PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 17 Maribor, petek 29.3.2019 OBČINA BENEDIKT 365. Sklep o spremembi meje med Občino Benedikt in Občino Lenart Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidentiranju nepremični (Uradni list RS, št. 7/2018) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na 3. redni seji dne 13.3.2019 sprejel naslednji SKLEP 1. Meja med Občino Benedikt in Občino Lenart se spremeni tako, da se: • prenese iz območja Občine Benedikt in se vključi v območje Občine Lenart parc. št. 686/2, k.o. 521 -Spodnja Ročica. 2. Sprememba meje navedena v točki 1. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 58_148-1 z dne 15.2.2019. 3. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 58_148-1 z dne 15.2.2019 in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35304-002/2018-16 Datum: 13. marca 2019 Občina Benedikt Milan Repič, župan ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV OBČINA DESTRNIK 366. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Destrnik in Mestno občino Ptuj Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 4. redni seji dne 29. 3. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO DESTRNIK IN MESTNO OBČINO PTUJ I. Meja med Občino Destrnik in Mestno občino Ptuj se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Destrnik in vključijo v območje Mestne občine Ptuj • parc. št. 583/2, k.o. Jiršovci (365), • del parc. št. 1269/1, k.o. Jiršovci (365). 2. prenese iz območja Mestne občine Ptuj in vključi v območje Občine Destrnik • parc. št. 140/7, k.o. Kicar (387), • parc. št. 798, k.o. Grajenščak (367), • parc. št. 60/3, k.o. Rogoznica (388), • parc. št. 60/2, k.o. Rogoznica (388), • parc. št. 145/6, k.o. Kicar (387), • parc. št. 145/4, k.o. Kicar (387), • parc. št. 62/2, k.o. Rogoznica (388), • del parc. št. 763/3, k.o. Mestni Vrh (390). II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 96_18-1 z dne 18. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 96_18-1 z dne 18. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-2/2018 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 367. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Destrnik in Občino Trnovska vas Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 4. redni seji dne 29. 3. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO DESTRNIK IN OBČINO TRNOVSKA VAS I. Meja med Občino Destrnik in Občino Trnovska vas se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Destrnik in vključijo v območje Občine Trnovska vas • del parc. št. 474, k.o. Ločki Vrh (349), • del parc. št. 879/1, k.o. Trnovski Vrh (348), • del parc. št. 14, k.o. Trnovski Vrh (348). 2. prenese iz območja Občine Trnovska vas in vključi v območje Občine Destrnik • parc. št. 528/5, k.o. Ločič (350), • parc. št. 528/4, k.o. Ločič (350), • del parc. št. 6, k.o. Ločič (350), • del parc. št. 10, k.o. Ločič (350). II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 18_185-1 z dne 18. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 18_185-1 z dne 18. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-2/2018 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 368. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Destrnik in Občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 4. redni seji dne 29. 3. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO DESTRNIK IN OBČINO SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH I. Meja med Občino Destrnik in Občino Sveti Andraž se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Destrnik in vključijo v območje Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah • del parc. št. 609/2, k.o. Desenci (352), • del parc. št. 610/1, k.o. Desenci (352), • del parc. št. 610/2, k.o. Desenci (352), • del parc. št. 649/2, k.o. Desenci (352), • del parc. št. 801/1, k.o. Desenci (352). II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 182_18-1 z dne 20. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 182_18-1 z dne 20. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-2/2018 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 369. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Destrnik in Občino Juršinci Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 4. redni seji dne 29. 3. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO DESTRNIK IN OBČINO JURŠINCI I. Meja med Občino Destrnik in Občino Juršinci se spremeni tako, da se: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 1. prenesejo iz območja Občine Destrnik in vključijo v območje Občine Juršinci • parc. št. 249, k.o. Levanjci (361), • del parc. št. 248/1, k.o. Levanjci (361), • del parc. št. 248/3, k.o. Levanjci (361), • del parc. št. 250, k.o. Levanjci (361), • del parc. št. 268, k.o. Levanjci (361), • del parc. št. 864/6, k.o. Levanjci (361), • del parc. št. 865/1, k.o. Levanjci (361). 2. prenese iz območja Občine Juršinci in vključi v območje Občine Destrnik • del parc. št. 188, k.o. Grlinci (353), • del parc. št. 193/1, k.o. Grlinci (353), • del parc. št. 778/2, k.o. Grlinci (353), • del parc. št. 785/1, k.o. Grlinci (353). II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 42_18-1 z dne 21. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 42_18-1 z dne 21. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-2/2018 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan OBČINA DORNAVA 370. Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617) in 16. člena statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slov. občin št. 30/14), je občinski svet Občine Dornava na 4. redni seji, dne 28.03.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE DORNAVA ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Dornava za leto 2018. 2. člen Zaključni račun splošnega dela proračuna je na ravni podskupin kontov izkazan v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/podskupina kontov Realizacija proračuna 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2,087.956 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1,985.572 70 DAVČNI PRIHODKI 1,777.461 700 Davki na dohodek in dobiček 1,622.976 703 Davki na premoženje 123.382 704 Domači davki na blago in storitve 31.008 706 Drugi davki 95 71 NEDAVČNI PRIHODKI 208.111 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 77.267 711 Takse in pristojbine 1.844 712 Denarne kazni 766 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev - 714 Drugi nedavčni prihodki 128.234 72 KAPITALSKI PRIHODKI 4.914 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč nematerialnega premoženja 4.914 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 97.470 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 96.470 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 1.000 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2,027.812 40 TEKOČI ODHODKI 770.532 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 178.906 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 29.437 402 Izdatki za blago in storitve 549.477 403 Plačila domačih obresti 12.712 409 Rezerve 0 41 TEKOČI TRANSFERI 714.780 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 410 Subvencije 0 411 Transferí posameznikov in gospodinjstvom 490.161 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 59.395 413 Drugi tekoči domači transferi 165.224 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 506.079 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 506.079 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 36.421 431 Invest. transferi prav. in fiz. oseb, ki niso prorač. uporab. 0 432 Invest. Transferi proračunskim uporabnikom 36.421 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) 60.144 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/podskupina kontov Realizacija proračuna 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/podskupina kontov Realizacija proračuna 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 69.953 50 ZADOLŽEVANJE 69.953 500 Domače zadolževanje 69.953 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 132.167 55 ODPLAČILO DOLGA 132.167 550 Odplačilo domačega dolga 132.167 IX. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)-(II.+V.+VIII.) -2.069 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -62.214 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) -60.144 XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo) - 3 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2018 sestavljajo splošni del in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Dornava za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2018 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-013/2019 Datum: 28.03.2019 Občina Dornava Janko Merc, župan OBČINA KOBILJE 371. Pravilnik o delovnem in poslovnem času ter uradnih urah Občinske uprave Občine Kobilje Župan Občine Kobilje na podlagi petega odstavka 22. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E, 65/08 in 40/12 - ZUJF), drugega odstavka in 3. točke tretjega odstavka l. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 122/07 - popr., 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13), izdaja PRAVILNIK O DELOVNEM IN POSLOVNEM ČASU TER URADNIH URAH OBČINSKE UPRAVE OBČINE KOBILJE 1. člen Ta pravilnik ureja poslovni čas, uradne ure, razporejanje polnega delovnega časa, evidentiranje prisotnosti in odsotnosti z dela javnih uslužbencev v občinski upravi Občine Kobilje. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 2. člen Polni delovni čas v upravi občine Kobilje je 40 ur na teden in se razporedi tako, da se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice do odmorov in počitkov javnih uslužbencev. Javni uslužbenec lahko razporeja polni delovni čas v okviru posameznega tedna tako, da ta traja več ali manj kot 40 ur, vendar v posameznem tednu ne več kot 50 ur. 3. člen V organu je določen delovni čas, ki je enak poslovnem času: Ponedeljek, torek in četrtek med 07.00 in 15.00 uro, Sredo med 07.00 in 17.00 uro Petek med 07.00 in 13.00 uro. Med delovnim dnem ima javni uslužbenec, ki dela polni delovni čas pravico do odmora, ki traja 30 minut in se všteva v polni delovni čas. 4. člen Prihod na delovno mesto in odhod iz delovnega mesta se evidentira ročno v posebnem evidenčnem zvezku. 5. člen Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi 40-umega polnega delovnega časa v tednu in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru začetka in konca delovnega časa. 6. člen Javni uslužbenec višek ur izkoristi v obliki prostih ur s predhodnim soglasjem neposredno nadrejenega tako, da ni oviran delovni proces. 7. člen Delo preko polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji določenimi z zakonom. Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Opravljeno nadurno delo lahko javni uslužbenec izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek obveznih ur. Presežek ur, ki jih je delavec pridobil z delom preko polnega delovnega časa, mora izkoristiti v tekočem letu. V nasprotnem primeru se ure z začetkom novega leta izbrišejo. V kolikor delavec ne koristi prostih ur, mu lahko nadrejeni koriščenje odredi. Nadurno delo odredi župan ali direktor s pisnim sklepom praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisni sklep pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. 8. člen Nadurno delo ali delo preko delovnega časa se koristi na način, da se prizna količina opravljenih nadur povečana za 30% časa opravljenih nadur v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Višina dodatka za delo v soboto in nedeljo znaša 75% časa opravljene količine nadur, višina dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen, kot dela prost dan pa 90% količine nadur. V primeru da je nadurno delo izplačano, se količina opravljenih nadur ne povečuje. 9. člen V delovno obveznost se štejejo: 1. ure prisotnosti na delu, 2. letni dopust, 3. državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi, 4. ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače, 5. ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja. Kot usposabljanje in izpopolnjevanje je šteti udeležbo na seminarjih, konferencah, tečajih tujih jezikov in drugih oblikah širjenja usposobljenosti za delo. Računanje prisotnosti ur na delu v času usposabljanja in izpopolnjevanja ne vpliva na druge materialne pravice, kot so dnevnice, kilometrina ipd. in jih urejajo drugi predpisi. Ure izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom po napotitvi župana, ki se izvajajo na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan ali na dan, ko organ ne posluje, se upoštevajo kot ure prisotnosti na delu, ki se ne upoštevajo pri omejitvah, ki veljajo za tedensko ali mesečno delovno obvezo oziroma število dovoljenega mesečnega presežka ur, razen če predpisi, ki urejajo delovna razmerja in uslužbenski sistem ne določajo drugače. 10. člen Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi: 1. iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva v takšnih primerih ter zdravniški in specialističnih pregledov, vendar največ 10 ur na leto, 2. darovanja krvi, 3. opravljanja funkcije v državnih organih in organih samoupravne lokalne skupnosti, 4. sodelovanja v nadzornih in drugih organih upravljanja za izvrševanje pravic ustanovitelja, 5. opravljanje dela sodnika porotnika, 6. sodelovanja v sodnem ali upravnem postopku kot priča, 7. izvajanja obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite in reševanja, 8. opravljanja drugega dela v interesu delodajalca (sodelovanje v komisijah delovnih skupinah, delo za drugo organizacijo oziroma sodelovanje pri projektnem delu pri organizacijah in podobno) in 9. drugih primerih, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. V kolikor delavec koristi bolniški stalež za sebe ali ožjega družinskega člana, ne sme biti prisoten na delovnem mestu. 11. člen Uradne ure so namenjene poslovanju s strankami in se določijo v okviru poslovnega časa občinske uprave Občine Kobilje. V občinski upravi Občine Kobilje so uradne ure: ponedeljek: 8.00 - 12.00 sreda: 8.00 - 12.00, 13.00 - 16.00 petek: 8.00 - 12.00. Poslovni čas občine je ponedeljek: 7.00 - 15.00 torek: 7.00 - 15.00 sreda: 7.00 - 17.00 četrtek: 7.00 - 15.00 petek: 7.00 - 13.00. Razpored uradnih ur mora biti objavljen in na viden način označen v poslovnih prostorih občinske uprave Občine Kobilje. Vsaka sprememba razporeda uradnih ur mora biti objavljena na spletni strani občine in na viden način označena v poslovnih prostorih. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 12. člen Ta pravilnik se objavi na spletni strani Občine Kobilje in začne veljati 1.4.2019. Datum: 28.03.2019 Občina Kobilje Robert Ščap, župan OBČINA MARKOVCI 372. Sklep o spremembi poteka meje med Mestno občino Ptuj in Občino Markovci Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN-A (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17 ), je Občinski svet Občine Markovci na svoji 2. redni seji, dne 13. 3. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED MESTNO OBČINO PTUJ IN OBČINO MARKOVCI I. Meja med Mestno občino Ptuj in Občino Markovci se spremeni tako, da se: 1. preneseta iz območja Občine Markovci in vključijo v območje Mestne občine Ptuj: • parc. št. 191/3, k.o. (403) Borovci, • manjši del parc. št. 8, k.o. (403) Borovci. 2. prenesejo iz območja Mestne občine Ptuj in vključi v območje Občine Markovci: • pretežni del parc. št. 839/2, k.o. (402) Spuhlja, • parcele parc. št. 430/8, parc. št. 430/10 in parc. št. 430/12, vse k.o. (402) Spuhlja. II. Sprememba meje, navedena v točki I. tega sklepa, se potrdi v vsebini, kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 96_168-1, z dne 13. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 96_168-1, z dne 13. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0001/2019 Datum: 13. 3. 2019 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA NAKLO 373. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Naklo za programsko obdobje 2019 - 2020 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18) in 12. člena Statuta Občina Naklo (Uradni list RS, št. 28/15 ) je Občinski svet Občine Naklo, na 3. redni seji, dne 20. 3. 2019, sprejel PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI NAKLO ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2019 - 2020 I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Naklo za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. (2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za: • državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014), • pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24.12.2013, str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter • druge ukrepe. 2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) (1) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Naklo (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto. 3. člen (oblika pomoči) (1) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij. 4. člen (opredelitev pojmov) Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: (1) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; (2) "MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; (3) "kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; (4) "kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000, UL L 354, 28.12.2013, str. 1-21 (5) "primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov; (6) "predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; (7) "trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih; (8) "kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo; (9) "nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika; (10) "podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; (11) "opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema; (12) "neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina; (13) "začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti; (14) "velika podjetja" pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; (15) "intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; (16) "standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti; (17) "neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva; (18) "naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije; (19) "nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč; (20) "mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva; (21) "skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; (22) "član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji; (23) "predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe; (24) "živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil UL L 343, 14. 12. 2012, str. 1-29; (25) "nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode; (26) "enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje, (27) "hlev" pomeni objekt za nastanitev rejnih živali -goveda, prašičev, drobnice, konj, perutnine, čebel, idr. 5. člen (vrste pomoči in ukrepi) (1) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov: Vrste pomoči Ukrepi: Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (v skladu s 14. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014); Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) UKREP 2: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji (dopolnilne dejavnosti na kmetiji); UKREP 3: Nove investicije za delo v gozdu; (13. in 14. člen) Ostali ukrepi občine UKREP 4: Podpora šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih ter gozdarskih programih (16. člen) UKREP 5: Podpora delovanju društev/združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (17. člen). 6. člen (upravičenci do pomoči in izvajalci storitev) (1) Upravičenci do pomoči so: • pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014, so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine; • pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine; • registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine; • dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine. 7. člen (izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: • naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; • podjetja v težavah. (2) Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za: • pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; • pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. (3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost. 8. člen (spodbujevalni učinek) (1) Za ukrepe po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. (2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: • ime in velikost podjetja; • opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca; • lokacijo projekta ali dejavnosti; • seznam upravičenih stroškov; • vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter • izjave vlagatelja: a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. 9. člen (kumulacija) (8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v 10. členu tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določene v 14. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU. (2) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014. (3) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 UL L 347, 20.12.2013, str. 487-548, v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. (4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. II. Ukrepi v skladu z uredbo komisije (Eu) št. 702/2014 10. člen UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: • izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; • izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; • vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. (2) Pomoč se ne dodeli za: • nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; • zasaditev letnih rastlin; • dela v zvezi z odvodnjavanjem; • nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; • naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; • za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; • investicije, ki se izvajajo izven območja občine; • investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov; • stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; • obratna sredstva. (3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: • Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, • Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. (2) Upravičeni stroški: • stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev); • stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; • stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; • stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, z izjemo namakalnih naprav; • stroški postavitve in obnove namakalnih sistemov, ki so v lasti kmetijskih gospodarstev in imajo: a) načrt upravljanja povodij s programom ukrepov; b) vodne števce za merjenje porabe vode nameščene na ravni podprte naložbe ali v okviru naložbe; c) v primeru obnove po naložbi zagotavljajo vsaj 25 % zmanjšanje prejšnje porabe vode, pri čemer naložbe niso upravičene na območjih s podtalnico ali površinsko vodo, ki nimajo dobrega statusa, kar se tiče količine vode d) z odstopanjem od pogojev od a) do c) je možno podpreti naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energijsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na podzemne ali površinske vode; • stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže...). (3) Upravičenci do pomoči so: • kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine. • Pogoji za pridobitev: • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; • ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; • dejavnost primarne kmetijske proizvodnje se mora opravljati na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin; • predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; • mnenje o upravičenosti naložbe, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (4) Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. (5) Najvišji skupni znesek pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu se določi z javnim razpisom. (6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov (1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. (2) Upravičeni stroški: • stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); • stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; • stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; • stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. (3) Upravičenci do pomoči: • posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost.), ki imajo sedež v občini in katerih naložba se izvaja na območju občine; • kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine. (4) Pogoji za pridobitev: • ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; • kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča; • dejavnost primarne kmetijske proizvodnje se mora opravljati na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin; • drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. (5) Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. (6) Najvišji skupni znesek pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu se določi z javnim razpisom. (7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. III. Ukrepi de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1407/2013 11. člen (splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) (1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: • ribištva in akvakulture; • primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije; • predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezanimi dejavnostmi v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. (4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. (5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. (6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. (7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013. 12. člen (kumulacija de minimis pomoči) (1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v Uredbi št. 360/2012. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). 13. člen UKREP 2: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji (dopolnilne dejavnosti na kmetiji) (1) Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. (2) Upravičeni stroški: • stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; • stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. (3) Upravičenci do pomoči: • kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi (dopolnilne dejavnosti), s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine. (4) Pogoji za pridobitev sredstev: • dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; • dokazilo o registraciji dopolnilne dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; • dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • predračun za načrtovano naložbo; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (5) Intenzivnost pomoči: • - do 50 % upravičenih stroškov. (6) Najvišji skupni znesek pomoči se določi z javnim razpisom. (7) Pomoč se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 11. člena tega pravilnika. 14. člen UKREP 3: Nove investicije za delo v gozdu (1) Namen ukrepa je prispevati k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine. (2) Predmet podpore je financiranje naložb v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu. (3) Upravičenci: • nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in imajo v lasti vsaj 3 ha površine gozda. (4) Upravičeni stroški: • stroški nakupa nove, manjše gozdarske mehanizacije (motorne žage, cepilci, vitli...) in zaščitne opreme za delo v gozdu. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (5) Pogoji za pridobitev sredstev: • upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (podrobneje se določi z javnim razpisom); • kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu; • pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni naložbi; • predračun za načrtovano naložbo; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (6) Intenzivnost pomoči: • do 40 % upravičenih stroškov. (7) Najvišji skupni znesek pomoči se določi z javnim razpisom. 15. člen (obveznosti prejemnika pomoči in občine) (1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. (2) Prejemnik mora k vlogi predložiti: • pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; • pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih; • seznam podjetij, s katerimi je povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja; • izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 11. člena tega pravilnika. (3) Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika: • da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013), • o odobrenem znesku de minimis pomoči. IV. Ostali ukrepi občine 16. člen UKREP 4: Podpora šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih ter gozdarskih programih (1) Namen ukrepa je zagotavljanje usposobljenih kadrov za delo na kmetijskih gospodarstvih. (2) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetijskega gospodinjstva. (3) Upravičenci do pomoči: • dijaki poklicnih in srednješolskih programov kmetijstva ter gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodinjstva na kmetijskem gospodarstvu. (4) Pogoji za pridobitev sredstev: • dijak mora imeti stalno prebivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva, • potrdilo o vpisu, • predložitev geoprostorskega obrazca oddane zbirne vloge (subvencijske vloge) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel. (5) Najvišji znesek pomoči se določi z javnim razpisom. 17. člen UKREP 5: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (1) Namen ukrepa je sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih združenj povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. (2) Cilji ukrepa: • ohraniti in spodbujati delovanje društev; • izmenjava znanja in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju. (3) Upravičeni stroški: • materialni stroški za delovanje društev; (4) Pogoji za pridobitev pomoči: Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: • odločbo o vpisu v register društev; • finančno in vsebinsko ovrednoten letni program delovanja društva/združenja; • seznam članov društva/združenja z območja občine Naklo (ime, priimek, naslov) in podatek o številu vseh članov društva/združenja. Dodatni pogoj za pridobitev pomoči: Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje podpor ter zahtevana dokumentacija se podrobneje določijo v javnem razpisu. (5) Upravičenci do pomoči: • registrirana društva in njihova združenja, ki so registrirana oziroma delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja na območju občine. (6) Finančne določbe/intenzivnost pomoči: • do 100 % upravičenih stroškov; • odstotek pomoči se določi glede na število članov iz občine Naklo v društvu/združenju. (7) Najvišji skupni znesek ukrepa se določi z javnim razpisom. V. Postopki za dodelitev pomoči 18. člen (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) (1) Državne pomoči, pomoči de minimis in ostale pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na internetni strani Občine Naklo, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in s tem pravilnikom. (2) Upravičenec, ki je pridobil pomoč iz Pravilnika o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Naklo (Uradni list RS, št. 81/07) ali iz tega pravilnika, za enako naložbo ne more kandidirati naslednjih 5 let. (3) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi, višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep in najvišji skupni znesek pomoči za posamezen ukrep. (4) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči, pomoči de minimis in ostalih pomoči ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu. 19. člen (javni razpis) (1) Javni razpis vsebuje: • naziv in sedež občine, ki dodeljuje sredstva; • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa; • predmet javnega razpisa; • navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu; • okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa; Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev; • rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev pomoči; • datum odpiranja vlog za dodelitev pomoči oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le teh; • rok, v katerem bodo potencialni prejemniki -upravičenci obveščeni o izidu javnega razpisa; • kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo; • druga obvezna določila, skladno z veljavnimi predpisi s področja financ. (2) Če za določen ukrep prispe manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se le-ta lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa. 20. člen (pregled in ocena vlog) (1) Vloge, prispele na javni razpis pregleda in oceni strokovna komisija, imenovana s strani župana občine. (2) O pregledu in oceni vlog komisija vodi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti: • kraj, datum in uro pregleda vlog; • imena članov komisije; • seznam vlagateljev prispelih vlog; • seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih vlog z navedbo pomanjkljivosti; • pripombe. (3) Zapisnik podpišejo prisotni člani komisije. (4) Komisija vlagatelje nepopolnih vlog pozove, da vloge dopolnijo v roku, ki se določi v javnem razpisu. (5) Komisija po pregledu vlog za ukrepe 1, 2 in 3 po tem pravilniku, vlagatelje, za katere oceni, da izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa (oziroma bodo le-te izpolnjevali, v kolikor bodo vlogo ustrezno dopolnili), o tem obvesti in jim pošlje v podpis izjavo o realizaciji prijavljene investicije, s pozivom, da podpisano izjavo, v kateri vlagatelji potrjujejo, da vztrajajo pri realizaciji investicije, pošljejo Občini Naklo v roku 8 dni od prejema poziva. Če občina po pozivu izjave o realizaciji prijavljene investicije posameznega vlagatelja ne prejme, to pomeni, da pogoji za odobritev ukrepa niso izpolnjeni. 21. člen (odločitev o vlogah) (1) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo ali ne odpravijo pomanjkljivosti, se zavržejo. (2) Po preteku roka za dopolnitev vlog komisija oceni vloge in sestavi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti: • kraj, datum in uro ocene vlog; • imena članov komisije; • predlog upravičencev do pomoči po tem pravilniku in predlagano višino sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu. (3) Zapisnik podpišejo prisotni člani komisije. (4) O dodelitvi sredstev upravičencem do pomoči po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, izda sklep pooblaščena oseba občinske uprave, in sicer najkasneje v roku 45 dni od odpiranja vlog. (5) V sklepu o dodelitvi sredstev se opredeli namen, ukrep, višina odobrenih sredstev in opravičene stroške za posamezen ukrep. (6) Zoper sklep iz 4. odstavka tega člena lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od vročitve sklepa. Odločitev župana je dokončna. (7) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. (8) Za datum dodelitve pomoči se šteje datum pravnomočnosti sklepa iz 4. odstavka tega člena. 22. člen (izplačila sredstev) (1) Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca (velja za ukrepe 1, 2 in 3) oziroma na podlagi podpisane pogodbe (velja za ukrepe 4 in 5). (2) Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačilu računa); • druga dokazila, določena z javnim razpisom. VI. Nadzor in sankcije 23. člen (nadzor in sankcije) (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. (3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. VII. Hramba dokumentacije 24. člen (1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. (2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. (3) Občina ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, predloži informacije o shemi državne pomoči po tem pravilniku v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za objavo na spletni strani http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/drzavne_po moci/evidence. Te informacije so na voljo splošni javnosti vsaj deset let od zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. VIII. Končne določbe 25. člen (1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnika o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Naklo (Uradni list RS, št. 81/07). 26. člen (1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (2) Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem glasilu slovenskih občin o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči. Številka: 007-0003/2019 Datum: 20. 3. 2019 Občina Naklo Ivan Meglič, župan 374. Sklep o financiranju političnih strank Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Ur. l. RS, št. 100/05-UPB1, 103/07, 99/13 in 46/14) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Ur. l. RS, št. 28/15) je Občinski svet Občine Naklo na svoji 3. seji, dne 20. 3. 2019, sprejel SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK 1. člen Politični stranki, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala kandidatke oziroma kandidate v Občinski svet Občine Naklo, se dodelijo sredstva iz proračuna Občine Naklo sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Stranka pridobi sredstva, če je dobila najmanj 50 % glasov, potrebnih za izvolitev enega člana Občinskega sveta. 2. člen Letna višina sredstev, namenjenih financiranju političnih strank se določi v proračunu Občine Naklo za vsako posamezno proračunsko leto in ne sme presegati 0,6 % sredstev primerne porabe, ko jo opredeljuje Zakon o financiranju občin in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog. 3. člen Sredstva se političnim strankam nakazujejo polletno. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2019 dalje. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Številka: 007-0004/2019 Datum: 20. 3. 2019 Občina Naklo Ivan Meglič, župan OBČINA OPLOTNICA 375. Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 -ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/11 - ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 46/13 - ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 -ZIPRS1415-D) in 16. člena Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 49/2015), je občinski svet na 3. redni seji dne 28. marca 2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Oplotnica za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2017 izkazuje: V EUR V EUR V EUR Indeks Indeks Skupina/ REBALANS VELJAVNI REALIZ. RE/ RE/ Podsk. PRORAČUNA PRORAČUN PRORAČUNA REB VP kontov ZA L.2017 A ZA L.2017 ZA L.2017 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.889.659,00 2.889.659,00 2.855.800,16 98,8 98,8 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.759.805,00 2.759.805,00 2.725.237,42 98,8 98,8 70 DAVČNI PRIHODKI 2.609.015,00 2.609.015,00 2.592.758,03 99,4 99,4 700 Davki na dohodek in dobiček 2.376.812,00 2.376.812,00 2.376.812,00 100,0 100,0 703 Davki na premoženje 141.303,00 141.303,00 125.258,99 88,7 88,7 704 Domači davki na blago in storitve 90.900,00 90.900,00 90.687,04 99,8 99,8 71 NEDAVČNI PRIHODKI 150.790,00 150.790,00 132.479,39 87,9 87,9 710 Udeležba na dobičku in dohodki iz premoženja 86.790,00 86.790,00 85.670,78 98,7 98,7 711 Takse in pristojbine 4.000,00 4.000,00 3.645,16 91,1 91,1 712 Globe in druge denarne kazni 16.700,00 16.700,00 11.645,38 69,7 69,7 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 500,00 500,00 374,00 74,8 74,8 714 Drugi nedavčni prihodki 42.800,00 42.800,00 31.144,07 72,8 72,8 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 72 KAPITALSKI PRIHODKI 11.370,00 11.370,00 11.362,00 99,9 99,9 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 2.780,00 2.780,00 2.772,00 99,7 99,7 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 8.590,00 8.590,00 8.590,00 100,0 100,0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 118.484,00 118.484,00 119.200,74 100,6 100,6 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 118.484,00 118.484,00 119.200,74 100,6 100,6 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.753.869,00 2.753.869,00 2.629.558,97 95,5 95,5 40 TEKOČI ODHODKI 987.591,00 984.491,00 945.922,07 95,8 96,1 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 234.390,00 234.750,00 227.610,87 97,1 97,0 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.175,00 32.815,00 32.153,16 96,9 98,0 402 Izdatki za blago in storitve 680.426,00 677.326,00 648.652,03 95,3 95,8 403 Plačila domačih obresti 22.600,00 22.600,00 22.506,01 99,6 99,6 409 Rezerve 17.000,00 17.000,00 15.000,00 88,2 88,2 41 TEKOČI TRANSFERI 1.298.929,00 1.301.509,00 1.297.943,80 99,9 99,7 410 Subvencije 34.687,00 34.687,00 34.660,63 99,9 99,9 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 668.351,00 668.820,00 668.528,10 100,0 100,0 412 Transferí neprofitnim organizacijam in ustanovam 137.871,00 138.324,00 137.132,89 99,5 99,1 413 Drugi tekoči domači transferi 458.020,00 459.678,00 457.622,18 99,9 99,6 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 400.089,00 401.109,00 318.942,47 79,7 79,5 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 400.089,00 401.109,00 318.942,47 79,7 79,5 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 67.260,00 66.760,00 66.750,63 99,2 100,0 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 19.700,00 19.200,00 19.200,00 97,5 100,0 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 47.560,00 47.560,00 47.550,63 100,0 100,0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I-II) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 135.790,00 135.790,00 226.241,19 166,6 166,6 III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 158.390,00 158.390,00 248.747,20 157,1 157,1 III/2. TEKOČI PRESEŽEK(PRIMANJKLJAJ) 473.285,00 473.805,00 481.371,55 101,7 101,6 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB V EUR V EUR V EUR Indeks Indeks Skupina/ REBALANS VELJAVNI REALIZ. RE/ RE/ Podsk.k PRORAČUNA PRORAČUN PRORAČUNA REB VP ontov ZA L.2017 A ZA L.2017 ZA L.2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 0 0 — — 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 0 0 — — 750 Prejeta vračila danih posojil 0 0 0 — — V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 0 0 — — VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V) 0 0 0 — — C. RAČUN FINANCIRANJA V EUR V EUR V EUR Indeks Indeks Skupina/ REBALANS VELJAVNI REALIZ. RE/ RE/ Podsk.k PRORAČUNA PRORAČUN PRORAČUNA REB VP ontov ZA L.2017 A ZA L.2017 ZA L.2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 0,00 0,00 0,00 — — 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 0,00 0,00 — — 500 Domače zadolževanje 0,00 0,00 0,00 — — VIII. ODPLAČILO DOLGA (550+551) 197.440,00 197.440,00 197.348,32 100,0 100,0 55 ODPLAČILO DOLGA 197.440,00 197.440,00 197.348,32 100,0 100,0 550 Odplačilo domačega dolga 197.440,00 197.440,00 197.348,32 100,0 100,0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH) (I+IV+VII-II-V-VIII) -61.650,00 -61.650,00 28.892,87 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) -197.440,00 -197.440,00 -197.348,32 100,0 100,0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII-VIII-IX) -135.790,00 -135.790,00 -226.241,19 166,6 166,6 Stanje sredstev na računih na koncu preteklega leta 61.650,00 61.650,00 61.650,00 9009 Splošni sklad za drugo Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletnih straneh občine Oplotnica http://www.oplotnica.si. Številka: 2.3/2019 Datum: 28. 3. 2019 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 376. Sklep o potrditvi izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na vodovodnem sistemu Božje-Koritno-Kovaški vrh-Brezje pri Oplotnici Občinski svet Občine Oplotnica je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/10 - UPB2, in vse nadaljnje spremembe in dopolnitve), Statuta Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 35/2012), in Odloka o oskrbi z vodo na območju Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 12/2018) na svoji 3. redni seji dne, 28. 3. 2019 sprejel naslednji SKLEP I. Občinski svet Občine Oplotnica potrdi Vodovodno zadrugo Pohorski izviri z.o.o., Vinarje 74, 2316 Zgornja Ložnica za izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na vodovodnem sistemu Božje-Koritno-Kovaški vrh-Brezje pri Oplotnici. II. Sklep začne veljati takoj in velja do preklica. Številka: 3.10.1/2019 Datum: 28. 3. 2019 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 377. Sklep o spremembi občinske meje med Občino Oplotnica in Občino Slovenske Konjice Občinski svet občine Oplotnica je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, ŠT. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) na svoji 3. redni seji dne, 28. 3. 2019 sprejel naslednji SKLEP I. Občinski svet Občine Oplotnica soglaša s spremembo občinske meje med Občino Oplotnica in občino Slovenske Konjice v skladu z Obrazcem 1 (ZEN-A - 27. člen), številka: 114_171-1, dne 14.2.2019, ki je priloga tega sklepa. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3.9.1/2019 Datum: 28. 3. 2019 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan Priloga: Obrazec za spremembo občinske meje Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Obrazec 1 (ZEM-A - 27. filen) Številka: H4J71-1 Datum: 14.2.2019 Spremembe občinske meje Ime občine, ki je poslala spremembe: Slovenske Konjic OU ID obči ne. ki je poslala spremembe: 114 Datum prejerna elektronskega sporočila s slojem sprememb: 31.1.2019 Občine, ki so uskladi!e spremembe medsebojne meje: Ime občine OB ID občine Slovenske Konjice 114 Oplotnica 171 Seznam parccl ki se jih v celoti prenese v drugo občin ti: Parcela Prvotna občina Nova občina K.O- Stev. parcele Ime OB 10 Ime OB ID 764 1223/1 Slovenske Konjice 114 Oplotnica 171 1106 1213 Oplotnica 171 Slovenske Konjice 114 1106 1176/1 Oplotnica 171 Slovenske Konjice 114 Seznam parcel, ki se jih deloma prenese v drugo občino: Parcela Prvotna občina Nova občina K.O. Stev- parcele Ime OB tO Ime OB ID Ni sprememb Obrazec jc pripravljen kot priloga k aktu, ki ga potrdijo pristojni organi udeleženih občin. V nadaljevanju so podaj ic pregledna skica in s ki te posameznih sprememb. 378. Sklep o spremembi občinske meje med Občino Oplotnica in Občino Slovenska Bistrica Občinski svet občine Oplotnica je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, ŠT. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) na svoji 3. redni seji dne, 28. 3. 2019 sprejel naslednji SKLEP I. Občinski svet Občine Oplotnica soglaša s spremembo občinske meje med Občino Oplotnica in občino Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Slovenska Bistrica v skladu z Obrazcem 1 (ZEN-A - 27. člen), številka: 113_171-1, dne 17. 1. 2019, ki je priloga tega sklepa. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3.8.1/2019 Datum: 28. 3. 2019 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan Priloga: Obrazec za spremembo občinske meje Obrazec ( (ZEN A-27. filen) Številka: I13_17M Datum; 17.1.2019 Spremembe občinski- meje Ime obCirc, ki je poslala spremembe: Siuvcnska Bistrica OB_[D občine, ki je poslala spremembe; J_Q Datum prejema elektronskega sporočila s slojem sprememb: ¡j. f .2019 Občine, ki so uskladile spremembe medsebojne meje Sme občine OB 10 občine Slovenska Bistrica 113 Oplotnica 171 Seznam parcel, ki se jih v eeloti prinese v drugo občinor Parcefa Prvotna občina Nova občina KO. Ste v. parcele Ime OB 10 Ime OB ID 725 402/2 Oplotnica 171 Slovenska Bistrica 113 725 790/1 Oplotnica 171 Slovenska Bistrica 113 725 790/2 Oplotnica 171 Slovenska Bistrica 113 725 791/2 Oplotnka 171 Slovenska Bistrica 113 725 791/3 Oplotnica 171 Slovenska Bistrica 113 734 435 Oplotnica 171 Slovenska Bistrica 113 757 IG2 Oplotnica 171 Slovenska Bistrica 113 757 2/11 Oplotnica 171 Slovenska Bistrica 113 757 2/14 Oplotnica 171 Slovenska Bistrica 113 757 623 Oplotnica 171 Slovenska Bistrica 113 758 459/3 Slovenska Bistrica 113 Oplotnica 171 758 459/4 Slovenska Bistrica 113 Oplotnica 171 758 813 Slovenska Bistrica 113 Oplotnica 171 Seznam pareeLki se jih deloma prenese v drugo občino: Parcela Prvotna občina Nova občina K.O. Ste v. parcel« Ime OB ID Ime OB ID Ni sprememb Obrasei; je pripravljen kot priloga k aktu, ki ga potrdijo pristojni orpiini udeleženih občin V nadaljevanju so podane pregledna skica in skice posameznih sprememb. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA PODLEHNIK 379. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Podlehnik Na podlagi 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik ( Uradni list Republike Slovenije, št. 96/2009 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik na 1. izredni seji, dne 28. 3. 2019 sprejel ODLOK O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI PODLEHNIK 1. člen (vsebina odloka) Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Podlehnik določa: • višino nadomestila stroškov postopka lokacijske preveritve, • način plačevanja nadomestila stroškov postopka lokacijske preveritve, • posledice neplačila nadomestila stroškov postopka lokacijske preveritve. 2. člen (višina nadomestila stroškov) (1) Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo: • za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 300 evrov, • za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 700 evrov, • za omogočanje začasne rabe prostora 500 evrov. (2) V kolikor dejanski stroški lokacijske preveritve presežejo navedene zneske, občina obračuna investitorju celoten presežek stroškov. (3) Stroškov postopka lokacijske preveritve ni potrebno poravnati, ko je lokacijska preveritev potrebna zaradi očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu občinskega prostorskega izvedbenega akta. (4) Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je pobudnik za izvedbo postopka lokacijske preveritve. 3. člen (način plačila nadomestila stroškov) (1) Vlagatelj poda vlogo za izvedbo postopka lokacijske preveritve na obrazcu Občine Podlehnik s priloženim elaboratom in plača takso po taksni tarifi za vloge. Občina preveri skladnost elaborata z določbami ZUreP-2 in v kolikor meni, da ustreza in se postopek lahko nadaljuje, izda sklep o plačilu stroškov. Obveznost plačila nadomestila stroškov lokacijske preveritve nastane takrat, ko zavezanec prejme sklep o plačilu. (2) Sklep mora vsebovati za fizično osebo osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino stroškov in pravno podlago za njihovo odmero, rok plačila nadomestila stroškov (v 15 dneh od vročitve sklepa), številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če se nadomestila stroškov ne plača v predpisanem roku. (3) Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032 - 2/2019 Datum: 28. 3. 2019 Občina Podlehnik Sebastian Toplak, župan 380. Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Podlehnik Na podlagi 109. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) 15. člena Statuta Občine Podlehnik ( Uradni list Republike Slovenije, št. 96/2009 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik na 1. izredni seji, dne 28. 3. 2019, sprejel ODLOK O DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE PODLEHNIK 1. člen (vsebina odloka) Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Podlehnik določa: • višino takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembe namenske rabe prostora, • način plačevanja takse in • posledice neplačila takse. 2. člen (višina takse) (1) Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora iz prejšnjega odstavka znaša: • za spremembo osnovne namenske rabe prostora v stavbna zemljišča: 50 evrov, • za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora: 50 evrov. (2) Za pobudo za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) se taksa ne plača. (3) Takse se ne plača tudi, ko gre za spremembe, ki ne predstavljajo vsebinsko novega določanja ali spreminjanja namenske rabe prostora, načrtovanja novih prostorskih ureditev ali določanja novih prostorskih izvedbenih pogojev, so pa potrebne zaradi odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu OPN. (4) V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. (5) Vlagatelji pobud za spremembo namenske rabe prostora so dolžni financirati tudi izdelavo dodatnih gradiv, ki bodo na podlagi veljavne prostorske Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 zakonodaje obvezna pri nadaljnji obravnavi posamezne pobude. (6) Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude. 3. člen (način plačila takse) (1) Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude. (2) Taksna obveznost nastane takrat, ko je v vložišču občine vložena ali prejeta pobuda spremembe namenske rabe. (3) Taksa se plača v gotovini ali z drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če taksni zavezanec plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z uporabo reference, določene za plačilo takse organa, ki je pristojen za opravo dejanja oziroma vodenje postopka. (4) Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od zavezanca vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača. (5) V kolikor v danem roku taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 032 - 2/2019 Datum: 28. 3. 2019 Občina Podlehnik Sebastian Toplak, župan 381. Sklep o strinjanju s pristopom Občine Destrnik skupnemu opravljanju nalog urejanja prostora v okviru Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Na podlagi 16. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) in v skladu s 29. členom Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (Uradni list RS, št. 58/18) izdajam naslednji SKLEP O STRINJANJU S PRISTOPOM OBČINE DESTRNIK K SKUPNEMU OPRAVLJANJU NALOG UREJANJA PROSTORA V OKVIRU SKUPNE OBČINSKE UPRAVE OBČIN V SPODNJEM PODRAVJU 1. S tem sklepom Občina Podlehnik potrjuje, da se strinja s pristopom Občine Destrnik k skupnemu opravljanju nalog urejanja prostora v okviru Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. 2. Naloge urejanja prostora se bodo izvajale za Občino Destrnik v obsegu, ki bo predhodno dogovorjen ter upoštevan v finančnem načrtu in programu dela. 3. Navedene naloge se bodo za Občino Destrnik pričele izvajati takoj po zaposlitvi potrebnega kadra, predvidoma 1. 4. 2019. 4. Sklep začne veljati z dnem podpisa. Številka: 032-5/2018 Datum: 28. 3. 2019 Občina Podlehnik Sebastian Toplak, župan 382. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Podlehnik in Občino Videm Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik ( Uradni list Republike Slovenije, št. 96/2009 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik na 1. izredni seji, dne 28. 3.2019, sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO PODLEHNIK IN OBČINO VIDEM I. Meja med Občino Podlehnik (172) in Občino Videm (135) se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Podlehnik (172) in vključijo v območje Občine Videm (135) • parc. št. 1091/11, k.o. 451- Gorca po sporazumu Občine Podlehnik št. 353-1/2019 in Občine Videm št. 35-8/2019 v celoti kot po sklepu GURS-a št. 135_172-1 z dne 18. 3. 2019. • parc. št. 868/5, 868/6, 868/8, 866/5, 866/4, 859/2, 859/3, 858/4 in 857/4 vse, k.o. 492Gruškovje po sporazumu Občine Podlehnik št. 353-1/2019 in Občine Videm št. 35-8/2019 v celoti. Zgoraj navedene parcele so po sklepu GURS-a št. 135_172-1 z dne 18. 3. 2019 nastale iz pretežnega dela parc št. 866/2, 857/1, 868/2, 868/1, 859 in 858/2 vse k.o. 492 - Gruškovje . 2. prenese iz območja Občine Videm in vključi v območje Občine Podlehnik • parc. št. 495/4, 495/5, 495/6, 1746 vse k.o. 492 - Gruškovje in parc. št. 1133 k.o. 451 - Gorca , parc.št. 3/3 k.o. 456 - Strajna v celoti po sklepu GURS-a št. 135_172-1 z dne 18. 3. 2019. • parc. št. 810/9 in 793/5 vse, k.o. 492 - Gruškovje in parc. št. 53/3 k.o. 452 - Dolena po sporazumu Občine Podlehnik št. 353-1/2019 in Občine Videm št. 35-8/2019 v celoti. Zgoraj navedene parcele so po sklepu GURS-a št. 135_172-1 z dne 18. 3. 2019 nastale iz pretežnega dela Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 parc št. 793/1, 810/4 obe k.o. 492 - Gruškovje in parc.št. 53/3 k.o. 452 - Dolena. II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 135_172-1 z dne 18. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 135_172-1 z dne 18. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilo slovenskih občin. Številka: 032 - 2/2019 Datum: 28. 3. 2019 Občina Podlehnik Sebastian Toplak, župan OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 383. Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 110/11 - ZDIU12, 46/13 -ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 -ZIPRS1819 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 in 3/19) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 4. redni seji, dne 28.3.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018 izkazuje: A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Konto Naziv Realizacija v EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+74) 1.842.052,31 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.744.771,51 70 DAVČNI PRIHODKI 1.470.883,81 700 Davki na dohodek in dobiček 1.325.481,00 703 Davki na premoženje 122.337,00 704 Domači davki na blago in storitve 26.119,04 706 Drugi davki -3.053,23 71 NEDAVČNI PRIHODKI 273.887,70 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 47.339,32 711 Takse in pristojbine 4.144,69 712 Globe in druge denarne kazni 1.052,73 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 29.467,83 714 Drugi nedavčni prihodki 191.883,13 72 KAPITALSKI PRIHODKI 6.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetnih sredstev 6.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 91.280,80 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 91.280,8 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.962.718,89 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 688.031,59 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 184.406,89 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 29.978,73 402 Izdatki za blago in storitve 450.320,20 403 Plačila domačih obresti 13.325,77 409 Rezerve 10.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 617.962,60 410 Subvencije 5.000,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 421.928,59 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 59.650,79 413 Drugi tekoči domači transferi 131.383,22 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 614.284,69 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 614,284,69 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 42.440,01 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 20.840,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 21.600,01 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I-II) -120.666,58 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 52.024,00 50 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 52.024,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 128.652,92 55 ODPLAČILO DOLGA 128.652,92 IX. SPREMEBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -197.295,50 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -76.628,92 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 120.666,58 Stanje sredstev na računih 31.12.2017 207.080,66 4. člen Ostanek sredstev na računih konec leta 2017, v višini 207.080,66 EUR, se vključi v proračun Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018. 5. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 450-3/2018 Datum: 28.3.2019 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan OBČIAN VIDEM 384. Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US, 11/2018-ZSPDSLS, 30/2018), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 -uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16, 61/2017), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 16. člena Statuta Občine Videm -UPB2(Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 11/16, 45/2017,10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 4. seji, dne 26.03.2019, sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI VIDEM SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen odloka) Ta odlok določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Videm (v nadaljevanju: občina). 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, 7. način obračunavanja storitev javne službe, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 8. javna pooblastila izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec javne službe), 9. nadzor nad izvajanjem javne službe, 10. kazenske določbe, 11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. 4. člen (cilji ravnanja z odpadki) Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so: • zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki v Evropski skupnosti (v nadaljevanju: eS) in Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS), • zagotoviti preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, • uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«, • zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, • zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«, • zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje), • zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, • zagotoviti izločanje bioloških odpadkov, ter ustrezno ravnanje z njimi, • zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov, • izboljšati dostop do storitev javne službe, • zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, • osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja. 6. člen (opredelitev pojmov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek). 2. Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. 3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti. 4. Drugi uporabnik je vsak uporabnik (samostojni podjetniki, družbe, pravne osebe), razen gospodinjstva. 5. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Videm (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). 7. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo. 8. Izvajalec javne službe je oseba, ki je s strani občine izbran izvajalec, ki opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo. 9. Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe. 10. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. 11. Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. 12. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije, skladno s številko odpadka iz predpisa o ravnanju z odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ali na za to določenih lokacijah po programu in urniku iz tehničnega pravilnika ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od mešanih komunalnih odpadkov. 13. Nenevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z odpadki. 14. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki. 15. Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke. 16. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. 17. Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: OEEO) je OEEO, ki prihaja iz gospodinjstev, in OEEO, ki prihaja iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja, in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz gospodinjstev. OEEO, ki nastane iz EEO, katere uporaba je verjetna v gospodinjstvu, se v vsakem primeru šteje za OEEO iz gospodinjstev, tudi če to EEO uporabljajo uporabniki, ki niso gospodinjstvo. 18. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. 19. Biološki odpadki so odpadki, ki se uvrščajo na seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. 20. Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine. 21. Odpadna embalaža je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. 22. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti. 23. Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij, ki so namenjeni vsem uporabnikom javne službe. 24. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezni zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. 25. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. 26. Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. (3) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz druge točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo. (4) Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje občina oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi občina. 7. člen (subjekti ravnanja z odpadki) Subjekti ravnanja z odpadki so: 1. občina, 2. izvajalec javne službe, 3. povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno: • biva v svojih ali najetih nepremičninah, • je lastnik počitniške hiše, • opravlja poslovno dejavnost, • upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno), • organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. 4. Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca. 8. člen (strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe, • strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe, • opravljanje drugih nalog določenih z zakonom. (2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave. (3) Naloge iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe. 9. člen (subsidiarno ukrepanje) (1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. (2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi. (3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 10. člen (oblika izvajanja javne službe) Javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine, in sicer: • na podlagi javnega razpisa, pri čemer se javni razpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine ali Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo. 11. člen (tehnični pravilnik) (1) Občinski svet sprejme tehnični pravilnik, ki ga pripravi izvajalec javne službe skupaj z občinsko upravo občine. (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 3. Frekvenca prevzemanja odpadkov 4. Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 9. Javne prireditve in čistilne akcije 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 12. Reklamacijski postopek 13. Izterjava 14. Nadzor na terenu 15. Prehodne in končne določbe (3) Tehnični pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine. 12. člen (izvajalec javne službe) (1) Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi RS in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji. (2) Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca javne službe, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV 13. člen (odpadki, ki so in niso predmet tega odloka) (1) Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. (2) Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v seznamu odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. 5. 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (Uradni list EU, št. L 226 z dne 6. 9. 2000), zadnjič spremenjene s Sklepom komisije z dne 18. 12. 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skaldu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU, št. L 370 z dne 30. 12. 2014). VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV Vrsta in obseg storitev javne službe 14. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer: • storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih; • storitve prevoza določenih vrst prevzetih komunalnih odpadkov do regijskega centra za ravnanje z odpadki; • storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; • storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke. (2) Izvajalec javne službe mora vse prevzete mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (3) Storitve iz prejšnjih odstavkov so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. 15. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. (2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: • pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb; • pravico do uporabe počitniške hiše, vikenda, praznega stanovanja ali poslovne enote, v kateri ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi; • pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost; • pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. (3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih (8) dni od izpolnitve predpisanih pogojev. (4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz prvega odstavka tega člena več, imajo skupaj solidarno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodnja dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (6) Povzročitelji odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. Zbiranje komunalnih odpadkov 16. člen (ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: • ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • kosovni odpadki, • odpadki z vrtov, parkov in pokopališč, • odpadki iz tržnic, • odpadki iz čiščenja cest, • mešani komunalni odpadki, • biološko razgradljivi kuhinjski odpadki, • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (3) Izvajalec javne službe mora na podlagi prvega odstavka tega člena zagotoviti naslednje naloge: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbirnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, • ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. (4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. (5) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom. 17. člen (prevzemanje ločeno zbranih frakcij) (1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« • redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) zbrane po sistemu »od vrat do vrat«, • redno prevzemanje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, • redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, • redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • redno prevzemanje odpadkov v zbirnih centrih, • redno prevzemanje odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, • redno prevzemanje odpadkov iz tržnic, • redno prevzemanje odpadkov iz čiščenja cest, • redno prevzemanje ločenih frakcij zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih, • redno prevzemanje izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami v zbirnih centrih, • redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih. (2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. (3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi s tehničnim pravilnikom in z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu. 18. člen (biološki odpadki) (1) Biološki odpadki, ki nastaja pri povzročiteljih odpadkov, se mora zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. (2) Za biološke odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov. (3) Povzročitelji biološke odpadke odlagajo v vodotesni tipski zabojnik zavite v papir ali v razgradljivi vrečki. (4) Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološke odpadke kompostirajo v hišnem kompostniku v kolikor jim ta možnost dopušča. (5) Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje bioloških odpadkov morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v Prilogi 1, Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (6) Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. (7) Storitve zbiranja, prevzemanja in ravnanja z biološkimi odpadki ter hišnega kompostiranja se podrobneje opredeli s tehničnim pravilnikom. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 19. člen (zbiralnice ločenih frakcij) (1) Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira: • odpadni papir in karton, • odpadno embalažo iz papirja in kartona, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter • odpadno embalažo iz stekla. (2) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat. (3) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (4) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (5) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. (6) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (7) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. 20. člen (urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino. (2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov za posamezne ločene frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom. (3) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (4) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prvega ostavka 19. člena na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (5) Zabojniki na zbiralnici ločenih frakcij morajo biti označeni z navedbo vrst odpadkov, katerim so namenjeni. (6) Izvajalec javne službe prazni zabojnike iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 19. člena vsaj enkrat na 14 dni, zabojnik iz četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa tudi pogosteje. (7) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 21. člen (premična zbiralnica nevarnih frakcij) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. 22. člen (urejanje in vzdrževanje premične zbiralnice) (1) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 21. člena tega odloka. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (2) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (3) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (4) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (5) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 23. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, za prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) se uporabljata dva sistema: • Zbiralni sistem - povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike ali vreče, ki so locirane v neposredni bližini pri povzročiteljih. • Prenašalni sistem - zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike. (2) Sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: • gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih, • gospodinjstva v večstanovanjskih objektih, • obrt, industrijo, poslovne prostore, javne zavode in druge osebe javnega/zasebnega prava, • pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte. (3) Prenašalni sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: • povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila (npr. redko poseljena območja, počitniške hiše, delo na cestah ). 24. člen (prevzemanje komunalnih odpadkov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, vrečah. (2) Druge zabojnike ali vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov, ki jih ne določa tehnični pravilnik, ni dovoljeno uporabljati. (3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) od uporabnikov skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov za pogodbene uporabnike izvajalec javne službe zagotovi na podlagi pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom. (4) V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, v nasprotju z 17. členom tega odloka ali tehničnim pravilnikom, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ. 25. člen (velikost in število obveznih zabojnikov za odpadke) (1) Velikost in število obveznih zabojnikov ali vreč za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (3) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročiteljih odpadkov na območju večstanovanjskih objektov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika izvajalec javne službe. Dodatne zabojnike z oznako izvajalca za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotovi izvajalec javne službe. (4) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročitelju odpadkov na območju individualnih gospodinjstev redno presega prostornino zabojnikov ali predpisanih vrečk za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), lahko določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma si je povzročitelj dolžan zagotoviti dodatne predpisane vreče z oznako izvajalca za ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). 26. člen (zbirno mesto) (1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v vrečah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih (npr. blokovskih naseljih) na pripadajočem zemljišču k stavbi. Povzročitelji morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. (2) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih na pripadajočih zemljiščih k stavbi, skrbijo povzročitelji odpadkov ali zanje upravljavci večstanovanjskih objektov. (3) Povzročitelj mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotoviti, da zaprt zabojnik ali vreče prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto ob transportni poti, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto. (4) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine. 27. člen (prevzemna mesta in transportne poti) (1) Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno prevzema odpadke. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe praviloma ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Če povzročitelj ne soglaša z lokacijo prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. (2) Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varnostne predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (3) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ tri (3) metre metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. Prometne/transportne poti smetarskih vozil, usklajene s cestno prometnimi predpisi in tehničnimi lastnostmi vozil, so opredeljene v tehničnem pravilniku. (4) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. 28. člen (relacija zbirno - prevzemno mesto) Povsod kjer je možno, mora biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji komunalnih odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto do šeste ure zjutraj na dan odvoza. 29. člen (načrtovanje zbirnih/prevzemnih mest) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. 30. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V tem primeru je izvajalec javne službe dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu. 31. člen (vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih) (1) Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest. (2) Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži okolice ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da izvajalec onesnaži zbirno/prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti. (3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dožni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu. 32. člen (skupna zbirna/prevzemna mesta) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. 33. člen (zbirni center) (1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke, • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine) in, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca. (2) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika, skladno z 15. členom tega odloka, kar dokazujejo s potrdilom (položnico) o plačilu storitve. (3) Pogoji prepuščanja odpadkov na zbirnih centrih so določeni v tehničnem pravilniku. 34. člen (ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) (1) Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora. (2) Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. (3) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (4) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (5) Izvajalec javne službe mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (6) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. 35. člen (prevzemanje kosovnih odpadkov) (1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Zbiranje kosovnih odpadkov je namenjeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov. (3) Izvajalec javne službe mora v primeru zbiralne akcije iz prvega odstavka tega člena najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke, in navodila za njihovo prepuščanje. (4) Prevzemanje kosovnih odpadkov od uporabnikov »na poziv« več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. (5) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. 36. člen (javne prireditve in čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število posod, zabojnikov ali vrečk se določi glede na število udeležencev javne prireditve. Kriterije določi izvajalec v tehničnem pravilniku. (4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (5) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (6) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. 37. člen (ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov) (1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. (2) Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka. (3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. 38. člen (prevzemanje komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov poteka skladno s področno zakonodajo, z določili tega odloka, s tehničnim pravilnikom in pogodbo s posameznim uporabnikom, glede na značilnosti in potrebe dejavnosti, ki jo uporabnik izvaja. Predajanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe je obvezno. (2) Minimalni obseg storitve, za katero je izvajalec dolžan nuditi storitve, uporabnik pa je dolžan plačati zanje, je določen z merili iz tehničnega pravilnika. (3) Način in pogostost prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov uporabnik in izvajalec opredelita v pogodbi glede na kategorijo, v katero se uvršča uporabnik, skladno z merili iz tehničnega pravilnika. (4) Uporabnik iz dejavnosti je zavezan v celoti spoštovati določila tega odloka. (5) Za prevzemanje ločeno zbranih frakcij odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov, ki niso komunalni odpadki, se uporabnik in izvajalec lahko dogovorita s pogodbo. Uporabnik plačuje stroške na podlagi cenika izvajalca, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca. (6) V primeru, da uporabnik iz dejavnosti ne predaja ločeno zbrane frakcije odpadkov izvajalcu javne službe, mora zagotoviti predpisano ravnanje s posameznimi vrstami frakcij. Obdelava komunalnih odpadkov 39. člen (obdelava mešanih komunalnih odpadkov) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s vsakokratnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki. 40. člen (razvrščanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • biološke odpadke, • kosovne odpadke, • nevarne odpadke. 41. člen (tehtanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe obdelave odpadkov se zagotavljajo storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu in ob oddaji obdelanih odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi oziroma ob prenosu ostanka po obdelavi na odlagališče. Odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov 42. člen (odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov) (1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. (2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi. (4) Za obdelane mešane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so bili obdelani s postopkom mehansko-biološke obdelave odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9), pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE 43. člen (splošne obveznosti izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti: • nabavo in vzdrževanje opreme iz 52. člena tega odloka, • redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem, • urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov, • zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki, • evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov, • druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, ter da ravnanje zlasti: • ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali, • ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, • ne povzroča škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in • ne predstavlja škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki ureja varstvo kulturne dediščine. 44. člen (register zbirnih mest, prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij) (1) Izvajalec gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register zbirnih in prevzemnih mest za vse uporabnike, register zbiralnic ločenih frakcij in register zbirnih centrov. Podrobnejše bo vsebina posameznih registrov opredeljena v tehničnem pravilniku. (2) Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati. (3) Občinski organ pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, mora na poziv izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, po pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (ECRP-ja) posredovati le tiste podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje predmetne gospodarske javne službe. 45. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 46. člen (redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 47. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico: • do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov, • do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke, • do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno s predvideno frekvenco odvoza in volumnom zabojnika pri imetniku odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno. (2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da: • nova zahtevana prostornina zabojnikov ni manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, določene na podlagi tehničnega pravilnika, • ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih. (3) Pritožbeni (reklamacijski) postopek, ki se nanaša na pravice uporabnikov po tem odloku, je opredeljen v tehničnem pravilniku. 48. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki imajo obveznost: • obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe, • redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe, • zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu, • zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti, • vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto, • zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta, • uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. 49. člen (prepovedi) (1) Povzročiteljem oziroma imetnikom odpadkov je prepovedano: • prepuščati posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom, • mešati nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj, • mešati kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov, • postavljati zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije ((odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), biološke odpadke na javno površino, • prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek, • prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek, • sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta, • odlagati odpadke ob zabojnikih, • odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije, • prepuščati odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine, • prepuščati kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode, • prepuščati in odlagati kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, • prepuščati in odlagati zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, • brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov, • pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje, • opustiti uporabo storitev javne službe, • ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE 50. člen (viri financiranja storitev javne službe) Viri financiranja storitev javne službe so: • plačila uporabnikov za storitev javne službe, • sredstev od prodaje ločenih frakcij, • drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu, • občinski proračun v delu, ki se nanaša na morebitno subvencioniranje javne službe. 51. člen (viri financiranja javne infrastrukture) Viri financiranja infrastrukture so sredstva: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 52. člen (infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) (1) Gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine sestavljajo: • zemljišča in objekti zbiralnic, • zemljišča in objekti zbirnih centrov, • zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah, • zemljišča in objekti za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, • zemljišča in objekti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, • druga oprema in delovni stroji za izvajanje gospodarske javne službe. (2) Objekte iz prve, druge in tretje alineje tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo, z njimi pa upravlja izključno izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (3) Objekte iz tretje, pete in šeste alineje tega člena lahko upravlja le izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (4) Uporaba objektov in naprav iz tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe. 53. člen (oprema izvajalca javne službe) Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo: • vozila za prevoz vseh vrst odpadkov (specializirana tovorna vozila), • delovni stroji, • premične zbiralnice nevarnih frakcij, • posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) po metodi »od vrat do vrat« in ločeno zbranih frakcij (odpadna embalaža iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, • tipske namenske vreče za zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), • vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov, • druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe. NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE 54. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Povzročitelji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih (8) dni od nastanka spremembe. (3) Na območju večstanovanjskih objektov se storitve uporabnikom zaračunavajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Obračun storitev se med gospodinjstva porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. Enak sistem obračunavanja storitev na območju večstanovanjskih objektov se uporablja tudi za obračunavanje biološko-razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. (4) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva ena tretjina najmanjše Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 velikosti zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (5) Način obračunavanja storitev javne službe bo podrobneje opredelil Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm. NADZOR 55. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organ in uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s predpisi. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE 56. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. KAZENSKE DOLOČBE 57. člen (prekrški uporabnikov) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: • v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 15. člena), • na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji in četrti odstavek 25. člena), • ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 26. člena), • ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 26. člena), • če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (peti odstavek 36. člena), • če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 48. člena), • ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 48. člena), • prepušča posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 49. člena), • meša nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 49. člena), • meša kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov (tretja alineja 49. člena), • postavlja zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), biološke odpadke na javno površino (četrta alineja 49. člena), • prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (peta alineja 49. člena), • prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (šesta alineja 49. člena), • sežiga ali odlaga odpadke v objektih in ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (sedma alineja 49. člena), • namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (osma alineja 49. člena), • odlaga odpadke ob zabojnikih (deveta alineja 49. člena), • odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije (deseta alineja 49. člena), • prepušča odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine (enajsta alineja 49. člena), • prepušča kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode (dvanajsta alineja 49. člena), • prepušča in odlaga kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (trinajsta alineja 49. člena), • prepušča in odlaga zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (štirinajsta alineja 49. člena), • brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (petnajsta alineja 49. člena), • piše na posode ali zabojnike ter lepi plakate nanje (šestnajsta alineja 49. člena), • opusti uporabo storitev javne službe (sedemnajsta alineja 49. člena), • ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (osemnajsta alineja 49. člena), • ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 54. člena). (2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 58. člen (rok za pripravo pravilnikov po tem odloku) Izvajalec javne službe in občinska uprava najkasneje v Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 roku šestdeset (60) dni od uveljavitve tega odloka pripravita Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Videm in ju na predlog župana predložita v sprejem občinskemu svetu. 59. člen (rok za zagotavljanje storitev po tem odloku) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega odloka uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki še niso bile uvedene. 60. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 13/2012). 61. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 07-01/2019-09 Datum: 26.03 2019 Občina Videm Branko Marinič, župan 385. Pravilnik o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljane funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Videm ter o povračilih stroškov - 1 Na podlagi 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi-ZLS (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju -ZSPJS (Uradni list RS, št. 108/2009-UPB13, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 13/2010, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 50/2010 Odl.US: U-I-266/08-12, 59/2010, 85/2010, 107/2010, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14 in 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18) 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 11/2016-UPB2, 45/2017 in 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 4. redni seji dne 26.03.2019 sprejel PRAVILNIK O VIŠINI IN NAČINU DOLOČANJA PLAČ OZIROMA PLAČIL ZA OPRAVLJANE FUNKCIJE FUNKCIONARJEM, SEJNIN ČLANOM DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN DRUGIH ORGANOV OBČINE VIDEM TER O POVRAČILIH STROŠKOV - 1 I. Splošne določbe 1. člen Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkcionarjev se smiselno uporabljajo določbe Zakona o funkcionarjih v državnih organih, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Zakon za uravnoteženje javnih finance) in ostalih zakonskih in podzakonskih aktov, ki urejajo določanje in izplačilo plač. 2. člen S tem pravilnikom so določene osnove in merila za določitev plač in drugih prejemkov občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Videm, ki so izvoljeni na neposrednih volitvah ali jih imenuje občinski svet ali župan. 3. člen (1) Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, oziroma do dela plače ali nagrade v obliki sejnine, če funkcijo opravljajo nepoklicno. (2) Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta ter članom drugih organov, ki jih imenuje občinski svet ali župan in članom nadzornega odbora in volilne komisije pripadajo nagrade za njihovo delo v obliki sejnine. Nagrade se oblikujejo na podlagi tega pravilnika. 4. člen (1) Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan. (2) Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. (3) Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. (4) Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžupan lahko svojo funkcijo opravlja poklicno, če se v soglasju z županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet. 5. člen Občinski funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima pravico do plače, osebnih prejemkov, nadomestila plače ter do povračila stroškov, ki jih ima pri delu v zvezi z delom v skladu z zakonom. II. Višina in način določanja plač, nagrad in sejnin 6. člen Osnovna plača župana in podžupana je določena s plačilnim razredom, v katerega je uvrščena posamezna funkcija na podlagi ZSPJS. 1. Višina in način določanja plače župana 7. člen (1) V skladu z ZSPJS je za poklicno opravljanje funkcije župana v občini Videm (v nadaljevanju: občina), ki sodi v peto skupino občin (od 5001 do 15000 prebivalcev), določen 51. plačni razred. Županu pripada tudi dodatek za delovno dobo v skladu z veljavno zakonodajo. (2) Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada del plače oziroma nagrada v višini 50% plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo poklicno, ne pripada pa mu dodatek za delovno dobo. 2. Višina in način določanja plače oziroma nagrade podžupana Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 8. člen (1) V skladu z ZSPJS je funkcija podžupana v Občini Videm, ki sodi v peto skupino občin (od 5001 do 15000 prebivalcev), razvrščena med 36. in 43. plačni razred. (2) Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri predčasnem prenehanju mandata župana lahko podžupanu določi plačni razred občinski svet. (3) Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada del plače oziroma nagrada v višini od 30% do največ 50% plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo poklicno. Višino plačila določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Merila za izplačilo plače so naslednja: • za nadomeščanje župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti 10,00 % plače podžupana • za vodenje občinskega sveta (redne in izredne seje) 10,00 % plače podžupana • za koordinacijo dela delovnih teles 20,00 % plače podžupana • za pomoč županu pri izvrševanju nalog župana 5,00 % plače podžupana • za opravljanje nalog iz pristojnosti župana po pooblastilu župana 5,00 % plače podžupana 9. člen Podžupanu, ki je v skladu s sklepom občinskega sveta določen, da bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije župana opravljal funkcijo župana, pripada plača, ki bi jo dobil župan. 3. Višina in način določanja nagrade oziroma sejnine članu občinskega sveta sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov, ki jih imenuje župan oz. občinski svet za mandatno obdobje 10. člen (1) Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je nagrada oziroma sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni bruto znesek vseh sejnin, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5% letne bruto plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. (2) Osnova za izplačilo sejnin članom občinskega sveta je mesečna plača župana za poklicno opravljanje funkcije. Merila za izplačilo pa so naslednja: • udeležbo na redni seji občinskega sveta 4,25 % plače župana, • udeležbo na izredni in nadaljevalni seji občinskega sveta 1,70% plače župana, • vodenje seje občinskega sveta (po pooblastilu župana) 1,28% plače župana, (3)sejnine za člane delovnih teles občinskega sveta • vodenje seje delovnega telesa občinskega sveta 3,83% plače župana, • udeležbo na seji delovnega telesa občinskega sveta 2,55% plače župana (4) sejnine za člane drugih organov, ki jih za mandatno obdobje imenujeta občinski svet in župan pripada nagrada v obliki sejnine za udeležbo na sejah organov (Štab civilne zaščite, Svet za preventive in vzgojo v cestnem prometu, Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, Uredniški odbor, Kolegij župana) in sicer • vodenje oz. predsedovanje 3,83% plače župana • udeležba na seji 2,55% plače župana 4. Določanje nagrade oziroma sejnine nadzornemu odboru 11. člen (1) Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo na podlagi ugotovitvenega sklepa o imenovanju pravico do nagrade v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji in se oblikuje glede na opravljeno delo ter znaša: (2) Naloga: ZZN - izvedba nadzora zaključnega računa in proračuna po programu in sklepu NO (predsednik in člani) 68,00 EUR ZN - izvedba nadzora neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (šola, javna podjetja in društva, ki opravljajo javno službo) po programu in sklepu NO 59,50 EUR MZN - izvedba nadzora drugih uporabnikov proračuna (društva in ostali) po programu in sklepu NO 51,00 EUR • Sejnine za prisotnost na seji NO (predsednik) 3,83% plače župana • Sejnine za prisotnost na seji NO (član) 2,55% plače župana • Sejnina za prisotnost na seji občinskega sveta 85,00 EUR (ZZN - zelo zahteven nadzor, ZN - zahteven nadzor, MNZ - manj zahteven nadzor, NO - nadzorni odbor) Mesečna sejnina se izplača v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava. 5. Določanje nagrade oziroma sejnine predsednikom krajevnih skupnosti 12. člen Predsednikom KS pripada glede na opravljeno delo na področju delovanja KS nagrada v obliki sejnine v višini 2,55% županove plače, članom sveta KS pa 1,28% in v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti. 6. Določanje višine nagrade za začasna delovna telesa, ki jih s sklepom imenuje župan 13. člen (1) Članom začasnih organov, ki jih za izvedbo določene naloge imenuje župan s sklepom pripada nagrada kot sledi: • predsedovanje oziroma vodenje seje 2,55% plače župana, • udeležba na seji organa 1,70% plače župana, (2) Predsednik, podpredsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov in volitev pravico do nagrade v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. III. Drugi prejemki 14. člen (1) Občinski funkcionarji in drugi navedeni v 3. členu tega pravilnika imajo pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo, če sami tako želijo. Strošek se povrne v skladu s predpisi. (2) Občinski funkcionarji in drugi navedeni v 3. členu tega pravilnika imajo pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi, če sami tako želijo. (3) Občinski funkcionarji in drugi navedeni v 3. členu tega pravilnika imajo pravico do povračila stroškov Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 prenočevanja, ki nastane na službeni poti, če sami tako želijo. Strošek prenočevanja se povrne na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi. 15. člen (1) Pravice iz 14. člena tega pravilnika uveljavljajo občinski funkcionarji in drugi navedeni v 3. členu tega pravilnika na podlagi naloga za službeno potovanje. (2) Nalog za službeno potovanje izda župan. V kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali direktor občinske uprave. IV. Način izplačevanja 16. člen (1) Plače in nagrade se izplačuje mesečno za pretekli mesec najkasneje do 15. v tekočem mesecu. (2) Prejemki, določeni v III. poglavju tega pravilnika, se izplačajo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju. V. Obračunavanje plač 17. člen (1) Plače funkcionarjev po tem zakonu se obračunavajo skladno z veljavno uredbo, ki ureja enotno metodologijo in obrazce za obračun ter izplačilo plač v javnem sektorju. VI. Prehodne in končne določbe 18. člen (1) Plače, nagrade oziroma sejnine in povračila, ki pripadajo občinskim funkcionarjem in drugim, navedenim v 3. členu tega pravilnika, se izplačajo od dneva potrditve mandata oziroma imenovanja. Podlaga za izplačilo je odločba oziroma pogodba, ki jo izda županu in članom občinskega sveta komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vsem ostalim pa župan. (2) Pri obračunu plač, nagrad in sejnin se upošteva ustrezen sorazmernostni delež dejansko opravljenih nalog za pretekli mesec. 19. člen Evidenco prisotnosti občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, članov nadzornega odbora in drugih članov teles, ki jih imenuje župan, vodi zaposleni delavec na občinski upravi, ki zagotavlja strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta in drugih delovnih teles. 20. člen Za neudeležbo na seji delovnih teles in za manj kot 50% časovno prisotnost, se del plače in nagrade oziroma sejnine ne izplačuje. 21. člen (1) Sredstva za izplačevanje plač, delov plač, nagrad, sejnin in povračil stroškov, ki jih imajo upravičenci po tem pravilniku, se zagotovijo v proračunu občine. (2) V okviru ugotovljenega najvišjega zneska plače župana za poklicno opravljanje funkcije župana se določi najvišji možni znesek plače, dela plače, nagrade oziroma sejnine za posameznega občinskega funkcionarja in člana delovnih teles ter se zagotovi, da mesečno in letno ne preseže najvišjega možnega zneska, ki ga določa ta pravilnik in zakon. nagrade in sejnine, ne velja za člana ali vodjo kateregakoli telesa, navedenega v tem pravilniku, če je član ali vodja istočasno delavec občinske uprave. 23. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o višini in načinu določanje plač oziroma plačil za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov občine Videm ter o povračilih stroškov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2015) 24.člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 01.04.2019. Številka: 007-01/2019-08 Datum: 26.03.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan 386. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Videm in Občino Ptuj Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UBP-2, 45/2017, 10/2019), je Občinski svet Občine Videm na svoji 4. redni seji dne 26.03.2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO VIDEM IN OBČINO PTUJ I. Meja med Občino Videm in Občino Ptuj se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Ptuj in vključijo v območje Občine Videm • parc. št. 769/7, k.o. 421- Lancova vas • parc.št. 841/239, k.o. 421- Lancova vas II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 96_135-1 z dne 15.03.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 96_135-1 z dne 15.03.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 35-08/2019-19 Datum: 26.03.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan 22. člen Določila tega pravilnika, ki določa način in višino plače, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 387. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Videm in Občino Žetale Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UBP-2, 45/2017, 10/2019), je Občinski svet Občine Videm na svoji 4. redni seji dne 26.03.2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO VIDEM IN OBČINO ŽETALE I. Meja med Občino Videm in Občino Žetale se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Žetale in vključijo v območje Občine Videm • parc. št. 1526, k.o. 498 - Kočice 2. prenese iz območja Občine Videm in vključi v območje Občine Žetale • parc. št. 1142/2, k.o. 452 - Dolena • parc.št. 1141/7, k.o. 452 - Dolena • parc.št. *158, k.o. 452 - Dolena • parc.št. 1141/6, k.o. 452 - Dolena • parc.št. 1141/5, k.o. 452 - Dolena • parc.št. 1165/4, k.o. 452 - Dolena • parc.št. 1534/2, k.o. 498 - Kočice II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 135_191-1 z dne 14.03.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 135_191-1 z dne 14.03.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 35-08/2019-20 Datum: 26.03.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan 388. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Videm in Občino Cirkulane Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UBP-2, 45/2017, 10/2019), je Občinski svet Občine Videm na svoji 4. redni seji dne 26.03.2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO VIDEM IN OBČINO CIRKULANE I. Meja med Občino Videm in Občino Cirkulane se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Cirkulane in vključijo v območje Občine Videm • parc. št. 139/2, k.o. 482-Mali Okič II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 135_196-1 z dne 20.03.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 135_196-1 z dne 20.03.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 35-08/2019-17 Datum: 26.03.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan 389. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Videm in Občino Podlehnik Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UBP-2, 45/2017, 10/2019), je Občinski svet Občine Videm na svoji 4. redni seji dne 26.03.2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO VIDEM IN OBČINO PODLEHNIK I. Meja med Občino Videm in Občino Podlehnik se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Podlehnik in vključijo v območje Občine Videm • parc. št. 868/6, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 868/8, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 866/5, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 859/3, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 868/5, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 866/4, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 859/2, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 858/4, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 857/4, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 1091/11, k.o. 451 - Gorca 2. prenese iz območja Občine Videm in vključi v območje Občine Podlehnik • parc. št. 495/4, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 495/5, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 495/6, k.o. 492 - Gruškovje • pretežni del parc. št. 1746, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 1133, k.o. 451 - Gorca • parc. št. 3/3, k.o. 496 - Strajna • parc. št. 810/9, k.o. 492 - Gruškovje Št. 12/15.3.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 327 • parc. št. 793/5, k.o. 492 - Gruškovje • parc. št. 53/3, k.o. 452 - Dolena II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 135_172-1 z dne 18.03.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 135_172-1 z dne 18.03.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 35-08/2019-18 Datum: 26.03.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan 390. Preklic objave Odloka o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2019 Uredništvo Uradnega glasila slovenskih občin objavlja Preklic objave Odloka o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2019i, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, številka 16/2019, dne 29.3.2019. Uradno glasilo slovenskih občin Uredništvo Št. 17/29.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 556 OBČINA BENEDIKT 365. Sklep o spremembi meje med Občino Benedikt in Občino Lenart OBČINA DESTRNIK 366. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Destrnik in Mestno občino Ptuj 367. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Destrnik in Občino Trnovska vas 368. Sklepo spremembi poteka meje med Občino Destrnik in Občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah 369. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Destrnik in Občino Juršinci OBČINA DORNAVA 370. Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2018 OBČINA KOBILJE 371. Pravilnik o delovnem in poslovnem času ter uradnih urah Občinske uprave Občine Kobilje OBČINA MARKOVCI 372. Sklep o spremembi poteka meje med Mestno občino Ptuj in Občino Markovci OBČINA NAKLO 373. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Naklo za programsko obdobje 2019 -2020 374. Sklep o financiranju političnih strank OBČINA OPLOTNICA 375. Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2017 376. Sklep o potrditvi izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na vodovodnem sistemu Božje-Koritno-Kovaški vrh-Brezje pri Oplotnici 377. Sklep o spremembi občinske meje med Občino Oplotnica in Občino Slovenske Konjice 378. Sklep o spremembi občinske meje med Občino Oplotnica in Občino Slovenska Bistrica OBČINA PODLEHNIK 379. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Podlehnik 380. Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Podlehnik 381. Sklep o strinjanju s pristopom Občine Destrnik skupnemu opravljanju nalog urejanja prostora v okviru Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju 382. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Podlehnik in Občino Videm OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 383. Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018 Stran 538 551 553 554 554 554 555 Stran 523 Stran 523 530 Stran 530 532 532 533 Stran 535 535 536 536 Stran 537 Stran 518 Stran 518 519 519 519 Stran 520 OBČINA VIDEM 384. Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm 385. Pravilnik o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljane funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Videm ter o povračilih stroškov - 1 386. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Videm in Občino Ptuj 387. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Videm in Občino Žetale 388. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Videm in Občino Cirkulane 389. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Videm in Občino Podlehnik Stran 521 390. Preklic objave Odloka o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2019