Političen list za slovenski narod. r« y«lti rrejemaa Ttlja: Z» eeio leto 3>Te(iplač&n 15 fld., la pol leta S fld., i» četrt leta t fld., za eo mesec 1 fld. 40 kr. V »^Miiiiitrmeijl prejeman Teljš: Za eelo leto 12 fld., za pol leta C fld.. za četrt leta I tM., la en neaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. več na let«. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naioinin« prejema »pravniJtTe (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil ae sprejemajo in velji trirtoona petit-vrfta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr lie se uska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Eokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških alieah h. št. 2, I., 17. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >',6. uri popoludne. 7 Ljubljani, t Si-edo 9. julija 1890. Letnik: Lieiibaclier je pogorel. Dvorni svetovalec Lienbacher je na Solnograškem zbral iz liberalcev in »bauernbuadarjev" neko „nemško-konservativno stranko", s katero je skaial pri zadnjih volitvah spraviti v deželni zbor tri svoje ožje pristaše. On je namreč eden onih j redkih nemških katolikov, ki še vedno goje upanje, da je mogoča od slučaja do slučaja zveza z nem- i škimi liberalci. Zadnjo soboto pa je pogorel, ker ' njegovih pristašev je bil eden sam izvoljen, katoliško- j konservativna stranka pa je pridobila eden mandat ! in ima v deželnem zboru sedem zastopnikov kmečkih ' občin. Volilni boj je bil živahen, strasten. In dasi ' Lienbacherjeva stranka ui prodrla z vsemi kandidati, vendar je njeno veselje nepopisno, ker posrečilo se ji je vreči z jednim glasom večine deželnega glavarja grofa Chorinskega. To zgubo katoliška stranka obžaluje, ker grof Chorinskj je vrla, delavna moč. Delali so proti njemu z vsemi sredstvi. Tako so izdali pisanje z naslovom: „Ali res potrebujemo grofe v deželnem zbora?" Ta pamdet se končuje z besedami: „Nur die allergriissten Kiilber wiihlen ihre Metzger selber". ' Chorinskj je torej podlegel, ker je — grof. Že pred volitvami je pisala Židinja „N. Fr. Presse": .Dvorni svetovalec Lienbacher je sam zakrivil svojo usodo. Povedal je vse skrivnosti svoje stranke, osobito da klerikalni aristokratje kupujejo kmečka posestva. In vendar je Lienbacher vedno trdil, da se le židje pečajo 8 tako kupčijo, da le mobilni kapital izsesava zemljo iu uničuje kmeta. Klerikalna stranka je že več let vedno naglašala, da žid preganja kmeta od domačega ognjišča in se polašča rodovitnega polja, in sedaj pa pride stari Lieiibacher in pove, da je tudi na Solnograškem krvoses, ki nima kodrastih las in krivega nosu, temveč se vozi v kočiji in ima pravico do grba". In po volitvah je pisala ista Židinja: „Propad deželnega glavarja grofa Chorinskega klerikalci težko občutijo. Grof Chorinskj je prvi na Solnograškem razvil zastavo za »kmečke domove" in sedaj so mu kmetje dali .slovo." Chorinsky gotovo ni pal zaradi kmečkih do- | mov, ker Lienbacher sam je odločen pospeševatelj j te naprave, ki more rešiti srednja kmečka posestva. S temi besedami je židovski pisač razodel le sovraštvo do onih, ki skušajo kmeta rešiti iz židovskih krempljev. Razkosavanje zemljišč, to je ravno židovsko-liberalna iznajdba, da tem laglje kmeta spravijo od kruha po svetu. Navzlic temu je Lienbacher popolnoma pogorel, ker kmetje mu niso šli na led, in mož bode na stara leta premišljal o slabih nasledkih svoje nedoslednosti^ Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Odkar je odstopil ban Mažuranič, morajo se Hrvati boriti proti vsiljevanju madjarskega jezika v svoje zajedničke urade. Za banovanja bana Pejače-viča so te bili Madjari že toliko osmelili, da so hoteli na grbovih teh zajedničkih uradov imeti celo svoj madjarski nadpis, kar je pa provzročilo v Hrvatskej buno in ban je moral odstopiti. Mesto madjarskega napisa na teh grbih je od tega časa praznina — niti hrvatskega, niti madjarskega napisa ni videti, ali tem huje se vsiljuje ta državni jezik, za iztočno polovico avstro-ogerske monarhije v vse hrvatske zajedničke urade proti jasnej ustanovi nagodbenega zakona, po katerem je na zemljišču hrvatske kraljevine edino hrvatski jezik uradni jezik. Na to ustanovo se pa še najmanje ozirajo pri naših železnicah, kjer se je v novejšem času začel rabiti skoraj izključljivo madjarski jezik na škodo našega trgovskega sveta. Naš sedanji sabor je popolnoma zadovoljen s temi odnošaji ter molči na to, le naša trgovinska zbornica je odposlala radi te zlo-porabe postave ua madjarskega ministra Barossa posebno predstavko, v katerej ga prosi, naj zapovš železniškim uradom na Hrvatskem, da s strankami občujejo v hrvatskem jeziku. Povod tej predstavki so dali hrvatski trgovci z lesom, kamnom in opeko, ker se te stvari odpošiljajo večidel po železnicah dalje. Vsi dogovori, ki so sklenjeni v teh poslovih, sostavljeni so v madjirskem jeziku, a stranke, ki ne znajo tega jezika, morajo jih podpisati kar tje v en dan, če tudi ne vedo večkrat, kaj so podpisale. To sicer ni prvikrat, da je zagrebška trgovinska zbornica zahtevala, naj se spoštuje nagodbeni zakon ter rabi hrvatski jezik po postavi, za kar jej mora vsak domoljub hvaležen biti, ali je vprašanje, na katero je vredno odgovoriti: s kakšnim vspehom se je to ravnanje zbornice dokončalo pri ministru Barossu? Nič se ni doseglo, to je najboljši odgovor, saj tudi drugače biti ne more tamkej, kjer so pozabili na pravičnost. Vselej se je našlo različnih izgovorov in vzrokov, in če že niso mogli drugega najti, odgovorili so, da so krivi uradniki, ker so razposlali madjarske tiskanice mesto hrvatskih, katerih pa ne trpe po uradih ter jih nočejo rabiti. V navedenem slučaju pa je zastopnik madjarskega ministra odgovoril, da se ti ugovori morajo sklepati v madjarskem jeziku, ker je ogerska železnica protokolirana v Budimpešti ter vsled tega spadajo vse razprave, ki se nje tičejo, pred madjarsko sodišče v Budimpešti. „Obzor" na to dobro odgovarja: »Tedaj radi tega, ker so državne železnica protokolirane v Budimpešti, imajo rabiti železniški uradi madjarski jezik, radi tega morajo podpisavati naši trgovci ugovore, katerih ne razumejo, radi tega se mora na Hrvatskem pri javnih uradih dogajati nezmisel, da se dogovor, kateremu bi soglasje med strankami moralo biti temeljna podlaga, sklepa brez takšnega soglasja, kajti kako more biti tamkaj soglasje, kjer stranke ne vedo kaj podpisujejo? Istina je, da je po sklepih zajedničkega sabora od 1. 1868. odnosno od 1. 1881. odredjeno, da se v Pešti vodi zemljiščna knjiga vseh železnic. Ali je vprašanje, je li te postave veljajo tudi za Hrvatsko, pa ako ne, kako se more ena nepostavnost opravdati z drugo? Po nagodbi pripada Hrvatskej razun prava pomorskega vsa sodbenost; vsled tega ne LfSTEK. v štirinajstem bataljonu. Obrazek iz vojne. Češki spisal Bohumii BrodskJ. Poslovenil Trbojski. (Dalje.) Tiho, brez vpitja in hrupa so zapustili vojaki tabor in šli na svoje delo. Mirno se je pomikala pehota k hribcem. Časih se je ustavila, da se je razdelila v več oddelkov, ali časih radi topov. Ne-opaževan je stopal oddelek za oddelkom iu izginil za hribom in zagradil na zapadni strani pot sovražniku. Mej tem so šli strelci proti žlebu. Morali so hoditi tri ure, predno so prišli gori in posedli odkazana mesta. Sli so stisnjeni, a vendar še dosti lahko. Sovražnik ni ničesar slutil o njih. Vsa njegova pozornost je bila obrnena v ono stran, kjer sa je bližala pehota. Niso slutili, da bi jih napali od juga strelci Na onih mestih ni bilo ne sluha nikdar o cesarskih vojakih in kako bi si tudi sem upali? Med tem bo vendar strelci, pustivši konjico za seboj, kakor jegulje se plazili mej prepadi, lezli za kamenje, da so prišli na vrh. Bili so oddaljeni še pol ure od sovražnega tabora. Tu so pričakovali pričetka boja. Top je dal znamenje, da se prične. Upaiiti ga je dal polkovnik Zachariev:c proti tolpi vstajnikov, ki se je prikazala med skalami. Stokratni odmev se je slišal po hribu. Vojska je drla dalje. Ulanci so zapustili skrivališče in tekli za strelci, kolikor so mogli po tako slabej poti. Vstajniki so je zagledali iu nekaj jih je teklo naproti, da bi je zapodili v stran. Že so se pripravljali k streljanju, ko so se začuli poki in izza skal šopi strelških klobukov. Vstajniki so stali kakor zadeti od strele. Od tod niso pričakovali nevarnosti, a najhujše je bilo to, da od tod lahko pridejo sovražniki k njihovemu taboru na višini. Oni, ki niso padli pri strelu, hiteli so nazaj, da bi poročili o tem načelniku, ki se je bojeval a pehoto na drugi strani. Na to je nastal krvav boj. Pok za pokom je odmeval po hribu in bojni krik se je razlegal po griču. Milo Petrovič je streljal s svojimi tolpami na pehoto, ki je drla vedno navzgor in odgovarjala glasno na streljanje vstajnikov. Najedenkrat se je začul grozen glas: Sovražniki so nas napali od zadaj in so nam že za petami. Petrovič ni hotel verjeti. Ali zagledal je, da se bližajo strelci iz zasede. Ni se mogel dolgo po- mišljati. Tu je bil rešilen le beg, četudi skozi so-vražniške vrste. „Nazaj!" zagrmel je ua vse svojce. „Vzemite ranjence. Hitimo na zapadno stran." Naenkrat so bili ranjenci v naročjih tovarišev. Te so obkolili drugi, in vsi so drli na zapad. Že so zapustili vsi tabor, ko je nekdo zagledal na tleh ležečega nad-poročnika. Stekel je k njemu, zvezal mu noge in ga vrgel ua ramena. „Pojdeš z nami, pes. Na prvem mestu te obesimo." Vlekel je upirajočega se nadporočnika za seboj, da bi dohitel tolpe. Ali komaj so bili Bošnjaki na robu hriba, pozdravil jih je dež iz pušk. Videli so pred seboj množico vojakov, ki so neprenehoma si-pali ogenj na-nje. „Naprej 1" kričal je Petrovič in skakal čez skale, poleg vojske mahaje s sabljo. Drugi so hiteli za njim. Vstajnik, ki je nesel nadporočnika, bil je nekaj zadaj. Vendar ga ni pustil, odvezal mu noge, tolkel ga s puško, da bi šel hitreje. „Ako umrem jaz, umrješ tudi ti", kričal je in hitel proti vojski. Polkovnik Hornik je dospel s svojimi strelci na mesto, katero so zapustili vstajniki. Naglo je pogledal okoli. Videl je, da ni nadporočnika. Torej so more nobeden drugi nego s&bor hrvatski odrediti podsodnost nepremičnega posestva, ki se nahaja na zemljišču kraljevine Hrvatske, imenovalo se ono kakor-koli že in pripadale one komar-koli že; razven tega tudi ne more nobeden drugi soditi o teh posestvih razen hrvatskih sodišč, ter se ona pravo-veljavno ne morejo vknjižiti v druge zemljiščne knjige, nego v one, ki se vodijo v področju hrvatske kraljevine. Zajednička postava nima pravice določevati v tem pogledu čisto nič o nepremičaem posestvu, ki leži na hrvatskem teritoriju, a kako že kaj odločiti, kar se protivi nagodbenej postavi in kar je v stanu omejiti pravico kraljevine Hrvatske T izvrševanju pripadajoče jej sodbenosti. Ako je med tem zastopnik madjarskega ministra Barossa mislil na to, da je državna železnica trgovsko podjetje, in da je kot takšno protokolirano v trgovski register v Budimpešti, imel je zopet krivo, ako je obzirom na to držal, da ugovori morajo biti sestavljeni v jeziku madjarskem, ker se pred vsem naopredeljuje podsodnost vselej onemu sodišču, pri katerem je dotično podjetje protokolirano, in ker so državne železnice na Hrvatskem po nagodbenej postavi in trgovskej obvezane, svoje podjetje protoko-lirati tudi pri hrvatskih sodiščih. Ko tega ne bi bilo, potem bi glede podjetij trgovskih pravica sodnosti, katera po nagodbi pripada Hrvatskej, bila brez vsake vrednosti. S tega stališča je izdal tudi ban Mažu-ran'č naredbo že 1. 1875., po katerej bi se morala ravnati vsa sodišča. Razlogi tedaj, po katerih se trudi poslanec madjarski opravdati sestavljanje madjarskih dogovorov, nestoje, pa ko bi oni tudi bili opravdani po onem nazoru, kakor ga zagovarja minister Baross, ne bi se dal opravdati na noben način z onega stališča, po katerem je za oblasti zajedničke v področju kraljevine Hrvatske službeni jezik samo hrvatski. Vse tedaj, karkoli je rečeno v obrambo teh madjarskih dogovorov, nima nobenega temelja ; pravi in edini razlog je madjarski šovinizem, ki se ne ozira niti na svetost sklenjenih dogovorov in postav, niti na koristi prometa, niti na potrebe občinstva, nego hoče vse pod madjarsko vlast spraviti. Edino radi tega šovinizma so prenehali dogovori kraljevinskih odborov leta 1886. o popravi krivic nagodbenih postav, a hrvatski poslanci so bili tako naivni, da so mislili, narodni jezik bodo obranili z nekimi frazami, ki so jih pometali v poročilo tega kraljevinskega odbora. Te fraze niso nič po-mogle, kajti pri zajedničkih uradih gospoduje zdaj madjarski jezik kakor poprej, dapač še bolj se je razširil. Večina današnjega sabora ne smatra potrebnim vstati proti temu, a gospoda na Markovem trgu se podmoklo smeje vsem onim, ki mislijo, da bodo s svojimi neškodljivimi govori in pisanjem zabranili širjenje madjarskega jezika pri zajedničkih uradih na Hrvatskem. Žalibože, da imajo le-ti poslednji deloma prav, prav vsaj tako dolgo, dokler bode v hrvatskem saboru sedela takšna večina, kakoršna je dandanes. Tako dolgo bodo tudi najbolj poštene in rodoljubne predstavke trgovinske zbornice šle le v koš ali pa se bode na-nje odgovarjalo z lepimi frazami, a vse pa bode ostalo, kakor je. ga vlekli s seboj. Vsak trenotek mora biti zastreljen, ker puške avstrijske vojske ne izbirajo pota. Hitel je za sovražnikom, ki se je ravno sošel z drugim polkom pehote. Videl je pred seboj vroč boj. Gotovo premaga prijatelj, četudi z velikimi žrtvami. V tem, ko je dajal ukaz, da bi se strelci spustili za sovražnikom v stran, videl je dva moža boreča se. Jeden je bil oblečen v obleko, kakoršno nosijo ustajniki, a drugi--? Bog, to je nadporočnik. V največi nevarnosti je. Vstajnik ga vleče med svojce, ki prodirajo skozi vrste. Jeden strel, in BArta je izgubljen. Kriknil je in priskočil k jednemu vojaku. Vzel mu puško in jo nastavil k licu. Meril je trenotek. Zabliskalo se je, pok se je slišal. Vzdignil je glavo in nestrpno gledal doli. Videl je, da je padel vstajnik, a tudi nadporočnik ž njim. Molč^ je stekel v ono stran, skakaje srčno z obupno hitrostjo. Za njim so hitele vrste strelcev. Kar so zagledale, da je polkovnik pal na zemljo. Došel je do mesta, kjer je pal nadporočnik in tii ga je videl ležati brez zavesti. Odpel mu je obleko na prsih. Nikjer ni bilo rane. Nastavil je uho na srce. Zopet je poskočil. »Zi sovražnikom, vojaki, zmaga je naša." (Konec fledi.) Ali vse to ue sme motiti niti nas, niti nobenega domoljuba, piše „Obzor" dalje, da se ne vzdigne proti temu šovinizmu in temu brezzakonjo, proti tej krivici glede na jezik in narodnost našo; kajti četudi Madjar na naše prigovore ne bode popustil širiti madjarski jezik tamkaj, kjer mu ni mesta, bodemo vendar s tem nekaj dosegli, namreč to, kar ta čas moremo in tudi doseči hočemo, da razkrinkamo one, ki dandanes vpijejo na vsa usta, da zastopajo narod. Mi moramo s tem pokazati, da ti naši zastopniki ne branijo niti naših obstoječih postav, niti našega narodnega prava, čeravno vedno trdijo, da morejo le oni vsako zlo odstraniti. S tega stališča presojamo tudi predstavko zagrebške trgovinske zbornice, katera je, kakor imiraj, tako tudi zdaj vršila pošteno svojo domovinsko dolžnost, kolikor je mogla v svo-. jem delokrogu. Ko bi vsak Hrvat vršil svojo dolžnost, ko se ne bi toliko gledalo na lastno korist in dobiček, kar se je dandanes posebno na Hrvatskem vkoreninilo, prepričani smo, da bi potem bilo tudi prizadevanje vseh hrvatskih rodoljubov ovenčano s povoljnim vspehom. Politični pregled. v Ljubljani, 9. julija. ^BTotranle deiele. Čeiki deželni zbor se snide 10. septembra ter bode zboroval do 8. novembra. Praški mestni zastoji in deželni Šolski svet. Praški mestni očetje se že več časa posvetujejo, katera dva mestna zastopnika bi volili v^ deželni šolski svet. Najprvo so mislili voliti Ceha Mesteckega in Nemca državnega poslanca dr. Hein-richa. Prvi ni všeč Mladočehom, drugi ne Nemcem. Namesto dr. Heinricba so potem Cehi ponujali Nemca profesorja dr. Ludviga, a tudi ta jim ni všeč, ker na vsak način hočejo Nemci imeti doktorja Schiesingerja. Ker pa si Cehi nočejo dati ukazovati, volili bodo nekda dr. Heinricba in Ceha dr. Srba. Tnanje driare. Srbija. Kralj Milan se je baje proti dopisniku »Standarda" izrazil, da boče vkljub svojim neprijateljem ostati v Belem Gradu. Ko bi zapustil zdaj glavno srbsko mesto, babali bi se radikalci po listib, da so ga pregnali iz Belega Grada. Ce se ne upa nikdo v Srbiji govoriti, hoče on srbske podložnike opozoriti na nevarnosti, katere jim prete. »Jaz se nikogar ne bojim", pristavil je baje kralj Milan, »kajti radikalci mi ne morejo postavnim potom nič prizadejati. S silo seveda lahko preženo mene in sina mojega preko mej. Če se jim zdi; toda jaz stojim na podlagi pravice pri vsem svojem dejanji." Bolgarija. V Terovšatici pri Plovdivu so se nedavno sprli pristaši obeh strank in provzročili javni nemir zaradi občinskih zadev. Ta dogodek pa ni v nikaki zvezi s Paničevo smrtjo. Zaradi tega zarotnika ni bilo v Bolgariji nikakih javnih neredov ni pred, ni po njegovi smrti. Dasiravno je imel Panica res več somišljenikov, vendar jib je tudi mnogo, ki se vjemajo s strogo Paničevo obsodbo : kar je iskal, našel je predrzni zarotnik Panica. Francija. »Daily Chronicle" poroča, da je pisal grof Pariški Ferdinandu princu Koburškemu pismo, v katerem ga močno graja zaradi njegove premajhne milostljivosti. On (grof Pariški) nikakor ne namerava, da bi to ali ono očital princu Ferdinandu zaradi njegove vlade, a to pismo mu je pisal iz družinskih ozirov, ker je princ Ferdinand v zvezi z rodovino Orleansko in se zdaj njegova obsodba zvrača nekako tudi na imenovano rodovino. Jtumunsko. V tej državici so se zopet agitatorji pokazali. Pred nekaj dnevi je pisal o tem neki tamošnji list med drugim tako-le: „2e več mesecev rogovilijo tukaj zopet tuji agenti in sicer posebno po onih mestih, ki so blizu bolgarske meje Odkar je usmrčen zarotnik Panica, kažejo še posebno svoje sleparske namene. Vsekako bi morala gledati policija na to, da bi pregnala preko mej vse take nevarne podpihovalce in puntarje." Anglija. V angleški zbornici je predložena vloga, ki pobija nemško-angleško pogodbo ter zahteva ozemlje ob jezerih Tanganyika in Njassa. Nadalje pravi, da je Nemčiji na reki Sambezi prišlo preveč v delež ter pobija nadalje iz vojaških ozirov priznanje francoskega varstva čez Madagaskar. — Pri imenovani pogodbi gotovo ni imel Salisbury preveč sreče, kajti zadovolil ni niti Anglije, niti Nemčije. Vrhu tega je pa provzročil nezadovoljnost še med drugimi državami. Gotovo bi bilo sploh bolje, da je ostalo vse pri starem. Združene države. Združene države so štele do zdaj 42 posamičnih držav, a zdaj jih bo v njih zvezi 44, ker se jim boste pridružili še državi Wyoming in Idaho. Zdaj bodo le ša tri dežele, namreč: Utah, Aricona iu Alaska, ki ne pripadajo Združenim državam. S tema imenovanima državama se bo republikanska stranka še bolj ukrepila in bode v teku petih let imela večino v senatu. Izvirni dopisi. z Dobrne, 7. julija. (Črtica.) Topliška ddba bliža se svojemu vrhuncu. Mnogo mestne gospdde, ki želi in premore iti na deželo, čaka še samo ua sklep šolskemu letu, da vzamejo seboj tudi svojo deco. V ovoletnej ddbi je mesec majnik topličarjem ugajal, ne tako deževni in hladni jnnij, ta se je poboljšal še-le proti koncu. Tekoči mesec je začel povoljno, a tudi on se je po.skusil kujati; vsaj danes je mrzel vsled burje včeraj in minole noči, k temu še nekoliko dežja danes popoldne. Živo srebro kaže 14» R., a ta temperatura je za občutljive topličarje že prenizka, toda tolažijo se z upanjem, da bodo za slabim vremenom sledili še prijetni dnevi. V številu gostov-topličarjev se med ostalimi nahaja prelat msgr. Košar. Kakor podoba kaže, to njegovemu zdravju tukajšnje razmere ugajajo izvrstno. Našemu ljudstvu nekaj posebnega sta se zdela dva meniha v belej obleki. To sta domini-kanca: P. Anselmi, generalni vikarij in provincijal z Dunaja, potem v pravniških krogih poznati doktor (juris) vitez pl. Azula, pohodom iz znane hiše v Gradca, sedaj prijor samostanu v Eppanu na Tirolskem. Bodi omenjen še general g. Valenčič. Gospod je doma iz kmetske hiše pri Ilirski Bistrici. Že več let živi v Gradcu, kjer ima bolnega sina, ki je tudi general. Oče je star že 95, njegova soproga pa 83 let; oba sta še krepka v obziru na duha in na telo. Pretekli teden smo poželi ječmen, nekateri so želi „že" rž, in ko bi se vzdržalo primerno vreme, bi še pšenici lahko te dni zastavljali srp. Klasje je polno, zrnje lepo. Tudi trta povzročuje gospodarjem veselje, ker je nastavila bogato. Blizo Celja so med-Ijiko, peronospero, poznali predlanskim, k nam se je priselila lani. Letos je menda večina vinogradnikov ovokrajnih zoper škodljivko škropila z galico. Trta je odcvela v ugodnem vremenu. Sedaj jo škropijo drugokrat. V Mariboru so, kakor pišejo časniki, medljivko opazili lani dne 18. junija, letos pa dne 19. junija. Da li vsled iste že trs tudi po naših goricah medli, o tem še dopisnik ni slišal pritožbe. In dal Bog, da bi sploh ue bilo treba govoriti o nobenej nadlogi! Pred praznikom Cirilo Metodijskim je praskanje topičev po raznih gričih ob krasnem večeru privabilo na prosto topličarja in domačina, da so opazovali žar kresovni. V okrožji topliške dolinice, torej samo na Klancu, žarilo je šestero kresov. Iz ob-ližja biše-zdravilnice videl si tudi plamen ob rebru Temnjaka, na hribu Rudejiču pa na Brdcah. Cujem, da je vštevši one po sosedstvu gorelo petnajst, nekdo hoče znati celo za osemnajst kresov. Iz Tridenta, 7. julija. V soboto 5. t. m. sta se kopala v Adiži dva nadepolna mladep^a. Eden izmed nju je bil v četrtem gimnazijskem razredu, drugi pa v drugem. Ko je mlajši začel potapljati se, hotel ga je starejši rešiti, toda tudi on je našel smrt v deročih valovih. Enega so našli, drugega še ne. Obeh ste materi vdovi. Žalost vdov je nepopisna. V soboto večer pripeljal se je v Trident Nj. ces. visokost nadvojvoda Albreht. V nedeljo zjutraj pa se je odpeljal v letovišče Campiglio, kjer bajč ostane več dni. V nedeljo 6. julija praznoval je tukajšnji polk vojvoda Kumberlandski št. 42 81. obletnico svojega posebnega odlikovanja v vojski pri Vagramu. Ob polu osmih zjutraj bila je sv. maša pod milim nebom z nagovorom. Na večer pa je bila slovesnost v vojašnici. Vsi prostori so bili krasno razsvetljeni, zlasti na velikem dvoru je migljalo na stotine luči in lučic. Goreli so umetalni ognji, raketi švigali v sinji zrak, topiči pokali, godba svirala; bile so razne vojaške zabave. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Gledalcev bilo je na tisoče, kateri so se zadovoljni, razšli pozno v noč. Iz Zagorja ob Savi, 7. julija. Pri nas se je ustanovilo društvo »Sokol". Osnoval se je odbor in vršila se je že veselica s tombolo, katere čisti dohodek je namenjen za novo društveno zastavo. Navdušenost za društvo je velika. Toliko občinstva, kakor se je govorilo, še ni bilo v hiši g. Medveda, kakor ta dan. Po ne velikem trudu gosp. ustanovitelja vpisalo se je do 80 društvenikov. Res lep začetek. Toda vprašanje nastane: Bode li društvo imelo svoj obstanek? Kakor izkušeni gospodje po Ljubljani govori, pač težko. Te misli so tudi nekateri v Zagorji. Ako primerjamo usodo »Sokolovo" I drugod, je ta dvom skoraj opravičen. Poletel je ^Sokol" že iz mest in trgov, pa žalostno je končal svoje življenje. Kako hočemo pričakovati njegovega obstanka v vasi? Veselice se ni vdeležilo odličnejše občinstvo, razven gospoda ustanovitelja in bivšega gospoda kapelana Lesjaka. Od farne duhovščine, železničnih uradnikov in vodstva rudokopa nihče ni bil prisoten. Draštvo torej nima potrebne za-slombe, in je za naše skromne razmere skoraj predrago. Koliko že stoji sama oprava in potem še mesečni prispevki. Zastave tudi ne bomo dobili za nizko ceno. Ce vštejemo zraven še razne izlete, ki se bodo prirejali, je naša trditev popolnoma opravičena. Ubogi premogar mora cel dan pod zemljo tičati kakor krt, da si prisluži svoj kruh. Komaj si je zboljšal nekoliko svojo plačo, že se mu kažejo novi troški. — Izgovarjajo se udje, da hočejo pokazati svojo narodnost. Prav imajo. Vprašam pa, ali ni še kako drugo društvo, s katerim bi se tadi narodne pokazali? Gosp. ustanovitelj je v začetku govoril o Ciril-Metodovi podružnici. Ali bi ne bilo to za nas pripravnejše, kakor „Sokol"? To ni tako drago, namen pa ima še skoro lepši, kakor ono, saj v mladini je ravno naša nada. Napisal sem te vrstice z najboljšim namenom. Želim novemu društvu čilo življenje, a da bode življenje res čilo in trdno, treba bode neumornega in delavnega vodstva. Vsaka nova stvar vleče, s časom pa opeša ogenj, ako ni mož, ki prilagajo vedno novo netivo z iskreno besedo. Dnevne novice. (Ravnikarjeva slavnost.) Pri slavnosti na Vačah prihodnjo nedeljo bode daroval sv. mašo in imel propoved veleč. g. profesor Tomo Zupan. — G. Fran H um mer, gostilničar v Izlakah pa nam je naznanil, da je za čas slavnosti vzel v najem gostilno g. Grilca na Vačah in bode vsem gostom postregel z goikimi in mrzlimi jedmi, z dobrim graškim marčnim pivom in vinom. (Svarilo.) Poroča se nam: Po Koroškem potuje zdaj ter se hoče obrniti potem na Kranjsko mlad, čedno oblečen človek, ki se imennje Čok, ter pripoveduje, da je bil prej v službi zavarovalnega društva nAzienda". Zanima se za narodno življenje ter posebno dobro poznd tržaške in goriške razmere. Oglaša se posebno rad pri gg. duhovnikih in se ve 8 svojim govorjenjem in prijaznim vedenjem pri njih prikupiti. Pokazalo se pa je, da je omenjeni človek spreten slepar. Zato opozarjamo gg. duhovnike in druge rodoljube, naj se ga varujejo in mu, kadar pride, hitro duri pokažejo. (Pevci pozor!) Vsi tisti gg. pevci, ki nameravajo pri Ravnikarjev! slavnosti na Vačah prihodnjo nedeljo (13. t. m.) sodelovati, prines6 naj s seboj sekirice (note) za one pesmi, ki smo jih bili o svojem času naznanili v časopisih. Skupna pevska vaja vrši se takoj po vsprejema slaviteljev v šolskem poslopji. (Glas iz-med občinstva.) „Svaka sila do vremena", rekel je Hrvat; isto ponavljamo davkoplačevalci v Karlovskem predmestju. Marsikdo je bil vesel, ko je videl, da g. Kosler zida ob Karlovski cesti lepo hišo. Dodelana je že pred mnogimi tedni, narejena lepa železna ograja ob cesti, toda treba je posuti ob cesti in poravnati trotoar tudi na drugi strani ceste, zakaj tega ni on dolžan storiti. Dovolj je, da je prepustil toliko zemljišča. Tudi druge napake bi gospodje tu zapazili, ko bi se potrudili na lice mesta. Tako n. pr. je treba premestiti brzojavne droge, marsikaj očediti, da ne bomo, kakor na vasi. (Popravek.) Gosp. Frančišek Pešec bode imel novo sv. mašo dne 27. julija v Tomišlju, in ue dn^ 27. avgusta, kakor je bilo včeraj tiskano po pomoti. (Nevihta s točo.) Iz Ilirske Bistrice se nam poroča: Že mnogo let ni letina pri nas tako lepo kazala, kakor letos. V ponedeljek okolu poldne pa je začel razsajati silen vihar, ulila se je ploha, usula toča, in to je trajalo poldrugo uro. Sreča, da toča ni bila debela in je padala med dežjem, vendar je po bistriški dolini naredila veliko škodo. Najbolj so zadete vasi Spodnji Zemon, Vrbica, Vrbovo in Jasen ; uničeni ste dve tretjini pridelkov. Kmetje so upali, da si bodo po lanski slabi letini nekoliko opomogli, pa ena ura jim je uničila upanje. (Iz Domžal) se nam piše: .Samomorilec Harak, ki se je v ponedeljek zjutraj ustrelil v Ljubljani, ni bil iz Domžal, temveč je bival že neka) časa na Dunaju, ker je bil že zapravil tovarno v Djmžalah." (Na mariborskem učiteljišču) je s prihodnjim šolskim letom razpisano mesto ravnateljevo. Prošnje do 31. julija štajerskemu deželnemu šolskemu svetu. Prošnjiki morajo biti vešči slovenščini. (Iz C. kr. postne hranilnice.) Na podlagi postavnega določila z dn^ 10. oktobra 1882 mora vodstvo poštno-hranilničnega urada na Dunaji ministerstvu trgovinskemu podajati izvestje za vsako leto. Naš list je že svojedobno naznanil, da je letos pred Duhovim dotično poročilo o prometu v letu 1889 bilo razdeljeno med državne poslance. Iz istega smo mi že neko črtico omenili, v sledečih številkah nameravamo priobčiti še nekoliko, za katere sodimo, da bi zanimale širje občinstvo. Letno izvestje začenja z razkazovanjem podatkov o prometu varčevalnem. Ali to lahko opustimo, ker imamo danes pred seboj uradno okrožnico, ki objavlja že račun za mesec junij letošnji. V varčevalnem oddelku se je minoli mesec 103.386krat vložilo za 1,654.475 gld., a v čekovnem 473.267krat za 69,092.071 gld., skupno torej 576.653 vlog v znesku 70,746 546 gld. Od tega v obeh blagajnicah skupaj pride po naših krajih tako-le: Na Štajerskem so vložili 29.843krat za 2,788.324 gld., na Koroškem 8171krat za 760.295 gld., na Kranjskem 6825kr8t za 716.925 gld., v Primorji 9572krat za 1,418 971 gld. Po državi se je pa izvzelo 162.259krat skupaj 70,875.346 gld., od tega pride na Štajersko 4941krat za 1,480.520 gld., Kranjsko 1053krat za 254.486 gld.. Koroško 1143krat za 287.223 gld.. Primorsko 3026krat za 1,275.103 gld. Od dn6 12. januvarija 1883, ko je hranilnica začela poslovati, vložilo se je 29,729.032irat v celokupnem znesku 3.329,873.579 gld. 88 kr., a vrnilo 8,728.670krat za 3.275,890.178 gld. 96 kr., v hranilnici je torej preostalo 53,983.400 gld. 92 kr. Za danes naj še dostavimo, da je hranilnica do konca lanskega leta imela 733.367 gld. 70 kr. čistega dobička; ta se bode porabil za .rezervno zalogo", a 20% se v smislu postave odloči za pokojnino uradnikom. (Okrožnica c. kr. poštno hranilničnega urada) objavlja določbo, vsled katere je pismeno priobče-vanje na .položnem listku" poštnine prosto v pogledu na urade in oblastva, katera si na podlagi postave smejo dopisovati .poštnine prosto", sicer je pa plačevati po 2 kr. Nadalje razkazuje račun o prometu v minolem meseca, kar smo mi že priobčili. Danes dostavljamo, da je število vložnikov naraslo za 4539 oseb v varčevalnem, za 150 pa v čekovnem oddelku, in za 80 v clearing - prometu. Vložnih knjižic je sedaj med ljudstvom 754.035, in 16.992 čekovnic; knjig-rentovnic je 9369 v vrednosti 9,727.130 gld. Po naših krajih so štirje vložniki izgubili knjižico, namreč v Ljubljani, velja 5 gld., potem v Konjicah za 1 gld. 41 kr., v Mariboru za 1 gld., v Beljaku za 1 gld. Novo pošto z nabiralnico sta dobila kraja: Fram pri Račji na Dravskem polji in pa Gozdovci pri Cmereku. V Primorji so pa opustili pošto Žegar. Neuradni del okrožnice objavlja podatke o poštnej hranilnici na Ogerskem, Franco-sl{em, Taljanskem, Nizozemskem, v Kanadi. Ce bi koga zanimale dotične črtice, bode z okrožnico rad postregel vsak poštni uradnik. (Šolske hranilnice na Taljanskem) so oživo-tvorili leta 1876. Iste je oskrbovalo 522 učiteljev, vlagalo je 11.935 učencev, vložilo se je 89.541krat v skupnem znesku za 32.048-82 lir. Leta 1888 je pa poslovalo že 6683 učiteljev, vlagalo 102.832 učencev, izvršilo se 819 842 vlog za 496.563 99 lir. Raznoterosti. — živo .truplo". Mlada gospa blizu Stutt-garta se je sprla s svojim možem in je šla v imenovano mesto. Od tu pa je brzojavila svojemu možu, da je na nagloma umrla v Stuttgartu. Mož se je prestrašil te novice in hitel je k .umrli" soprogi v mesto. Tu je iskal s pomočjo policije .truplo" nepričakovano .umrle" soproge, dočim je bila ta zdrava in krepka na poti domov. Ko je prišel njen mož zvečer ves pobit in žalosten na svoj dom in jo našel v svoje največje začudenje in veselje pri življenji; takoj je bilo vse pozabljeno. Ženi sa je posrečilo za enkrat. Vendar pa je pozneje obžalovala, da je bila to storila, ker je šolska mladina po ulicah na-njo kazala rekoč: .Lejte, tam gr4 mrlič". — Visoka starost. V Bristolu je umrl te dni tamošnji spoštovani meščan Edvard Grubb, star 109 let. Iz njegovega še ohranjenega krstnega lista je razvidno, da je bil rojen 1781. I. v Kingslandu blizu Leominstra. Štirinajst dni pred smrtjo je še opravljal svoje delo. — Vihar na Severnem morji. Iz Bruslja se poroča 6. t. m.: Od včeraj zjutraj divjii po vsem Severnem morji strašan vihar. Kakor trdijo dose- danja poročila, zagrebli so valovi 16 čolnov z 5S možmi. Kakih 40 čolnov je še na morji, ki bodo bržkone tudi vsi z ribiči vred pokopani v razburjeno morje. Utonila je tudi velika ladija in ž njo vse, kar je bilo na nji. Gotovo pa bodo došla še žalostnejša poročila. — Kobilico v Alg;iru. O tej nesreči se je letos že večkrat poročalo, in vendar se poroča o tem kvarljivcu zopet, in sicer iz severno - afriške pokrajine Algira. Največ jih je letos na visoki planoti po imenu Serson med Tiaretom in Bogharom. Od tukaj poplavljajo kakor gorske reke vse kraje na okoli. V začetku meseca junija so bile še popolnoma brez kril, in onda so videli, kako se pomičejo navzdol kakor pogorski vodopadi. Nekateri roji so šli dva kilometra na široko in so potrebovali pet ali šest dnij, da so prišli mimo. Na uro so prehodili po tristo metrov. Vlada je bila poslala 15.000 domačinov in vojakov, da bi kolikor mogoče zatrli krilato armado nenasitnih kobilic. Pokončali so jih cele kupe. Ker pa še vedno prihajajo novi nezmerni roji, bode bržkone ves trud proti njim zamdn. Kar jih pojde proti severu, pokončale in pustošile bodo algirska polja do morskih bregov. V valovji utegnejo poginiti. Pripetilo se je pa že, da so preletele sredozemsko morje, pale na španska in italijanska polja, ter je pokončale, da je nastala lakota. — Preveč. Prvi slikar: .Zadnjič sem naslikal leseno deščico tako natanko, kakor marmor, da je v vodi takoj utonila, kakor pravi marmor." — Drugi slikar: .Jaz sem pa tako natanko naslikal zrakomer, da se v njem živo srebro krČi in širi." — Tretji slikar: .To ni vse nič. Jaz sem pa j barona Pufskega tako natanko naslikal, da se mora ' ijegov potret vsak teden dvakrat obriti." i —Kako se je poboljšal. Jožek, prišedši j iz šole domov, vzame takoj zvezek v roke ter začne I pridno pisati. Mati je bila tega vesela ter mu je . rekla: „Viš, Jožek, zmerom bodi tako priden, pa i te bomo vsi radi imeli. Kakšno nalogo pa pišeš?" ■ — Jožek: .Gospod učitelj je rekel, da se moramo to pesem do jutri na pamet naučiti, in kdor jo ne bo znal, jo mora enkrat prepisati. Zato jo pa jaz rajši precej prepišem. i Marodiio gospodarstvo. Kranjska deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu. (Konec.) ! D. Živinarstvo. ' Dokupili smo leta 1889 goveje živine 3 glave od gospoda Baumgartnerja na Fužinah pri Ljubljani, i in sicer še le par mesecev starega junčka čiste švicke . krvi za 45 gld. z^ pleme in pa 2 mlada vola za , 243 gld. 50 kr. namesto prejšnjih štirih volov, ka-I tere smo prodali za 620 gld. Zaradi pičle krme smo : po zimi leta 1889/90 imeli le jeden par volov. j Vsled domače reje pomnožilo se je število krav 1 za jedno glavo (od 8 na 9). ! Število telic pomnožilo se je tudi za jedno j glavo. Telet se je med letom skotilo 8, katerih re-j dimo 3, namreč 1 rezanega junca in 2 telici. Ostalih 5 telet smo prodali mesarju. Konec leta imeli smo torej 9 molznih krav, jedno brejo telico, štiri teleta (jednega bikca, jednega rezanega junčka, dve še nebreji telici), jednega bika in par volov. Konja sta ostala iz leta 1880. Prašičev smo dokupili dve svinji čistega jork-; širskega plemena od gosp. Jos. Lenarčiča z Vrh-nike za pleme. Dalje smo dokupili na semnji v Rudolfovem 12 navadnih prašičev, da smo pokrmili obilo ukisano krmo, ostalo iz leta 1888. Teh smo pa edprodali pozneje, ko je bila krma pošla, šest glav. Iz leta 1888 ostali so v svinjaka: jeden čistokrvni jorkširski merjasec, jedna svinja in dva prašiča. Konec leta 1889 smo imeli v svinjakih: 1 čistokrvnega jorkširskega merjasca, 2 čistokrvni jorkširski svinjici (jedno brejo), 4 križne svinjice, 2 križna prašička, 2 čistokrvna jorkširska prašička, 3 čistokrvne jorkširske svinjice. Od poslednjih 5 prodali pa smo razven jednega merjaščka vse. S prodajo mladih prašičkov, dasi tako finega plemena, ni dosti dobička, kajti ljudje finega plemena od navadnega ne razločujejo čisto nič iu torej ga tudi dražje ne plačujejo. E. Zelenjadarstvo. Na vrtu in nekoliko tudi v sadni sejalnici smo gojili razno kuhinjsko zelenjad za domačo rabo ter tudi za prodajo, katera prihaja vedno bolj živahnejša. Zeljne rastline uničevale so nam zopet stenice (šo-štarji) kar ostudno. Šparglje, katere smo leta 1888 komaj obvarovali hrošča, poškodovali so pa kar grdo črvi. Skoro polovica rastlin je uničenih. Zelenjadna semena smo spomladi izročili v prodajo gospoda Franu Kastelicu v Kandiji. F. Gospodarski mrtvi inventar. Gospodarski inventar se je pomnožil v letu 1889 za naslednje predmete: V stolpa smo napravili uro. Za drugo jelovo kipelno kad za belino kupili smo 163 po dva palca debelih jelovih dog. Omislili smo si dovo tehtnico za seuo in slamo in sploh za krmo, jedno kad (hrastovo, z železom okovano) za kisavo, jedno hrastovo okovano kad, 12 drevesnih žagic in garnituro 15 nožev, vilic, žlic za učiteljski tečaj, za učence pa 12 skledic iu 8 okrožnikov. Sicer smo dokupili še raznega manjšega gospodarskega orodja, pokvarjeno smo pa dali popraviti. Za ves mrtvi gospodarski inventar potrošili smo 386 gld. 65 kr. G. Šolski mrtvi inventar se je pomnožil za hišno opravo v bolniški sobi in 13 več predmetov v spalnici učencev. U. Gozdarstvo. V hosti, kupljeni od Janeza Goloba z Vrha, posekali smo za gradnjo stanovanja vrtnarjevega nekaj smrek za šperovce. Jeseni smo nagrabili v njej kolikor le mogoče veliko listja. V hosti, dokupljeni od g. Frana Kasteliea v Rudolfovem, uasekali smo spomladi jeden voz leskovih prekel za rižol, jeseni pa jeden voz krovnic za popravo slamnate strehe v Trški Gori. Nagrabili smo v njej tudi več listja. V novem parku pred gradom smo zasadili botanično - pomološki oddelek z reprezentanti vseh plemen naših sadnih rastlin. Sadih smo večinoma same divjake. Okoli oddelka pa smo nasadili zelo vse reprezentante naših gozdnih dreves in grmov. Jelovega drevja poslal nam je v ta namen gospod c. kr. deželni gozdarski nadzornik Vencel Goli iz Ljubljane brezplačno. Prijele so se čisto vse rastline. Botanični park bodemo v letu 1890 nadaljevali ter mu še dodali oddelek lepo-tičnega vrtnega grmovja. Nekoliko takega grmovja poslal nam je g Jos. Lenarčič z Vrhnike že lani brezplačno. Telegrrami. Dunaj, 9. julija. .,Fremdenblatt" piše, da na Dunaji nič ne vedo o sliodu meseca avgusta ministrov Kalnokvja, Caprivija, Crispija in Sallsburyja v Kissingenu. — Uradni list jo objavil ministersko naredbo, s katero je prepovedan izvoz in prevoz perja, stare obleke itd. iz Španije zaradi kužnih bolezni. Budimpešta, 8. julija. Kardinal Haynald je i)Ovodom poroke nadvojvodinje IMarijo Valerije založil ustanovo z glavnico 100.000 gl. v podporo šol in nižje duhovščine. Valenclja, 8. julija. Na ileželi je zbolelo 28 oseb za kolero. V Gandiji je v nedeljo zbolelo 10 oseb, umrlo 5. Carjigrad, 8. julija. Djevdad paša je novi gubernator na Kreti. Carjigrad, 0. julija. Uradna preiskava je dognala, da je cigan Sigo iz maščevanja | umoril konzula Marinkoviča, ker ga jo ta dal ^ })retepsti. Sigo je bil v dogovoru s tremi , mohamedanci in drugimi cigani, ki so zdaj zaprti. Umrli 8«: v bolnišnici: f>. julija. Jlarija Ooriiek, gostija, 06 let, pjaemia. — M.irijeta Mihovoič, gostija, 78 let, gangraena cerebri. C. julija. .Marija Terborc, delavka, 30 let, jetika. — Iran Korbif, bajtar, .')2 let, jetika. — Ivan Novak, delavec, .54 let, jetika. VrcmeiiNko »poročilo. Diiua|Mka borza. (Telegrafično poročilo.) 9. julija. Papirna renta po 100 gl. (> 16* davki) S8 gld. 35 kr. Srebrna , 5>, „ 100 , „ 16* 89 n 10 „ 5% avftr. zlata renta, davka prosta . . . 109 n 75 „ Papirna renta, davka prosta .... n 35 „ Akcije avstr.-ogerske banke .... . . 98tJ n Kreditne akcije ........ n fr London • • • ........ n l-""' n _ n ' rt Francoski napoleond....... . . 9 n n 57 „ Nemške marke ........ 57 35 „ Tržne cene v Ljubljani dne 9. julija. gl.|kr. gl. Kr. Pieniea, hktl. . . . 6 82 Špeh povojen, kgr. . _ 70 Rež, , . . . 5 20 Surovo maslo, „ — 7.T Ječmen, , ... 3 58 Jajce, jedno , — Oves, , . . . 3 57 .Mleko, liter .... — Ajda. , . . . 5 85 Goveje nie$o, kgr. . 5!) Proso, ., ... 5 04 Telečie „ , . — 52 Koruza, „ ... 4 87 Svinjsko „ „ . — 62 Krompir, „ ... 3 80 Koštrunovo „ ., . — 3(i Leča, , ... 11 — — kb Grah, „ . . . 11 j_ Golob ..... _ 18 Fižol, , . . . 9 j_ Seno, 100 kgr. . . 1 44 Maslo. kgr. . — 90 Slama, „ „ . . 1 78 Mast, , . _ 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 40 Speh svež. 60 „ mehka. „ 4 40 1 Cas Stanje Veter Vreme lis opazovanja zrmkomerm T mm topliim«™ po Ctliijn 1 7. u. zjut. 8| 2. n. pop. 9. u. zveč. 736-5 735-5 r(r4 20 6 14-8 brezv. si. jzap. megla oblačno, jasno) 0-00 Srednja temperatura 1.5'3° la 5-.5'' nad normalom Ucenecp ki je dovršil prvi ali drugi gimnazijski razred, in je pod nadzorstvom poštenih krščanskih starišev, vsprejme se takoj. Natančneje poizve se v „Katol. Tiskarni", Valvazorjev trg št. 5. Tuj C i. 7. julija. Gatla, potooalec, i Dunaja. — Remer, župnik, iz Podbrda. — Zobel, stotnik, iz Pulja. — Starieha iz Viniee. — Bittner in Siiss iz Gradca — Sirolla iz Zagreba. — Šlamberger iz Ljutomera. — Lustik iz č'a-lave. izdelovalka umetnih cvetlic, 8v. Petra cesta 13 v I^ubljani, sv. Petra cesta 13 so priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spada-jočanaročila, katera izvršuje točno po primerni ceni. 3-2) Uradne |in trgovske KOVERTE 8 (Irino priporoča !KAT. TISKARMi v Ljubljani. Št. 5546. Razpis. Na Kranjskem popolniti je sledeča t3-2) SreCke dunajske razstave k 1 ^^ Vsaka srečka za W obojesrečkaiije veljavna. ^^ Hj Kazalo sreček obojega srečkanja. (i7) A Drugo srečkanje 15. oktobra 1890. ^ 1 dobitekoO.OOOgl.vrednosti ^^ fi M H dobivajo se pri ^^ €. C. Ma^er-jii v Ljubljani. M Prvo srečkanje 14. avgusta IB90. A 1 dobitek 50.000 gl. vrednosti V 1 5000 m rJ Ui 2000 5000 2000 1000 500 200 100 60 20 10 5 razstavnih srečk JIJ " M Srečke 1 1 1 2 ii 10 20 :.o 200 2000 5000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5 )i ?) )> )) )) n in sicer: a) Z letno plačo 800 goldinarjev: 1. Bohinjska Bistrica, 2. Kočevska Reka, :3. Lož, 4. dmarije, 5. Železniki; h) Z letno plaeo 700 goldinarjev: 1. Senožeče, 2. Trebnje. Stalno nameščeni okrožni zdravniki imajo razen plače tudi pravico <1<> ilveli v -plac^eo v>i0 g-oliiiiisli*ipoi»oe'a najceneje r^imm^ m. im^im^^ (43) tovarna oljnatih barv, laka in firneža ® semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.