je začel proučevati številne fotografije, ki prikazujejo bivšega ameriškega predsednika v najrazličnejših pozah.
© Komorna igralka in pevka L e o n i e R y s a n e k , slavna »Desdemona” v Verdijevi operi »Othello”, v Metropolitan-Operi (New York), je dobila povabilo od izraelskega prosvetnega ministra, naj bi izvedla pevsko turnejo v Izraelu. Koncerti (večeri arij) so določeni za leto 1966: Tel Aviv, Jeruzalem, Haifa in še v nekaterih večjih krajih. Pela bi naj v: Italijanskem, francoskem, nemškem in angleškem jeziku.
•	V Montevideu so se začele proslave v zvezi s 400-letnieo smrti Michelangela Buo-narottija. Program predvideva vrsto predavanj, razstav, filmskih prikazov ter literarni natečaj. Na otvoritveni svečanosti, ki jo je prenašala tudi televizija, je govoril o Michelangelu prof. Salvatore Candido, kulturni ataše pri italijanskem veleposlaništvu v Montevideu. Za njim je še govoril ing. En-rique Chiancone, predsednik urugvajskega odbora za proslavo 400-letnice smrti Michelangela.
© Muzikologinja Heline Deregis, profesorica za klavir na glasbenem zavodu Bric-cialdi v Terniju, je našla v knjižnici tega zavoda ištiri doslej neznane skladbe Gia-coma Carissimija.
© Orkester zagrebške Filharmonije bo marca odpotoval na desetdnevno gostovanje po Avstriji in Češkoslovaški. Od 17. do 24. bo nastopil na Dunaju, v Linzu, Salzburgu in v Pragi. Pod vodstvom dirigenta Milana Horvata bo ta ansambel igral dela Papandopula, Hindemitha, Čajkovskega, Stravinskega, R. Straussa in Brahmsa. Zagrebška Filharmonija se je tudi že dogovorila za sodelovanje na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah, za oktober pa ima v načrtu turnejo po mestih Zvezne republike Nemčije.
•	V Milanu je bila v „Scali“ premiera Verdijevega »Macbetha”. Dirigiral je Hermann Soherchen, režiser pa je bil Jean Vilar. V glavnih vlogah so peli Birg.it Nilson, Giorgio Merighi, Bruno Prevedi, Giangia-como Guelfi, Ivo Vinco in Mirella Fioren-tini. Prva plesalka je bila Carla Fracci.
•	Ameriški komponist Marc Blitzstein, star 58 let, je včeraj postal žrtev avtomo-bilsike nesreče na otoku Martinique. Blitzstein, ki je bil tudi član ameriškega državnega inštituta za umetnost, je od 1. 1960 pripravljal opero o Saccu in Vanzettiju; uprizoriti bi jo morali v »Metropolitanu”.
Anekdote o Ponchielliju
O komponistu in raztresenem profesorju Ponchielliju krožijo različne legende. Četudi odštejemo tem zgodbam, vse tisto, kar ljudje tako radi dodajo, pridemo do zaključka, da sta takšna raztresenost in popolna odmaknjenost od resničnosti izvirali iz slabe prilagojenosti.
Nekaj anekdot smo že zadnjič povedali. Sedaj pa še nekaj drugih najznačilnejših zgodb iz skladateljevega življenja.
•	Če ga je ujel dež, kadar ni imel dežnika, je stekel domov ponj ip je potem nadaljeval pot, ne da bi ga odf>rl.
© Nekega dne skladatelj ni prepoznal lastne žene na ulici.
0 Drugega večera jo je pustil v Skali (Milanska Opera — najznamenitejša opera v Italiji) in se je odpravil sam domov.
»Tereza! Kje si bila?” je zaklical, ko se je pozneje vrnila. »Saj nisem vedela, da si odšel.” —
© Triletnega sina je pozabil v kočiji in šele doma je pogrešil otroka.
© Nekega večera se je šel potepat; plezal je po braniku Porte Vittorie in je padel. Tudi tedaj, ko ga je straža priprla v prepričanju, da je tihotapec, se ni dal spoznati, četudi je bil v Milanu tako poznan, da bi ga izpustili že ob sami navedbi imena. Po poznejših skladateljevih izjavah mu enostavno ni prišlo na misel, da bi stražarjem povedal, kdo je.
•	Od vseh anekdot je morda najboljša ona, ki se je pripetila na plesu, kamor je bil povabljen.
Sedel je ob strani, ko se mu je približala gostiteljica: »Mojster, zakaj ne ple-šete?“ — Vljudno je vstal in ponudil roko, toda ne gostiteljici, temveč uniformirani strežajki, ki je stala ob njem. — Odplesala sta valček, preden ga je mogla prepričati, da si ni izbral prave soplesalke.
^=Naše prireditve^.
Farna mladina iz Št. Janža
bo priredila v nedeljo, 15. marca, ob pol 8 uri zvečer v farni dvorani v
Št. Jakobu
zanimivo ljudsko igro iz flamskega življenja
»Župnik iz cvetočega vinograda«
Iskreno vabljeni!
VABILO
Pri šoštarju v Globasnici bo v nedeljo, dne 15. marca 1964 zaključek šivalnega tečaja.
Razstava bo odprta že ob 10. uri dopoldne. Začetek kulturnega programa bo ob pol treh popoldne.
Tečajnice pa bodo dale igro „Najdena hči“.
Vabijo tečajnice
„ O D E R MLADJE “ uprizori v nedeljo, dne 15. marca, ob pol
3.	uri popoldne v farni dvorani v Vogrčah in ob pol 8. uri zvečer pri Marinu v Li-bučah zanimivo igro iz južnoameriškega pragozda
IN POTEM BO NOC.
Prisrčno vabljeni!
Vojvodski prestol pri Gospe Sveti
Da so se že za časa Korotanskih vojvod delile pravice pri knežjem kamnu in vojvodskem prestolu, ki je oddaljen dve uri hoda iz Celovca, nam nazorno opisuje naš najstarejši zgodovinopisec opat Ivan Vetrinjski, ki je živel v času Tirolskih vojvod 1280—1340.
Ta nam je opisal običaje, ki so se vrstili na tem zgodovinskem kraju. Kdaj se je ta običaj pričel, točno ne vemo. Vemo samo to, da je bil 1. septembra 1286 ustoličen Majnhard Tirolski, ki mu je sledil Habsburžan Oto Veseli v letu 1335 in nato vojvoda Albrecht Hromi v letu 1338. Ali so bili Rudolf IV. in njegovi nasledniki, vojvoda Albrecht III., Leopold Pravedni, Vilhelm in Leopold Debeli, po starem ustoličeni, ni znano.
Gotovo pa je, da je bil vojvoda Ernest Železni še po starem ustoličen, in sicer 18. marca 1414. Torej točno pred 550 leti. Njegov potomec Miroslav je opravil to v bližnjem Št. Vidu. Sin Maksimilijan je hotel stare običaje obnoviti, pa so mu razni stanovi to preprečili.
Nadvojvoda Karel, ki je leta 1554 nastopil vlado in tudi sam prišel na Koroško, je na Gosposvetskem polju samo prisegel, ravnotako njegov sin cesar Ferdinand 1567. Po tem letu ni nobeden vojvoda ali vladar sedel na tem starem častitljivem prestolu.
Cesar Ferdinand III. je prejel prisego zvestobe in pokorščine 26. 5. 1631. samo po zastopniku, ravnotako Ferdinand IV. leta 1651. Cesar Leopold, ki je leta 1660 sam prišel na Koroško, je opravil ceremonije v dvorani deželnega dvorca v Celovcu. Prav tako tudi Karel VI. leta 1728.
Od tega časa so se deželni stanovi poklonili svojemu novemu vojvodi samo v cesarskem gradu na Dunaju.
Kamniti vladarski prestol pa je nema priča nekdanje deželne samostojnosti, kjer se je opravljala prisega v slovenskem jeziku. V tem jeziku pa je moral vsakokratni knez dajati odgovor, kar priča napis na tem prestolu.	R. K.
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU
bo sprejela v prihodnjih mesecih
1.
pridnega, vestnega in poštenega fanta iz verne slovenske družine z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo za
tiskarskega vajenca.
2.
pridno, vestno in pošteno dekle, ki ima veselje za trgovinski posel, z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo kot
trgovsko vajenko.
v svojo trgovino s knjigami, pisarniškimi potrebščinami in devocionalijami.
Starše,
ki želijo, da se njihov otrok upošteva pri izbiri, prosimo, da to čimprej sporočijo na naslov:
Družba sv. Mohorja v Celovcu,
Viktringer Ring 26.
SELE
(Po občinskih volitvah)
Občinske volitve so pri nas v nedeljo,
1.	marca, potekle v redu in miru. Ker se je število občanov skrčilo pod en tisoč, v novem občinskem odboru ne bo več kakor prej enajst, marveč le 9 odbornikov. Naša stranka bo v njem zastopana s tremi, socia-ilisti s petimi in ljudska stranka z enim odbornikom.
Številčno so od zadnjih občinskih volitev socialisti nazadovali za 42 glasov, mi smo pridobili 15 glasov, ljudska stranka je ostala pri istem številu. Ni veliko manjkalo, pa bi bil izvoljen še en odbornik iz naše srede. Vsa čast našim volivcem, dobro so se držali! Nekateri nasprotniki so se znašali nad našimi lepaki in jih trgali, kar jim pa ni nič koristilo. Volivna udeležba je znašala dobrih 84 odstotkov.
Zdaj naj novo izvoljeni odborniki strankarska nasprotja potisnejo v kot in skupno in složno skrbe za napredek in dobrobit vse občine!
Podporno društvo proti požarnim nezgodam v Selah javlja vsem članom, da bo na dan sv. Jožefa po drugi maši redni občni zbor pri Mažeju.
SELE — BAJTIŠE (Karla Močnika ni več ...).
Karel Kavar, posestnik mogočne Močnikove kmetije na Zgornjih Bajtišah, žage in lesni trgovec, je bil pred nekaj leti operiran na želodcu. Prišel je spet k moči in je bil videti zdrav. Zadnjo jesen pa je spet začutil, da nekaj ni v redu. Zdravniški pregled je dognal raka v drobovju. Temu je podle-
gel in je v torek 3. marca zjutraj umrl še le v 53. letu starosti. Zapušča po 16-letnem srečnem zakonu ženo, hčerko im sina.
Zadnji počitek je dobil na Bajtišah poleg svoje pred štirimi leti umrle matere. Na zadnji poti ga je spremila velika množica sosedov in znancev od blizu im daleč. Pogrebne obrede sta opravila domači in kapelski župnik. Ta g. župnik je pokojniku par dni prej podelil svete zakramente, ko je ta zaradi zdravniške oskrbe bival pri svojem polbratu pri Štajrarju v Goričah.
Rajnemu želimo blaženo večnost, preostalim pa izražamo iskreno sožalje.
LOGA VES
V soboto, 29. februarja, smo položili k večnemu počitku 80 let staro ženo Barbaro Ogris, pd. Hribernikovo mater.
Rajna je bila mirna, delavna in zelo verna žena. Pred dvema letoma ji je umrla hči Olga, žena našega trgovca Maksa Černiča. Ta izguba jo je hudo prizadela. Druga hči Beti ji je bila velika opora v njeni dolgi težki bolezni.
Pogrebne svečanosti je opravil ob veliki udeležbi ljudstva č. g. župnik Franc Repnik, ki je imel tudi lep, primeren govor. Domači pevci so ji zapeli doma, v cerkvi in na grobu v srce segajoče žalostinke.
LEDINCE — MALENCE
Našo bivšo sodelavko v Mohorjevi tiskarni Rezko Hobel, por. Novak, je razveselil sinček - prvorojenček, ki je zagledal luč sveta v beljaški bolnici dne 28. februarja 1964 im dobil ime Peter - Mihael, čestitamo in želimo obema krepkega zdravja!
Korošica dijaška zveza
V preteklem mesecu smo imeli par zanimivih predavanj. V okviru političnega krožka je predaval g. ravnatelj dr. Joško Tisch-ler o dogodkih v Avstriji v letih 1945 do 1949. Pri tem predavanju smo nekako so-doživljali del naše zgodovine, o kateri smo opazili, da jo mnogo premalo poznamo.
Za drugo predavanje smo naprosili g. prof. Antona Wutteja. Ob 550-letnici zadnjega ustoličenja koroškega vojvode. Zato je prav, da se pri tem predavanju nekoliko pomudimo.
Predavatelj nam je na kratko nakazal zgodovino Slovanov od preseljevanja narodov pa do ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. Vojvodo Karantanije je izbral zbor Kosezov, voditelj karantanskih vojvod, če je bila večina Kosezov zadovoljna s predlaganim vojvodom, so ga slovesno ustoličili. Vojvoda je nosil kmečko obleko. Pri krnskem gradu je na konju trikrat jahal okoli kamna in okoli stoječe ljudstvo je pelo zahvalne obredne pesmi v slovenskem jeziku.
Pod nemškim vplivom se je ustoličenje nekoliko spremenilo. Da pa je ustoličenje
slovenskega izvora, nam priča število podobnih ustoličenj pri Čehih in pri Črnogorcih. Pri Nemcih takega obreda ne najdemo nikjer.
Koroška dijaška zveza je sklenila, da bo v počitnicah na slovesen način proslavila 550-letnico zadnjega ustoličenja.
Tudi dekleta so bile v preteklem mesecu aktivne. V okviru dekliško-izobraževalnega krožka sd imele tudi dva sestanka. Na prvem so se pogovarjale o razpravi univerzitetnega prof. ddr. Hlickmana „Heimliches Europa“, M so jo zasledovale v našem Tedniku. Ob koncu živahne diskusije so sklenile, da se bodo odslej bolj zanimale za zgodovino in politiko našega naroda.
Na drugem predavanju je ga. prof. Hro-nekova na zanimiv način nakazala dobre in slabe strani splošne blaginje. Opozorila nas je na množice takih, ki jim še mnogo manjka do napotrebnejših stvari. Pri njih o blaginji pač ni govora.
Mislim, da moremo biti zadovoljni s pestrim programom Koroške dijaške zveze.
iv
Za fislcovni sklad so darovali:
Po 5.— šil.: Kobentar Albina, Št. Peter; Hlebčar Janez, Celovec; Pečnik Albin, Podgorje; Kersche Uršula, Sveče; Wigoschnig Franc, Golšovo; Ogris Uršula, Slovenj Plaj-berk; Lausegger Valentin, Slovenj Plajberk; Male Janez, Sele; Dovjak Andrej, Sele; Mak Gregor, Srednji kot; Ogris Tomaž, Sele; Varh Tomaž, Zavrh; Poganič Franc, Šmar-jeta; Hribar Ludvik, Podkrnos; Kuchling Ivan, Zelinje; Pasterk Rok, Lepena; Štern Štefanija, Obirsko; Božič Valentin, Obirsko; Jager Marija, Nagelče; Mičej Andrej, Št. Vid/Podj.; Kelih Jožef, Doljane; Prajnig Terezija, Sele-Cerkev; Rutar Ana, Št. Peter-Vaš.; Rošic Jožef, Sinča ves; neimenovana iz Libuč; Travnik Terezija, Sele; Varh Manija, Obirsko; Olip Uršula, Obirsko; Božič Valentin, Obirsko; Kuchel Aleš, Korte; Karničar Franc, Železna Kapla; Grubelnik Pavel, Železna Kapla; Cufer Matevž, Suha; Urban Marija, Goriče pri Zitari vesi; Ogris Andrej, Drabunaže; Tašek Justa, Suha; Ressmann Karel, Plaznica; Kuster Ana, Goriče; Cufer Marija, Proboj; Slanitz Marija, Mlinče; Hobel Franc, Pogrče; Jager Marija, Nagelče; Hribernik Matija, Gluhi les; Ru-pitz Marija, Rikarja ves.
Tajbl Ana, Zihpolje, 4.—; Cerep Pavla, Humelše, 3.—; Sluga Marija, Remšenik, 2,50; Schupanc Štefanija, Remšenik 2.—; č. g. Ulbing Tomaž, Skočidol 2.—; Karničar Valentin, Obirsko, 2.—; Frantar Jožef, Nagelče, 2.—; Jenschatz Luka, Podjuna, 2.—.
Dr. Franc Breznik, Linz, 38.— šil.
QLEPALISCE V CELOVCU
Petok, 13. marca — ni predstave. — Sobota, 14. marca ob 10. uri: Der Barometermacher auf der Zaubcrinscl (Izdelovalec barometrov na čarobnem otoku); zaključna predst. za Sole, — in ob 19.30: Der Barometermacher auf der Zaubcrinscl. — premiera; 14. predst. za A-abonina in GWF-petek; 10. predst. za GWA-petek. — Nedelja, 15. marca, ob 15. uri: Der Barometennachcr; 9. prest, za GWA-nedelja. — Sreda, 18. marca, ob 10. uri: Der Baronic tcrmachcr — zaključna predst. za Sole in ob 19.30: Der Barometermacher; 14. predst. za B-abon-md in GWF-sreda; 10. predst. za GWA-sreda. — Četrtek, 19. marca, ob 14.30: Der Barometermacher; zaključena predst. za podeželsko mladino.
Za vse predstave velja tudi prosta prodaja vstopnic in abonmd.
Pevsko društvo JAKOB GALLUS-PETELIN Celovec
Pevska vaja je zopet prihodnjo soboto, to je 14. marca 1964 ob dveh popoldne v Heim-lingerju.
Na svidenje!	Vaš pevovodja
Dražba rumeneqa goveda v Št. Vidu ob Glini
Sejem, ki ga je priredila ..Živinorejska zveza“ za rumeno govedo je bil v sredo,
4.	marca v Št. Vidu ob Glini dobro obiskan.
Navzoča sta bila tudi živinorejski direktor dr. Korber im načelnik okrajne „Kmeč-ke zbornice" Wachernig iz Št. Vida ob Glini.
Na sejem so prignali 23 bikov in 19 krav. V kvaliteti je bilo opaziti napredek. Poleg mladih bikov so bile tu prvič breje telice, pristne potomke uvoženih bikov rumenega goveda. Omembe vredna je kljub mladosti teža bikov. Saj so tehtali povprečno 529 kg, pri povprečni starosti 17 mesecev.
Dražba je potekala neenakomerno, kajti povpraševanje in cena sta nihali. Pri bikih so dosegli najvišjo ceno 16.500 šil. Medtem ko je bila povprečna cena pri bikih 9.570 šilingov in pri kravah 7.940 šilingov.
Pičla ponudba krav pa ni mogla zadovoljiti povpraševanja.
Naš ofrok postaja trmast . t .
„Kako se je spremenil ta naš otrok! Prej tako ubogljiv in prijazen, postaja sedaj čisto drugačen. Rad je ubogal, če sem mu kaj ukazala, a sedaj, ko postaja večji, saj gre v tretje leto in že pričenja malo razumevati, je pa vsak dan slabši. Po kosilu se brani iti spat. Užaljen je za vsako stvar. Včasih se spomni in mi prične odpirati in zapirati hladilnik in ne pomaga ne lepa ne grda beseda. Ali pa hoče pregledati vse knjige v knjižni polici, jih polovico vzame ven in seveda potem še pospraviti noče. Tudi z igračami je tako. Vse razvleče in povsod ležijo. Ko pa jih je treba pospraviti, je strašno utrujen. Včasih me kar gleda in se poskusi smejati, če se bom morebiti tudi jaz in mu prizanesla. Da bi ubogal, mu še na misel ne pride. Dokler ne padeta ena ali dve po zadnji plati.“
Mislim, da smo podobne primere doživele že vse mamice. Po drugem letu se v otroku prične vzbujati volja. Do sedaj je šla otrokova razvojna pot bolj mirno, ali pa smo jo morda bolj razumele. Vsakemu se zdi razumljivo, da je otrok siten in da joka, kadar mu rastejo zobčki. Ko pa prične uveljavljati svojo voljo, bi pa radi, da bi upošteval vedno le našo. Zato je zelo važno, kako vzgajamo v tej dobi. Otroku moramo razložiti, zakaj naj dela tako in ne drugače. Večkrat mu pomagajmo, da se bo sam odločil tako, kakor bi mi želeli. Da ne bo imel prilike kazati svoje trme, skušajmo to preprečiti, če vidimo, da, recimo, ni čas za igranje, obrnimo njegovo pozornost pravočasno drugam. Povejmo mu, kaj naj dela; drugič pa mu pomagajmo pri igri.
Dve stvari sta zelo nevarni v tej dobi: da otroku vedno pustimo, da dela, kakor sam hoče, ali, da ga silimo, da upošteva le našo voljo. Oboje je pogubno, če pustimo, da otrok dela vedno po svoji volji, bo iz njega postal tiran, v nesrečo sebi, svojim staršem in vsej skupnosti, če pa ga bomo le silili k poslušnosti, se lahko zgodi, da vzgojimo otroka, ki bo brez lastne volje, ali pa naredimo iz njega potuhnjenca. Zelo dobro vpliva pohvala, če mu rečemo: Vidiš, kako lepo je, če pridno ubogaš. Mama te je zelo vesela in angelček varuh je zapisal v zlato knjigo, da si lepo ubogal. Na lep način in s potrpljenjem se da veliko doseči.
Vzrok otroške trme in neposlušnosti so včasih tudi razne lastnosti, ki se počasi pojavljajo: lenoba, sladkosnednost, radovednost, pri punčkah tudi zelo rada nečimrnost. Tudi so nekateri otroci zaprti in nedovzetni za vsako besedo in za vsak vpliv od zunaj. V takih primerih se ne sme popuščati in, če ne gre drugače, je treba tudi kaznovati. Tu moramo paziti, da ne kaznujemo v jezi. — Kar se tako rado zgodi. — Če kaznujemo z jezo, otrok zelo dobro čuti in kazen mu bolj škodi, kakor pa koristi. Ako pa kaznujemo resno, mirno, otrok čuti, da je zaslužil kazen in bo drugič že pazil. Čut za pravičnost ima otrok zelo razvit.
Ako hočemo, da bo otrok imel lep značaj, da bo nekoč osebnost z lepimi in plemenitimi lastnostmi, moramo vzgajati, da bo otrok mogel videti v svojih starših zares ideal in imeti v njih prvi in najlepši zgled.
Mlada mati
Krasen uspeh ljubljanske Opere v Celovcu
Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo ponovno izpričala dobro sosedstvo. Predstavi „Macbetha“ in „Gioconde“ dokazali visoko raven umetniškega ustvarjanja slovenske Opere. Sprejem gostov v prostorih deželne vlade.
Verdijev „Macbeth“ - nepozabno doživetje
Zanimivo je, da strokovna glasbena kritika glede Verdijevega „Macbetha“ ni enotnega mnenja.
Tako trdijo eni, da je Verdi izmaličil Shakespearovo dramo. Opirajo se namreč na dejstvo, da je njegov scenarij preveč preprost; brez prave hrbtenice in da na gledališkem odru ne more priti do resnične veljave.
Ta stroga kritika pa je povsem neupravičena, pravijo drugi glasbeniki. Oni so šli v stvari globlje in trdijo, da Verdi Shakespeara ni le spoštoval, temveč ga je tudi temeljito poznal.
Verdi je prebiral Shakespeara že v zgodnji mladosti in tudi v svoji korespondenci znova potrjuje svoje spoštovanje do enega največjih dramatikov kulturnega sveta. Ta kritika je mnenja, da niti v Verdijevih poznejših operah, kot so „Othelo“ in „Fal-staff", ne bi mogli najti kaj več Shakespeara kot v njegovi pri operi „Macbeth“.
Strobel o operi „Macbeth“
Ko je svetovnoznani režiser Maks Reinhardt („Burgtheater — Dunaj) prvič slišal Verdijevo opero „Falstaff“, je rekel, da je imel v tej operi priliko spoznati nov, z živim impulzom prerojeni pogled na Shakespeara in da je najbolj zanimivo to, da je ta novi pogled moral odkriti ravno italijanski glasbenik.
In prav ta ocena tako slovitega režiserja potrjuje, da ima glasbena kritika, ki zagovarja opero „Macbeth“, prav.
Verdijev „Macbeth“ je v dramaturškem smislu bolje zgrajena opera kot vse opere pred njo in tudi bolje kot mnoge njegove poznejše opere. Kljub temu, da je ostal Verdi tudi v ,,Macbethu" pri svojih glasbenih formah: arija, duet, cabaletta, cavati-na, marš itd., pomeni gradnja celotne opere „Macbeth“ pravo novost.
Slavni nemški muzikolog Strobel je o tej operi zapisal: „Prav gotovo lahko tudi v tej operi najdemo tradicionalno šablono. Toda to v tej operi ni več važno. Kajti dramatični viški so se prelili v muzikalne viške, ki delujejo nenavadno elementarno. Scena Maobethovega oklevanja pred umorom, velika scena in duet po umoru, skoraj porogljiva in ostra motivika Lady Macbeth, Banquova groza ob pogledu na umorjenega kralja, vse to in še mnoge druge scene razodevajo veliko ustvarjalno silo zrelega Verdija."
Predstava „Macbetha“
Pa se povrnimo sedaj k naši uprizoritvi Verdijevega „Maobetha“ ljubljanske Opere v celovškem gledališču.
Ob mislih na izvajanja dvojne glasbene kritike nam pač ne preostane drugega, da 'se postavimo na stran večine, ki na glasbenem polju nekaj velja in ki v ustvarjalcu ne vidi samo pomanjkljivosti, temveč tudi °no, kar je v umetnini dobrega in svetlega. In tako je tudi prav, kajti, če pomislimo, da je bil Verdi, ko je komponiral opero »»Macbeth" star šele 29 let, potem moramo Pač priznati genialnost tega od Boga nadarjenega skladatelja.
Predstava ..Macbetha", ki jo je v soboto zvečer dala Opera iz Ljubljane, nam je pač Potrdila resnico, da je to nadpovprečna Umetnina.
Prav tako pa je tudi slovenska Opera potrdila svoj sloves, ki ga uživa ne samo do-n>a, ampak tudi v tujini. To je glasbena Ustanova, ki se lahko kosa po svojem u-uietniškem ustvarjanju z velikimi svetovnimi odri.
O ljubljanskih gostih, ki so uprizorili pri nas opero „Macbeth“, moremo govoriti sa-nro s priznanjem.
Scenarij in režija
Viktorju Molku, ki je poskrbel za scensko likovno stran je uspelo dati operi °no podobo, ki jo zahteva dramatik Shakespeare. V celi operi nismo videli niti fne prijazne slike. Vse je bilo tako mračno U) temno in celo narava se je odela v nevihto, grom in bliske. Od trenutka, ko se dvigne zastor pa do konca predstave spremna človeka samo občutek strahu. Scenografu je uspelo zares ustvariti z zunanjim denarijem nekaj nenavadnega. Poleg tega
je uspelo scenografu še povečati učinek z močno uporabljajočimi svetlobnimi reflektorji.
Kostumografka Mija Jarčeva je dala zboru in solistom primerne kostume, ki so se prav dobro prilegali okolju.
Režiral je opero Hinko Leskovšek, ki je jasno očrtal značaj posameznih oseb na odru in duševno odlično osvetlil in poglobil njihovo igro. Izmed množičnih prizorov se mi je najgloblje vtisnil v dno duše izrazit prizor s prikaznimi.
Stvaritve ljubljanskih umetnikov
Verdijeva glasba — nudi pač s svojo široko spevno linijo pevcem-umetnikom vso priložnost, da se razpojejo.
Talko je tudi z njegovim ..Macbethom".
Težišče izvajanja celotne opere je pač na nosilki glavne vloge „Lady Macbeth". Saj mora peti kar 5 velikih arij.
Nosilka glavne vloge Vanda Gerlovičeva v vlogi „Lady Macbeth" je ustvarila idealen tip te po časti grabežljive „La-dy“, ki doseže svoj višek v 8. sliki 3. dejanja, ko nora tava po mračnih hodnikih gradu. Človeku skoro vstajajo lasje ob grozljivem dejanju. S svojim dramatičnim sopranom je ustvarila vso lepoto muzikalnega teksta. Bila je prava pevka interpretka glavne vloge.
Drugi nosilec glavne vloge, poveljnik kraljeve vojske ..Macbeth", Samo Smerkolj, je s svojim krasnim baritonom pel in igral tako, da nam je postala mračna usoda tega nesrečneža, ki je postal večkratni morilec samo pod vplivom svoje soproge, čisto blizu. Njegov glas zmaguje z lahkoto višine in nižine. Bil je zares idealen nosilec druge glavne vloge.
Večjo vlogo v tej operi je imel še Banquo,
drugi poveljnik kraljeve vojske — bas D a-nilo Merlak. Bil je v igri in petju izvrsten, notranje doživet in močan.
V ostalih manjših vlogah so še nastopali: mezzosopranistka Božena Glavak (dvorna dama „Lady Macbeth"); tenor Miro Brajnik (Macduff - škotski plemič), ki je bil glasovno odličen; tenor Drago čuden (Mal-colm, sin kralja Duncana); bas Friderik Lupša (zdravnik); bariton Vladimir Dolničar, ki je s svojim krasnim glasom podal dvojno vlogo: sl& in morilca.
Še posebej moramo omeniti zelo lepo u-bran in glasovno odličen tercet vešč: Milica Polajnar (sopran), Jasna Podolšek (mezzosopran) in Bogdana Stritar (alt).
Zborom je posvetil Verdi v tej operi posebno pozornost. Zbore je odlično naštu-ral zborovodja Jože Hanc.
Orkester pod taktirko Demetrija Žebreta je spremljal soliste in zbor brezhibno, čisto, Zvočno in plemenito, ki je dosegel svoj višek v prizoru na piru (2. dejanje, 5. slika).
Sprejem v prostorih deželne vlade
Po predstavi je koroški deželni glavar priredil članom ljubljanske Opere v prostorih deželne vlade slovesen sprejem, ki so se ga udeležili tudi številni zastopniki javnega življenja Koroške in Slovenije.
Deželni glavar je imel pri tem na goste kratek nagovor, v katerem se je zahvalil ljubljanskim umetnikom za tako krasen kulturni večer.
Izrazil je tudi veselje nad tem, da se čutijo spoštovani umetniki dolžne izmenjavo kulturnih odnosov, ki so si jo zastavili pred 12 leti, še nadalje gojiti in razvijati:
Odgovoril mu je dr. Marijan Brecelj, podpredsednik Ljudske skupščine Slovenije. Se enkrat je omenil besede deželnega glavarja, da smatra za važno, da se vršijo taki kulturni stiki, kajti ti lahko samo ugodno vplivajo na meddržavne odnose.
Ob koncu je še dejal, da je vesel, ker bodo mogli v kratkem pozdraviti v Ljubljani celovške umetnike.
Ponchiellijeva ,Gioconda‘ umetniški dogodek prve vrste
V nedeljo popoldne pa so nam ljubljanski umetniki dali opero „Giocondo“. To je edina Ponchiellijeva opera, ki se je obdržala na opernih deskah.
Opero je Skladatelj komponiral med leti 1875 in 1876. Osmega aprila je bila premiera v Skali. Dirigiral je prav tisti Faccio, ki je dobil službo v konservatoriju, ki bi jo morali dati Ponchielliju. Libretist, s podpisom Tobia Gorio, je bil znameniti Arrigo Bolto.
Premiera je imela za komponista prodoren uspeh. Publika je poklicala Ponchiellija sedemindvajsetkrat pred zastor in je zahtevala dve ponovitvi: preludij in arijo „Nebo in morje". Opero pa so kritizirali zaradi dolžine in nekaterih nepotrebnih mest.
,,Gioconda“, ki smo jo slišali pri nas, se razlikuje od originala, le četrto dejanje je ostalo nespremenjeno.
Televizijske aparate in radijske aparate vseh znamk
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorf
tel. 04236-281
Komponist Ponchielli je s to stvaritvijo postal resnično slaven in tako dokazal, da je izrazit operni komponist, ki je znal v delu razpresti glasbo v solistične arije, duete, tercete, zbore, balet in druge ansamble. Posrečilo se mu je ustvariti veliko in znamenito opero, ki še danes živi in razveseljuje s svojo spevno italijansiko muziko tisoče navdušenih občudovalcev operne glasbe.
Ljubljanska uprizoritev
Opero je režiral znani režiser Drame in Opere, igralec, publicist, prevajalec in mnogoletni gledališki pedagog: Ciril Debevec, ki je pred dvema letoma slavil 35-letnico umetniškega dela v SNG (Slovenskem narodnem gledališču).
Režiserju se pozna, da je doma v drami in operi, zato je ustvaril predstavo, ki jo je zlil v eno samo harmonično celoto in ki bi lahko služila za vzor tudi velikim opernim hišam.
Ponchiellijeva opera daje s svojo lahko, in spevno melodiko solistom in zboru možnost, da pokažejo svoje pevske kvalitete.
In to se je pokazalo tudi pri uprizoritvi opere v Celovcu. Saj je pomenila ta „Gio-conda" pravi triumf za ljubljanske pevce.
Naslovno vlogo Gioconda je pela sopranistka Vanda Gerlovičeva, ki je »pela tudi „Lady Macbeth". In kdor je slišal obe operi, mora priznati, da je pela „Giocondo“ še boljše. Umetnica je dokazala, da je pevka velikega formata. To je prišlo še posebno do izraza v znameniti ariji v 4. dejanju. Nehote mi je prišla primerjava v tej vlogi s slavno pevko jugoslovanskega porekla Zinko Kunčevo (metropolitanska opera New York). In morda ta primerjava ni pretirana.
Lauro je pela s krasnim mezzosopranom Rožena Glavakova. Bila je tudi po zunanjosti in igralsko očarljiva Laura.
Slepo Giocondino mater je pretresljivo podala altistka Bogdana Stritarjeva. Njen glas pridobiva na lepoti in moči. če se spominjam »pevke, ko smo še pred vojno skupaj peli — kvartet „Fantje na vasi" in tercet »Sester Stritarjevih", — potem moram pač ugotoviti velikanski napredek te nadarjene pevke.
Enza je pel tenorist Rajko Koritnik, ki spominja na italijanske pevce. V svoji veliki ariji iz 2. dejanja »Nebo in morje", je dosegel višek in tudi zasluženo priznanje občinstva z bučnim aplavzom.
V	vlogi Barnabe je nastopil odlični bariton Edvard Sršen, ki je tudi igralsko prav dobro rešil svojo veliko vlogo.
Alvisa je izvrstno pel in igral basist Danilo Merlak.
V	manjših vlogah so peli še baritonist Miro Dolničar, tenorist Kobal in drugi.
Prav posebej moramo omeniti na tem mestu še krasno baletno glasbo »Dan in noč iz 3. dejanja, ki tvori pravi muzikalni biser opere »Gioconde". Balet je žel navdušen aplavz, kjer sta se še posebno odlikovala solo plesalka Lidija Sotlarjeva (kraljica noči) in soloplesalec Janez Mejač (sončni kralj).
ZA GOSPODARJE:
Drobni nasveti
•	Semena. Pred uporabo preizkusimo, kako kalijo. Naštejemo 100 semen katerekoli rastline in jih položimo na vlažen pivnik, ki leži na krožniku. Večja semena lahko preskušamo tudi na navlaženi mivki. Krožnik z mivko ali pivnikom ter semeni postavimo na topel In svetel prostor. Skrbimo, da ima seme stalno dovolj vlage. Čez nekaj dni seme vzka-li. Preštejemo, koliko jih je vzkalilo. To število je hkratii tudi odstotek, ki pomeni, kakšna je kalivost tega semena. Če je kalivost slaba, moramo sejati več tega semena ali pa kupiti boljše.
•	Siljenje krompirja. Če hi radi pohiteli s pridelkom zgodnjega krompirja zato, da bi ga čimprcj dali na trg, tedaj 50 do 60 gramov težke gomolje silimo. S tem delom začnemo že sedaj, to je 35 do 40 dni pred saditvijo. Gomolje pred tem razkužimo v 0,5 odstotni raztopini formalina. Nato zložimo gomolje v dve do tri plasti iin jih držimo na toploti 10 do 15 stopinj v osvetljenem prostoru.
•	Deteljno seme. Piri nakupu zahtevajmo potrdilo o kakovosti, čistosti ter o sorti.
•	Pujski. Piri nakupu bodimo previdni in se v kupoprodajni pogodbi zavarujmo pred morebitno prevaro glede zdravja živine.
Uporaba zdravega semenskega krompirja
Zadnji čas je, da se odločimo, ali bomo kupili semenski krompir, ali pa bomo sadili svojega, doma pridelanega. Pridelovalci krompirja, ki le redko kupijo semenski krompir, prav gotovo ne vedo, da se nakup semenskega krompirja dobro obrestuje. Kakšna je semenska vrednost doma pridelanega krompirja, ugotovi pridelovalec le na njivi, še med rastjo. V kleti je lahko videti gomolj zdrav, v resnici pa je krompir bolan, kar pa zaznamo šele na njivi po slabem pridelku. Pridelek krompirja močno zavisi od tega, če smo sadili zdrav ali bolan krompir. Razne bolezni krompirja različno vplivajo na pridelek. Strokovnjaki so ugotovili, da lahko virusne bolezni, kot so mozaik, kodravost, zvijanje listov, črtavost, zmanjšajo pridelek tudi za 90 odst. Pridelek pa zmanjšujejo tudi druge bolezni. Zelo nevarna je krompirjeva plesen, ki nam lahko uniči skoraj popolnoma krompirjeve nasade. Najpreprostejše in najvarnejše sredstvo zoper to bolezen je uporaba zdravega semenskega krompirja in škropljenje. Proti virusnim boleznim pa ne pomaga nobeno škropljenje, ampak samo uporaba zdravega semenskega krompirja.
Črepinje proti voluharju
V jeseni skopljem dva metra široke jame in pustim odprte do pomladi. Tako zemlja čez zimo premrzne i-n se zrahlja. Štirinajst dni pred sajenjem jamo zasujem, da ostane le 40 cm globoka. Nato zabodem v zemljo kol in nasujem vrh nje žive zemlje. Zatem nasujem v jamo še samokolnico preperelega komposta. V to vsadim drevesce in mu razporedim korenine v kompostu. Potem vsujem ob rob jame še samokolnico gnoja, a pri tem pazim, da se gnoj ne dotika korenin. Pri takem sajenju se ne posuši nobeno drevo, razen če ga ogloda voluhar. A tudi proti temu se že pri sajenju zavarujem. Pod korenine nasujem steklene ter druge črepinje, ki jih prav v te namene shranjujem vse leto.
Zbor, ki ga je naštudiral zborovodja Jože Hanc, je bil harmonično ubran in je napravil na poslušalce najlepši vtis.
Opero je dirigiral Rado Simoniti, Ud je začel pravzaprav svojo glasbeno kariero pri Maroltovem »Akademskem pevskem zboru". Po vojni je postal uspešen pevovodja, skladatelj vokalne glasbe in nazadnje odličen dirigent.
To je pokazal tudi pri nedeljski »Gio-condi" v Celovcu. Njegov orkester je igral mehko, toplo in pevno, kar je prišlo do izraza pri spremljavi glavnih arij Enza in Gioconde, posebno pa še v baletni glasbi.
Ljubljanska Opera je, še posebno nam koroškim Slovencem, podarila tokrat dve umetniški deli, ki bosta ostali neizbrisni v spominu.
Zato smo hvaležni deželni vladi, da nam je s kulturno izmenjavo omogočila, da lahko tudi od blizu, to je neposredno z odra, vsaj včasih uživamo in sprejemamo lepoto domače besede in istočasno doživljamo kulturne vrednote, ki so last vsega človeštva.
ZA MLADINO
IN PROSVETO
Zlagana ljubezen
Nizkotna je zloraba besede: ljubezen. Kajti ta beseda je odsvit božje ljubezni in ostanek dediščine človeka v raju. Nizkotna ljubezen pa je tisto razpoloženje v človeku, ki pomeni zmago strasti in podle sebičnosti, s katero človek pustoši sveto in božje v duši. Ta zlagana ljubezen vodi človeka v greh in ga oropa Boga, ki je mir in sreča življenja. Zato prinaša taka zlagana ljubezen v dušo nerazpoloženje, nemir in trpljenje. Zares: nevredno se to čustvovanje imenuje ljubezen.
Človek, ki se je predal tej zlagani ljubezni, je suženj zlih duhov. On tepta vse, kar je poštenemu sveto. Lastna duša mu je nemirna in zato išče zadoščenje in mir v tem, da druge peha v blato. Zadovoljen je
šele, ko vidi svojega bližnjega v enaki nesreči.
Toda to mu prinaša novo krivdo in novo dušno bol. Saj s tem, ko tepta čisto in sveto v bližnjem, podira tudi v sebi še ono preostalo, kar je morda še v njem. Mi namreč verjemo, da je v vsakem človeku — tudi v morilcu — nekaj dobrega — če ne drugo vsaj hrepenenje, da bi bil boljši. Končno takemu nesrečnežu duša zamre, vsa je pobita. Ostane mu še samo telo, ki je pa tudi obremenjeno. Kajti le v zdravem telesu more delovati zdrava duša, so že stari trdili. Trdimo pa lahko tudi mi obratno: bolna duša bo kmalu tudi najmočnejše telo strla, ugonobila ...
V tem je nesreča zlagane ljubezni!
Na predstavi...
Čeprav je najlepše, da se povsod počutimo kakor doma in se „kar domače" zadržimo, je vendar treba imeti v javnih prostorih čim večji obzir do bližnjih. Tak javen prostor je tudi gledališka ali koncertna dvorana. Da lahko ljudje v smislu gesla: „Za pouk in zabavo" preživljajo nekaj prijetnih ali koristnih uric, moramo tudi mi precej doprinesti. Zato: 1. Bodimo vsaj nekaj minut pred začetkom predstave na svojem sedežu. 2. Ko se pomikamo svojemu prostoru med sedeži, smo obrnjeni z obrazom proti ljudem in rečemo „pros,im“ in „hva-la“. če se pa le-ti ne potrudijo, smo pa lah-
ko obrnjeni proti njim — ne z obrazom. 3. Med predstavo ne delajmo šuma z gledališkim listom ali programom. 4. Pri pevskih ali godalnih točkah ne pojmo ali brundajmo melodij, ki so nam morda znane. Ne kažimo torej okolici svoje glasbene izobraženosti. 5. Najejmo se doma pred predstavo. Če kdo šumi z vrečico sladkorčkov ali jih na glas hrusta, tega poglejmo z očitajočim pogledom ali zaškripajmo z zobmi, češ „Mir daj!“; če pa vse to ne pomaga, bi mu pa smeli kratko malo vzeti zavojček iz rok in reči: ..Oprostite ...“ Včasih namreč pogledi zares nič ne pomagajo.
Oddih pri televiziji
V splošnem,še danes smatrajo pri nas nabavo televizije kot znamenje, da nam dobro gre in si lahko privoščimo, kar si nam srce poželi. Torej znamenje blagostanja in udobnosti! Kdor ima dovolj, si pač še nabavi televizor, da si bo z njim preganjal dolgčas in da mu bo v razvedrilo.
Isto je bilo pred komaj nekaj desetletji z radio-aparahi. Danes je tako mišljenje že davno zastarelo. Saj radio povezuje s svetom in nam je mnogokrat koristen učitelj življenja. Na tolsto pot stopa danes tudi televizija in morda še v večji meri. Saj nam televizija skuša biti v stanovanju v nadomestilo vsega, kar smo iskali po časopisih, zborovanjih, sestankih, prireditvah itd. Seveda je tu mišljen le tisti del televizijskega programa, ki velja z,a dobrega, koristnega, zares kulturnega.
Torej nam televizija ne služi samo za oddih sredi vsakdanjega dela in skrbi. Na-
sprotno, saj je tudi v avstrijskem televizijskem programu precejšen del posvečen kulturnim problemom iz najraznovrstnejšiih panog od opisovanja čudes narave do oddaje »Ghrist in der Welt«.
Toda z naslovom »Oddih pri televiziji« je mišljen čisto naraven, časoven oddih oziroma opomin, kako naj gledamo televizijsko oddajo. Zdravniki namreč ugotavljajo, da more večurno gledanje kvarno vplivati na zdravje oči. Pa tudi sicer je škodljivo več ur nepremično strmeti v. majhno televizijsko Okno.
Zdravniki zato toplo priporočajo, da je dati očem vsaj nekaj minut oddiha po dve-urnem gledanju televizije. Mnogi televizijski programi po svetu že upoštevajo pri sestavljanju svojih sporedov ta zdravniški nasvet.
Da imajo televizijski žarki (svojevrstne vplive, katere nikakor ne smemo podcenje-
ZA DEKLETA:
Moda za vedno
Moda je nekaj takega, kar se vedno spreminja vsakih nekaj let se bolj ali manj ponovi. Saj se zgodi, da imajo v mestu že zopet to za moderno, kar še velja v hribih za moderno. Vobče pa velja, da je moda podvržena stalnim spremembam.
Vendar pa veljajo tudi za modo gotova nespremenljiva načela. Kajti nad modo je dostojnost, sramežljivost in okus. Na osnovi tega so že nekdaj sestavljali pravila, katerih se naj ljudje, ki hočejo veljati za resne, drže v svojem življenju.
Neki rimski kardinal je pred skoraj sto leti napisal pravila o modi, katera bi naj veljala za rimsko mesto vobče in še posebej za okolico Vatikana. Ta pravila so bila raz-obešena po vratih rimskih cerkva in so vabila ženski svet, ki želi biti vzgleden tudi po svoji obleki in vsej svoji zunanjosti. Svoja pravila je združil v devet točk:
1.	Pri Obleki imej vedno le pošten namen.
2.	Natančno upoštevaj in spolnjuj zakone sramežljivosti in spodobnosti.
3.	Beži pred razsipno razkošnostjo in zavedaj se vedno svojega položaja v družbi.
4.	Posebno pazi na spodobnost v obleki v cerkvi. Pomisli, da je to hiša božja in ne plesna dvorana.
5.	Izdelaj si „proračun" svojih osebnih izdatkov in ga nikdar ne prestopaj na račun svoje družine.
5.	Lepo delo usmiljenja izvršiš, če se odpoveš ,,manj potrebnim" rečem in s tistim denarjem kupiš revežu kos kruha.
6.	Pri šivilji imej vedno ,vse račune poravnane in jih nikar ne kupiči.
7.	Resno in nevsiljivo se ogrevaj za ta red ter skušaj tudi druge pridobiti za to.
8.	V modi ne skušaj prednjačiti ali novo-tariti, ampak jo vedno spremljaj z neko zadržanostjo in jo skušaj prilagoditi svojemu stanu in položaju.
Prav sodobna pravila, preko katerih ne sme nobena moda! Nad 83 let so že stara in vendar so še danes nekako ..radikalna". In če bi jih tisti kardinal pisal danes, bi verjetno isto napisal. Samo da bi v teh pravilih bil še vse bolj odločen. Saj tolikšnega kulta golote, kot ga vidimo zlasti v poletnih mesecih, še niti pod poganskimi pogani ni bilo.
Po vseh romanskih deželah južne Evrope so pri obisku cerkva neizprosno trdi. De-koltiranim dekletom je tudi vstop v cerkev prepovedan. Tudi je še mnogokje v navadi, da morajo ženske biti v cerkvi pokrite. To vse se opira na besede apostola, M pravi, da ženski svet v cerkvi nima besede. Tako hočejo obvarovati cerkve pred skrunitvijo.
Henrik Sienkieivicz:	11
OBLEGANJE
rliisiu' q6re
---	=_ V službi Najsvefejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
Vsak hip se je pripognil na top, ves zaposlen z merjenjem, ves zatopljen v bitko; .mislil ni na nič drugega. Meril je, nižal, višal, kričal: ,,Ognja!" Ko pa je Soroka pri-kladal lunto, je skočil na rob obzidja, gledal in od časa do časa vzklikal: „Po vrsti! Po vrsti!"
Njegove orlovske oči so prodirale dim, prah; čim je opazil med poslopji večjo trumo klobukov ali čelad, takoj jo je zdrobil in razpršil z dobro merjenim strelom.
Včasih je prasnil v smeh, če je napravil večjo škodo kot navadno. Krogle so letele nad njim in poleg njega — pa se ni zmenil za nobeno. Naglo je skočil po strelu na rob, zapičil svoj pogled v daljavo in zakričal: „Top je razbit! Tam igrajo še samo trije..."
Do poldneva se ni niti oddahnil. Pot mu je Ml s čela, srajca se mu je kadila; obraz je imel črn od saj, a oči lesketajoče.
Sam gospod Peter čarnedkl je občudoval njegove dobro merjene strele in mu je v presledkih večkrat dejal: ,,Zate vojna ni nič novega! To se vidi takoj! Kje si se tako naučil?"
Ob tretji uri je na švedskem nasipu u-molknil drugi top, razbit od dobro merje-
nega strela. Ostale so čez nekaj časa potegnili z nasipov. Očividno so Švedje spoznali, da te postojanke ni mogoče držati.
Kmiltic se je globoko oddahnil.
„Odpočiij se!" mu je rekel čamecki.
„Dobro! Jedel bi rad", je odgovoril vitez. »Soroka, daj mi, kar imaš pri roki!"
Stari stražmOjster se je takoj obrnil. Prinesel je žganja v pločevinasti steklenici in osušene ribe. Gospod Kmitic je začel poželjivo jesti, dvigajoč sedaj pa sedaj oči in zroč na nedaleč padajoče granate, kakor bi gledal na vrane.
Precej jih je letelo od nasprotne strani preko samostana in cerkve. »Slabe topničarje imajo, previsoko dvigajo topove", je rekel Andrej, ne da bi prenehal jesti, »vse leti preko nas."
Te besede je poslušal mlad menih, sedemnajstleten mladenič, ki je komaj stopil v noviciat. Poprej je podajal vedno krogle in se ni umikali, dasi se je tresla vsaka žilica od strahu, ker je prvič videl vojno. Kmitic je vzbujal v njem neizrekljivo spoštovanje. Ko pa je (Slišali njegovo besedo, se je nehote primaknil k njemu, kakor bi hotel iskati zavetja pod krili take moči.
»Ali nas lahko dosežejo z one strani?" je vprašal.
»Cernu ne?" je odgovoril gospod Andrej. — »A čemu se talko bojiš, dragi bratec?"
»Gospod," je odgovoril trepetaje mladenič, »predstavljal sem si vojno strašno, a si miisem mislil, da bi bila tako strašna!"
»Vsaka krogla ne ubije, sicer bi na svetu ne bilo več ljudi."
»Največ me je strah -teh ognjenih krogel,
teh granat. Zakaj se razletavajo s takim pokom? ... Mati božja, reši nas!... In tako grozno ranijo ljudi? ..
»To ti razložim; pridobil boš na izkušnji, bratec. To je železna krogla. Znotraj je votla ter napolnjena s smodnikom. Na enem mestu ima precej majhno luknjico, v kateri je tulek iz papirja ali pa iz lesa."
»Jezus Nazarenski, torej tulek je notri?"
»Da! V tuilku je žveplenast stenj, ki se pri strelu vname. Krogla bi morala pasti na zemljo tako, da porine tulek v sredo; takrat pa pride ogenj do smodnika in krogla se razpoči. Vendar obilo krogel ne pade na tulek. Pa to nič ne de, -saj ogenj vendarle dospč do -smodnika in -povzroči -razpok ..
Nenadoma Kmitic iztegne roko -in začne govoriti: »Glej! Glej! Evo! Tu imaš zgled!"
»Jezus, Marija, Jožef!" je zakričal brat ob -pogledu na letečo granato.
Granata 'je medtem padla na tla ter začela ropotaje in žvenketaje poskakovati po tlaku, p-uščaje za seboj višnjevkast dim. Parkrat se je prevrnila, dokler se ni prikotalila pod zid, na katerem so sedeli, in padla na kup mokrega peska; tam je obležala.
Na srečo je padla s tulkom navzgor. Vendar stenj -ni ugasnil, zakaj dim se je tako dvignil.
»Na zemljo!... Na obraze! ...“ so začeli vpiti prestrašeni -glasovi. »Na zemljo! Na zemljo!"
Toda Kmitic je v istem trenutku skočil na kup peska, bliskovito -zagrabil za tulek, ipotegnil, dvignil roke z gorečim -stenjem in začel kričati: »Vstanite! Kakor bi kdo izru-
<5?	/ iHvketja sneta
OBUBOŽANA FILMSKA ZVEZDA
Nekoč — v časih nemega filma — je slovela za najslavnejšo filmsko igralko Mac Myrray, ki je dosegla starost 74 let. Nahaja se v nekem hospicu v St. Luisu v ZDA in je duhovno močno osirotela. Pa tudi sicer je prišla ob vse imetje, čeprav je posedala bajne vsote denarja v višini 2.5 milijonov dolarjev (ca 70 milijonov šil.). Ta denar je tekom let zapravila z raznimi pravdami.
Ameriški filmski igralci imajo poseben fond, iz katerega prejemajo denarno pomoč obubožani igralci. Tudi Mac Murray bo dobivala iz tega fonda pomoč, da bo lahko »stanu primerno" preživela še preostala leta. Njena filmska kariera se je začela leta 1925 z vrhunsko vlogo v filmu »Vesela vdova", pri čemer je dosegla prvenstveno mesto v tedanjem ameriškem filmu.
MALA FILMSKA ZVEZDA
Film »55 dni v Pekingu«, ki je -dobil že več mednarodnih nagrad, kot smo poročali, se moire ponašati s posebno zanimivostjo, da ima namireč med svojimi sodelavci deklico, ki jo že prištevajo za filmsko zvezdo. To je 13-let-na Lynne Sne Mo-on, -ki igra neko večjo stransko vlogo. Bila je čisto slučajno najdena v nekem londonskem baru; odkrili j-o je režiser Nicol-as Ray in jo takoj aranžiral pri filmu. Bila je pravo odkritje, tako čudovito je izvajala s-vojo nalogo. Otroške vloge so gotovo najbolj iskane in takšen -talent je v filmu zalo dragocen. Za malo filmsko zvezdo se že potegujejo velika filmska po-djetj-a.
»55 dni v Pekingu« v Celovcu
Znameniti film z gornjim naslovom bodo ta teden predvajali na Koroškem in sicer v Celovcu In Beljaku. Snov filma je vzeta iz časov znane boksarske vstaje na Kitajskem. Iki je znana tu-di zaradi preganjanja kristjanov. V Celovcu bo film od 13. marca v Wuilfeni-a in Voikskkm, naslednji teden pa v Carintlhia kino.
© Te dni so objavili apostolsko pismo, s katerim je papež Pavel VI. odredil ustanovitev mednarodne družbe za cerkveno glasbo, ki ima značaj pravne osebe z glavnim sedežem v Rimu pod predsedstvom kardinala prefekta obredne kongregacije. Namen te družbe je pospeševati in vzporejati različne pobude, ki žele pospeševati in širiti liturgično petje in koralno petje po smernicah in v duhu liturgične konstitucije, ki jo je odobril vesoljni cerk. zbor in jo je proglasil papež Pavel VI.
vati in -ki bi utegnili nekoč postati vzrok novih obolenj, dokazuje iznknivo dejstvo, da teh žarkov nekatere majhne živali niikakoir ne prenesejo, kakor 'Ugotavljajo živimozdravniki.
Velja zato tu-di za (televizijo pravilo: Nikar -ne preti-ravaj!
val psu zobe! Sedaj niti miške več ne ubije!"
Po teh besedal je z nogo sunil ležečo črepinjo. Navzoči so odreveneli, videč ta nadčloveški pogum, -in nekaj časa si nihče ni -upal izpregovoriiti besede; naposled je zakričal Čarnecki: »Blazni človek! Saj če bi ■počilo, bi te razneslo na drobne kosce!"
Toda gospod Andrej se je zasmejal talko odkritosrčno, da so se mu zableščali zobje kakor volku. »Mar nam ni treba smodnika? Če bi mene nabili v top, pa -bi še po smrti škodoval Švedom!"
Mlad menih je sklenil roke in pogledal z nemim Občudovanjem na Kmitica. Toda videl je njegov čin tudi o. Kordecki, ki se je ravnokar približali v to stran. Ko je prišel, je prijel gospoda Andreja z obema rokama za glavo, potem pa ga je prekrižal.
»Takšni, kakršen si ti, ne puste, da bi se Jasna gora podala," je rekel, »toda prepovedujem ti, da bi izpostavljal po nepotrebnem -svoje življenje. Že ponehavajo streli in sovražnik zapušča bojno polje; vzemi to kroglo, izsuj iz nje prah in nesi jo najsve-itejši Devici v kapelico. Ljubši -ji bo ta dar, nego oni biseri in dragi kamni, katere si j:: daroval!"
„Oče!“ je odgovoril razvneto Kmitic, naj bi bilo to velikega! Muke in smrt bi • • ■ Ne vem, kaj bi bil pripravljen vse storiti-da bi Njej le -služili.. .“
In -solze so se zablestele v očeh gospod® Andreja, a o. Kordeoki je rekel: »Poidi Njej tudi s tem solzami, dokler se ne P°' sušč. Ljubezen njena splava nate, te pomiri-potolaži in okrasi s slavo in častjo!"
P*l*S*A*N*0 * B*R*A*N*J*E
MATEVŽ RAINER:
(19)
MOJI SPOMINI
Ko mati to na pol gosposko damo zagleda, reče Zepeju: „Glej, da to šlefo brž naprej iz naše hiše spraviš, jaz ne morem gledati take šleperke pri nas. Kaj je kazalo Zepeju kot mamo ubogati, saj je imela prav.
Sedaj, ko so Zepeja starši le priganjali k ženitvi, pa pravi: „Bo!m pa še Trezo v Dulah, katero starši dobro poznajo in bi bila dobra gospodinja, vprašal.“ Prvo nedeljo se praznično obleče in gre vprašat Trezo. Na vprašanje, ali bi hotela biti njegova žena, mu ta odvrne kratko: „2e Nanej te je odslovila, Čila te tudi noče, sedaj pa vprašaš mene. Ako te dve nočeta, misliš, da te bom jaz vzela. Jaz bom imela, ker sem sama, prav lepo doto in lahko drugega treznega fanta dobim, ne takega, kot si ti, sem te videla že večkrat, ko si šel iz Rožeka od maše šele proti večeru pijan domov. Vem tudi da si se celo v gnojnici valjal. Namesto da bi se, ko si bil pijan, skril in ne okrog kazal. Zepej, z mano pa res ni kaj. Torej, dragi fant! Ako se ti zgodi, da boš pijan, ne kaži se, ampak se skrij, da se ti ne bo tako godilo pri ženitvi kot našemu Zepeju, ki ni imel drugega greha.
Leta so minila. Kripnjakova mati je umrla. Oče ni bil več zmožen nobenega dela. Ni kazalo njemu drugače, kot lepi dom prodati. To je storil še pred prvo svetovno vojno. Denar je naložil v posojilnico. Prišla je 'inflacija in Zepej — oče je med tem tudi umrl — ni imel ne hišice ne denarja. Tudi Zepej ni bil več zmožen težkega dela. Vzela ga je v oskrbo dobra Vištrova družina Kaki, pri kateri je bil, in sicer nazadnje pri Tomažeju brezplačno oskrbljen in je tudi tam umrl.
Dodatek: Ko smo bili v letu 1920 v poletju z našimi pevci zbrani v Schleicherjevi gostilni, je prišel k nam tudi že rajni g. dekan Singer, tedaj župnik pri nas, dalje g. dr. Zadolšek iz Škofič, prej omenjeni „Ze-pej“. Poselile so nas tri mlade učiteljice, in sicer iz Št. lija, iz Škofič in iz Goge vesi. Te so sedele same pri drugi mizi. Zepej, ki je rad poslušal lepo petje, je sedel zraven mene. Naenkrat pa mu začnejo teči debele solze po licih. Vprašam ga: „No, kaj pa ti je, da jočeš?“ Odgovori mi: „Ne-ne,ne vem, ko-ko-k o sem bil jaz mlad, pa-pa ni-niso b’le tako žavbrne dekleta kot so danes. Bile so res krasotice, da so zmotile že čez 60-letnega fanta.
Martin Kobenčič, pd. Košatev Tina
V hiši mojega strica Martina Košata — poznejšega župana v Rožeiku — je stanoval Jakob Kobenčič s svojo družino. Iz te hiše so izšli tudi predniki znanega koroškega
skladatelja Tomaža Košata. Ta je bil v stalnem stiku z mojim dedijem — očetom moje matere. Jakob Kobenčič je imel v najem nekaj njiv, tako da je bilo vsaj živeža in krme za eno ali dve kravi. Ta Jakob — rekli smo mu kratko „Jok“ je hodil na delo. Imeli so ga kot vestnega delavca povsod radi. Žena pa je skrbno vzgajala zraven gospodinjstva in majhnega kmetijstva svoje tri otroke: Tina, Hanjža in Mico.
Ko so otroci doraščali, so morali že pri raznih delih pridno pomagati. Tina je šel služit, Hanjža, ko je dokončal šolo, je šel za ‘čevljarja, Mica pa je delala doma in pri sosedih. Otroci so bili pridni in ubogljivi, tako so bili starši z njimi zadovoljni.
Ko je Tina dorasel, je šel za hlapca v ugledno hišo k Hofovcu, kjer je bila obsežna kmetija. Tam so služile tri mlade dekle, s katerimi je naš Tina po delopustu
včasih svojo moč meril, danes bi rekli „igral šport“. Kot običajno je moški močnejši, da vrže žensko. A pri Mojciji se je Tina le namazal. Vrgla je Tina s tako močjo, fda si je pri tem zlomil nogo, kar je bilo za Tina celo življenje usodno. Mojcej se je potem poročila s pridnim in mirnim posestnikom, pd. Trabušnjakom.
Ko so hišni ljudje videli, da si je Tina zlomil nogo, so ga takoj zapeljali v bolnico, kjer so ga nekaj časa zdravili. Noga pa le ni bila nikdar popolnoma zdrava, zato Tina tudi ni mogel prijeti za vsako delo in tako tudi ni bilo zaslužka. Tudi je potreboval tu in tam kako zdravilo za nogo, ki ga je še bolela. Imel je prihranjenih nekaj sto goldinarjev (rajnišev), a jih je počasi skoraj docela porabil. To ga je tako bolelo, da je iskal tolažbe v pijači. Mislil je: Kako sem hranil in delal vsa leta, sedaj pa je šlo vseh sto rajnišev za nogo. „Oh, ta noga, noga, noga!“ je klical in vpil, ko je šel skozi Loče okrepčan z glažkom vinca proti domu.
Qte. raziunento modemih . . .
Borni mi zemljani ne razumemo, kaj nam v verzih svojih, črticah modernih povedo sodobni pesniki, pisatelji---------?
Le kje dobili so, kje natočili sok njihovi so peresniki,
ki pišejo “moderno —?“
Zdaj jih vprašamo preprosto, a prešerno:
Kaj v besedi novi je povito, kaj v njej skrito, kar papir očito in potrpežljivo nam prinaša s prozo nič ganljivo,
meumljivo---------?
Dajte, le povejte nam v modrosti svoji, le v preprosti, vezani besedi! ker, poglejte, mi — bi radi pesem čuli o srca pomladi, ki spomine nam povrača!
Radi čuli
bi o pesmici orača
o pesmih v pradavninah porojenih —, ki jih Bog škrjančkom dal je v kljunček na višinah.
Pojte pesem, ki golob jo gruli golobici;
ki jo lastavica poje prav po svoje:
„nič — hud — iča!“ — ni vrh griča jo cinglja sinica.
Pesem radi čuli bi, ki fant jo skozi vas zapoje
lirično, ne v prozi — mimo okna svojega dekliča. —
Nas le taka pesem v živo bo zadela, in srce razvnela.
Nam narava strune je napela! zato le taka
se bo pesem v strunah ujela,
ki bo kakor veter pela,
kakor dež in grom in strela —,
da jo um zajame
(brez v meglo zavite drame
v gledališču!)
Oj, zapojte pesem nam ob mater’nem ognjišču! M. H.
S temi besedami ga je prijel pod pazduho in odvedel v cerkev. Čarneoki pa je gledal nekaj časa za njim, naposled je rekel: »Mnogo sem videl v življenju pogumnih vitezov, ki jim niso bile nevarnosti nič, toda ta Litvin je najbrž h...
Tu pa se je udaril gospod Peter z dlanjo Po ustih, da ne bi izrekel tega imena na svetem mestu.
V.
Boj s topovi dogovorov ni oviral. Menihi so Sklenili se okoristiti z njimi v vsakem slučaju, hoteč mamiti sovražnika in zavlačevati, da pričakajo tačas kakršnosibodi Pomoč ali vsaj hudo zimo. MUller pa tudi ni nehal verjeti, da želč menihi le izposlovati najboljše pogoje.
Na večer po onem streljanju je torej vnovič poslal polkovnika Kuklinovskega s pozivom, da naj se podajo. Temu Kuklinov-skemu je pokazal prior kraljevo zaščitno 'Pismo, s katerim mu je takoj zaprl usta. Toda Muller je imel novejši kraljevi ukaz, da nati zajame Boleslav Velun, Krepice in čen-,stohovo.
»Le nesi jim, gospod, ta ukaz,“ je rekel Kuklinovskemu, „mislim, da jim zmanjka snovi za izgovore, če jim ga pokažeš."
Toda motil se je.
O. Kordecki je izjavil: če vsebuje povelje Cem&tohovo, naj si jo general vzame v bož-]em imenu; lahko je brez skrbi, samostan 8a pri tem ne bo oviral. Toda čenstohova Pi Jasna gora in ta v povelju ni omenjena.
Ko je slišal Miiller ta odgovor, je spoznal, da ima opraviti z bolj izkušenimi diplomati, nego je on. Zmanjkalo mu je do-
kazov — ostali so le topovi.
Vendar ponoči je bilo premirje. Svedje so delali z vso silo, da bi napravili močnejše nasipe. Jasnogorci so ogledovali včerajšnjo škodo in se presenečeni prepričevali, da je ni bilo. Tu pa tam so bile podrte strehe in polomljeni lemezi, tu in tam je bili odkrh-njen omet z zidov — to je bilo vse. Od ljudi ni padel nihče, še pohabljen ni bil nihče. O. Kordecki je govoril pri obhodu zidovja z nasmehom na ustih: „Glajte no, saj ta sovražnik s svojim obstreljevanjem ni tako strašen, kakor so pravili. Pri marsikateri slavnosti se dogajajo večje škode. Božja previdnost nas čuva, roka božja nas varuje. Zato le vztrajno, doživeli bomo še večje čudeže!"
Napočila je nedelja, praznik, darovanja najsvetejše Device. Pri pobožnostih ni bilo nobene ovire, ker je čakal Muller na končni odgovor, ki so mu ga redovniki obljubili poslati popoldne.
Medtem so priredili, ravnaje so po sv. pismu, kako je Izrael nosil okoli tabora skrinjo zaveze, da bi prestrašil Filistejce, zopet procesijo z monštranco.
List so poslali ob drugi uri, toda ne z odgovorom, da se podajo, marveč so samo ponovili to, kar so bili odgovorili Kuklinov-skemu, da se samostan in cerkev imenujeta Jasna gora, mesto čenstohova pa sploh ne pripada samostanu.
„Radi tega zelo vdano prosimo Vaše blagorodje," je pisal oče Kordecki, „naj blagovoli pustiti v miru naš samostan in cerkev, posvečeno Bogu in najsvetejši Devici, da bi se v njem tudi v bodočnosti vršila
služba božja, kjer bi se obenem molilo k božjemu veličanstvu za zdravje in dobrobit najjasnejšega kralja. Vtem pa mi, nevredni, izročamo svojo prošnjo in se priporočamo najvdaneje Vašemu visokorodju, zanašajoč se na Vašo dobroto, od katere tudi v bodočnosti zelo mnogo pričakujemo ...“
Pri čitanju tega pisma so bili navzoči: Vreščovič, Sadovski, Horn, gubernator Kre-picki, znameniti inženir de Fossis, naposled knez Heski, mlad, zelo visokorasel človek, ki je rad kazal svojo vzvišenost nad Mullerjem, dasi mu je bil v poveljstvu podrejen. Ta se je torej zlobno nasmehnil in s poudarkom ponovili zadnje besede pisma': „Od vaše dobrote si mnogo obetajo. Stavim vam vprašanje, gospodje, ali znajo menihi bolje streljati ali prositi?"
„Res je!" je rekel Hom. „Te prve dni smo izgubili toliko ljudi, da jih tudi dobra bitka ne pobere več!"
»Kar se mene tiče," je nadaljeval knez Heski, „denarja ne potrebujem, slave ne iščem, pač pa ozebem v noge v teh kočah. Kakšna škoda, da nismo šli na Praško; kraj je bogat, vesel, im mesto je lepše od mesta."
Muller, ki je ravnal naglo, toda mislil počasi, je šele v tem hipu razumel zmisel pisma. Zardel je torej in rekel: „Menihi se norčujejo iz nas, gospodje!"
,,Namena ni bilo, a vseeno!" je odgovoril Horn.
„Torej na nasipe! Premalo je bilo včeraj ognja in krogel!"
Dani ukaz je letel naglo z enega konca švedske vrste v drugega. Nasipi so se po-
Kako je Košatev Tina postal general
Leta 1905 je bila vojna med Japonsko in Rusijo. Tam se je odlikoval vsled dobrega vodstva armade in hrabrosti japonski general „Nogi“, kar so listi pogosto omenjali. O tem generalu je slišal tudi naš Tina in je včasih, ko je bil malo šumen, vpil: »Noga me je koštala 100 rajnišev" je tudi rekel „Noigi ta general". Ker je imel oster in močan glas je pa res tako vpil kot generrral, posebno tedaj, ko ga je imel malo pod kapo. Drugače ni storil komu kaj žalega. Na to njegovo obnašanje in vpitje ga je začelo ljudstvo; posebno mladina, klicati z »general Nogi", s čimer se je Tina celo ponašal.
Kakor že omenjeno, sem prišel v začetku leta 1906 v glužbo na grad Draženj. Tedaj je prišla tja za upravnico in kuharico tudi gospa von Nagy. Treba je bilo nasaditi vrt z zelenjavo in raznimi cvetlicami. Za to delo je bil nastavljen vrtnar. Rabili smo semena, ter jih naročili pri neki veliki semenarni v Budimpešti. Naročila sem po želji gospe Nady izvršil jaz, ker mi je pero laže teklo. Semenarna nam je naročeno blago poslala in nas zraven prosila, da naj ji sporočimo naslove morebitnih naročnikov. Takoj sem ji sporočil naslove sosednjih gradov, ter še naslov „General Nogi" in Die-schitz, P. Velden a/WS.
Sam pri sebi sem si mislil, semenarna vendar ne bo mogla verjeti, da je tu v Deščicah kak general z imenom „Nogi“. Ker je nosila naša upravnica, ki je naročila toliko semen, skoraj enako ime „Na-gy“ in bila celo „von“, zakaj bi ne bil tukaj general s skoraj istim imenom. Razlika je bila le med o- in a. Ta tvrdka v Budimpešti se nam je za poslane naslove zahvalila in poslala našemu Tinu, to je sedaj generalu Nogi-ju veliko prospektov, ponudb in raznega materiala.
Ko sem prišel čez par tednov za nekaj ur domov na obisk, mi začne moj brat Fol-tej in soseda Hobjanov Joža in Pohernikov Hanzej pripovedovati, kakšne ponudbe in reklamo je dobil general Nogi in kako se s tem ponaša. Pravi: »na Ogrskem v Budimpešti vedo, da sem jaz general — brrrr!" Sedaj so ga imenovali vsi le general Nogi.
(Dalje prihodnjič)
POZOR!	POZOR!
S^niadanslU plašči
vseh vrst za odrasle in otroke samo v strokovni
^ v. TARMANN
Klagenfurt, VdlkermarkterstraBe 16 telefon. 52-76
krili s sivimi oblaki, samostan je odgovoril takoj z vso silo. To pot so pa vendar švedski topovi, bolje postavljeni, začeli delati večjo škodo. Sipale so se bombe, napolnjene s smodnikom, ter vlekle za seboj povesma plamenov. Metali so tudi prižgane bakle in klobčiče konoplje, nasičene s smolo.
Kakor posedajo včasih jate potujočih žerjavov, utrujene od dolgega letanja po visokih gričih, tako so padali roji teh ognjenih poslancev na streho cerkve in na druga lesena poslopja. Kdor se rti udeleževal bitke, kdor ni bil pri topovih, ta je sedel na strehah. Eni so črpali vodo iz vodnjakov, dragi so vlačili z vrvmi vedra, tretji so ugašali požar z mokrimi plahtami. Nekatere krogle sso razbijale brana in lemeze in padale na podstrešja in takoj sta napolnila notranjost poslopij dim in smrad po ožganem. Toda tudi na strehah so čepeli branitelji z vedri vode. Najtežje bombe so prebijale celo strope. Navzlic nadčloveškim naporom, navzlic vsej čuječnosti se je zdelo, da mora požar prej ali poslej objeti samostan. Bakle in konopljeni klobčiči, ki so jih odrivali z drogi s streh, so goreli kupoma ob stenah. Okna so pokala od vročine, ženske in otroci, zaprti v izbah, so se dušili od dima in vročine.
Komaj so pogasili ogorke, komaj je stekla voda po žlebih, že so priletela nova krdela razgaljenih krogel, gorečih cunj, isker živega ognja. Ves samostan je bil pokrit z njimi in dejal bi: nebo se je odprlo nad njim in ploha pada nanj.
(Dalje prihodnjič)
Esesovci pred sodiščem v Frankfurtu
REGENBEKLEIDUNG
UNDANZUOE
Obleke, modne v vzorcu in kroju, z razporkom ob stiani ah zadaj
1090,- 1040,- 990.-
Hlače, nezavihane
420,- 390,- 350.-
Dežni in poletni plašči,
raznih oblik, v modnih barvah, celofno podloženi za gospode:
720,- 598,- 498.-
za dame:
775,- 590-
' - ■ ,
©©€ K AU F HA US
KLAGENFURT -
Vogal BahnhofstraGe —
CELOVEC
MieBtaler StraBe
(Nadaljevanje s 1. strani)
Bivši oficir dr. Morgen
Sodišče je nato zaslišalo bivšega častnika SS dr. Konrada Morgena, ki je sedaj odvetnik v Frankfurtu. Javno tožilstvo je dr. Morgenu priznalo v dobro, da je poskušal — ne da bi uspel, seveda — napraviti konec grozovitostim v Auschwitzu, potem ko je zajel poštni zavoj, ki bi moral iz Au-schwitza in v katerem je bilo več kilogramov zlata. „Zgrozil sem se, ker mu je bilo jasno, da gre za zlato, ki so ga pobrali iz ust stotinam človeških bitij,“ je dejal dr. Morgen.
Kaj pravi Frankenthal
Pričal je še nemški 2id Hans Frankenthal, ki ima 37 let. Povedal je, da je v Au-schwitzu izgubil mater, očeta in še 21 sorodnikov. Izjavil je, da je videl obtoženca Gerharda Neuberta, ko je odbiral jetnike, ki jih je čakala smrt v plinskih celicah.
Državni tožilec pokrajine Hessen o procesu
Državni tožilec pokrajine Hessen dr. Fritz Bauer se je na predavanju študentov frankfurtske univerze zavzel za to, da bi procese proti nacističnim funkcionarjem, ki jim sodijo zaradi zločinov v drugi svetovni vojni, izkoristili kot sredstvo za politiko in moralno vzgojo v Zvezni republiki Nemčiji.
Kakor je poudaril dr. Bauer v svojem predavanju, so procesi proti nacističnim zločincem ne samo zato — kakor pogosto tolmačijo v ZR Nemčiji — ker je državno tožilstvo dolžno uvesti postopek proti povzročiteljem kaznivih dejanj, ampak tudi iz drugih, globljih razlogov — da bi našli odgovor na vprašanje, kje tičijo korenine zla. „Kljub nevarnosti, da izzovemo negodovanje, je treba povedati, da preteklost, sedanjost in prihodnost še niso premagane. Procesi so grenko zdravilo in mi vsi ga moramo po užiti," je poudaril dr. Bauer, pri čemer je izpodbil tezo, da je Hitler „pridrl kot
Knjigarna Mohorjeve družbe
priporoča za postni čas:
VELIKI TEDEN — sveti teden, po 15.— šil. broširano.
KRIŽEV POT, po 2.50.
JEZUS KRISTUS, Premišljevanje I. in II. del vsak po 480 strani, stane 58.— broširano. JEZUSOVO ŽIVLJENJE, svetovno znano delo zgodovinarja Rieciottija, ki je sedaj ,umrl, 680 strani, 120.— šil.
Na razpolago je še nekaj Družinskih pratik 1964.
JANEZ XXIII., krasna knjiga za darilo, 37 fotografij, 132 strani, 36.— šil.
ZBORNIK svobodne Slovenije 1964 iz Argentine 340 strani, 80. šil.
Kupimo: Šematizem (personalni) krške škofije od 1920—1960 po primerni ceni.
Družba sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
strela z jasnega" — tezo, s katero se pogosto otresajo odgovornosti za zločine v drugi svetovni vojni.
Proces proti ofotoženliim nacističnim funkcionarjem ne zajema vseh krivcev, ki so bolj ali manj soodgovorni — je rekel Bauer in dodal, da velja za tiste, ki so sledili Hitlerju iz fanatizma ali iz ..pokorščine", pa tudi za milijone tistih, ki so stvar odobravali ali pa ki so molčali, ker so bili oportunisti ali so se okoriščali v nacističnem režimu.
Tudi dr. Bauerja so kot antinacista preganjali v tretjem rajhu, tako da je emigri-ral v tujino. V zvezni republiki je znan kot človek, ki se zavzema za to, da je treba izslediti nacistične zločince in jih postaviti pred sodišče. Zaradi svojega odkritega in odločnega stališča so ga v javnosti pogosto kritizirali. Zadel je na nasprotovanje celo pri uradnih krogih.
KRATKE VESTI
•	Za žganje in pivo je 24-letni Bremen-čan v veseli družbi sklenil stavo, da bo pogoltnil 20 uspavalnih tablet hkrati. To mu je sicer uspelo, vendar se je kmalu potem zgrudil nezavesten. Odpeljal ga je rešilni voz, zdravniki so ga le s skrajnim naporom ohranili pri življenju.
•	Po uradnih podatkih je v Južnem Vietnamu doslej zbolelo za kolero okoli 6 tisoč ljudi. Epidemija, ki je izbruhnila sredi januarja, je zahtevala skoraj petsto smrtnih žrtev.
•	Po vsej verjetnosti največji sesalnik za prah so izročili namenu na newyorški podzemeljski železnici. Naprava, ki jo sestavljajo trije rumeno prepleskani vagoni, vsrkava delce prahu in druge smeti s hitrostjo 14 km na uro.
filmska Mena
Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 14. marca: Die Mon-golen (IVa). Legendama epizoda izza časa mongolskih vpadov v zah. Evropo v 13. stoletju. Film. ki je zgrajen iz posameznih grozljivih in erotičnih dejanj, je slab. Za odrasle s premislekom! — Nedelja, 15. 3.: Im Namen des Teufels (IVa). — Slabo konstruiran vohunski film, ki je nihilistično usmerjen. Za odrasle s premislekom!
Bistrica v Rožu. — Sobota, 14. 3.: Der Tod fahrt mit (IVb). — Oduren nemški gangsterski film, poln neresničnosti in ponesrečenih umorov. Vsebinsko je brutalen, upodabljanje pa primitivno. Za odrasle z resnim premislekom! — Nedelja, 15. 3.: Manuela und der Forster (IV). — Sedemnajstletna deklica očara svoje ljubimce. Barvni film s Tonijem Sailer-jem. Za odrasle! — Sreda, 18. 3.: Unter Mordver-dacht (IV). —Povprečen kriminalni film. Za odrasle!
Borovlje. — Sobota, 14. 3.: Phaedra (IVa). — Klasična Phaedra-tragedija iz grško-verske kulture prenesena na amoralno družbo današnjega časa. Za odrasle s premislekom! — Nedelja, 15. 3.: Giganten (III). — Neki farmar iz Teksasa spozna v svoji starosti, da je v življenju prišlo vse drugače, kot je upal. Kljub temu pa je ostal pod vplivom svoje dobre žene pošten mož. Za odrasle in zrelejšo mla-
dino! — Torek, 17. 3.: Die Nonne und die Siinderin (IVb). — Primitiven in brezokusen film, ki hoče združiti sentimentalno religioznost in prosvetnjaštvo današnjega časa. Za odrasle z resnim premislekom!
—	četrtek, 19. 3.: Die schvvarzen Reiter von Dakota (IV). — Povprečen film iz divjega zapada, kjer stojita 2 oficirja in indijanski boji v središču. Za odrasle
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 16. 3.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas pripoveduje zanimivosti Blaž Singer. — 10 minut za športnike pripravlja Mirko Bogataj. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 17. 3.: 14.15 Poročila, objave.
—	Voščila za Jožefovo. — SREDA, 18. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo (voščila). — ČETRTEK, 19. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Voščila za Jožefovo. - PETEK, 20. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Novice, ki jih zbira Blaž Singer od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Ruske narodne pesmi bodo peli: Koroški Akademski oktet, Slovenski oktet, moški zbor KUD „Stane žagar” iz Krope ter Prvo slovensko pevsko društvo „Lira" iz Kamnika. — SOBOTA, 21. 3.: 9.00 Od
MALI OGLASI
še je čas, da kaj napletemo za velikonočne pirhe. Najbolj očarljive nove barve dobite v trgovini WOLL- und STRICKBAR, Klagenfurt - Celovec, nasproti kapucinske cerkve.
Vežna vrata, dvokrilna, 214x135 cm, iz macesna, lična izdelava, skoraj nova, ugodno prodamo. Ravno tako tudi glinaste peči, razne velikosti. Poizve se pri upravi Mohorjeve hiše, Celovec - Klagenfurt, Viktringer Ring 26.
Otroške oblekice iz trevire. velikost številka 45, za 235.— šil. in mnogo lepih daril lahko izberejo botri v trgovini SATTLER, Klagenfurt - Celovec, Heuplatz.
OBJAVA
Letošnji Jožefov živinski in tržni sejem bo v ponedeljek, dne 16. marca, v Borovljah.
Slikarske vajence bo sprejel z brezplačno oskrbo slikarski mojster
Hans Scaesuti
KLAGENFURT, Friedlstrafle 37
SIMON PRESCHERN
elektrofrgovina TRBIŽ-TARVISIO (Udine), fel. 61-1-37
nudi poleg vsakovrstnih električnih gospodinjskih strojev tudi otroike vozičke, gorilnike in oljne peči, ploščice CORONA za oblaganje sten Itd. po ugodnih cenah.
pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. — 18.25 Na dom obujaš mi spomin. S prof. dr. Metodom Turnškom se bomo ustavili v Mariji na Zilji. — Nedelja, 22. 3. 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
DAMSKA
MODA
V VELIKI IZBIRI PRI
SCHEIBL-u
Klagenfurt - Celovec, Kramergasse 11
Nainovejie kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof)
Radioaparati šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
^Radiohaiu
KERN
Klagenfurt, Burggatte
Ugodna plačila na obroke
Starši naj si že sedaj zagotovijo mesto
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira zelo
ugodne cene
L Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
MOTORNE VERIŽNE ŽAGE
(Motorkettensagen)
znamk Stihi, Jonsereds, Pioneer in Solo naročite najceneje pri domači tvrdki
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. DOBRLA VES - Ebemdorf
Telefon 04237 246
Ugodni plačilni pogoji — tudi na obroke. — Priložnostni nakup že rabljenih žag.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.