GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L J U B L J A N A - B E Ž I G R A D Vsako leto smo več ali manj v časovni stiski pri sestavljanju letnega družbenega plana in pro-računa, čeprav začenjamo s pripravami dovolj kmalu. Začasno finansiranje občinskih proračunskih potreb je odobreno za prve tri mesece in ti bodo vsak čas minili. Praktično pomeni, da od 1. aprila dalje do sprejetja letnega proračuna občina ne 1h> mogla izplačevati različnih obveznosti v zvezi z njeno dejavnostjo oziroma odvajati tekočih dohodkov v različne sklade. Praksa pa je taka, da je občinski proračun sestavni del občinskega gospodarskega načrta, drugače tudi biti ne more in gre torej za istočasni sprejem obeh načrtov. Po navadi smo se orientirali na okrajni plan, ta pa je bil letos, zato ker se je spremenil v «?solucijo, sprejet šele 13. marca. V zvezi s to spremembo dalj časa niso bile znane smernice razvoja v letu 1962, instrumenti zbiranja in delitve občinskih dohodkov pa so se večkrat spreminjali. Ne glede na vse težave pa imamo sedaj ves material že toliko pripravljen, da bomo lahko po priporočilih zborov volivcev hitro sestavili končni predlog, ki ga bo občinski ljudski odbor obravnaval in o njem sklepal pred-vidoma 6. aprila. V našem časopisu objavljamo v posameznih člankih predloge za sestavo gospodarskega načrta in občinskega proračuna. Vsebina vseh člankov je v bistvu zbir tistega, kar so predvidele gospodarske organizacije in o čemer so razpravljali sveti občinskega ljudskega odbora. Zdi se mi vredno omeniti, da predlog ui dokončno sestavljen in da ima Zato vsak, ki ga zanima razvoj občine, polno možnost, da s pametnimi predlogi vpliva na dokončno oblikovanje gospodarskega načrta in občinskega proračuna. Zlasti imam v mislih proizvajalce. Ti v povprečju luni niso izvršili planiranih proizvodnih nalog, kar se negativno odraža tudi v dohodkih občine, zlasti pa je to problem zase v občinskem investicijskem skladu. Njihova naloga bi torej morala letos biti, da nadoknadijo zamujeno in po-l^g tega ustvarijo še toliko no-’v'ih dobrin, kolikor je zn to leto predvideno v splošnem perspektivnem planiranju. To skupaj pa in znašalo več kot 20% večji nspeh proizvodnje, kot je lanska realizacija. Resolucija 01.0 ljubijana o politiki gospodarskega razvoja predvideva da bi se moral družbeni proizvod v okraju povečati približno za 13 do 14%, medtem ko 1h> po predlogih gospodarskih organizacij naše občine zn II % večji. Ti po-datki niso razveseljivi, saj puščamo ob strani vse tisto, kar smo lani zamudili. Analogno te-mu moramo pustiti ob strani tudi del zahtevkov s področja druž- benega standarda. Naj zato ne bo prehude krvi na zborih volivcev, če pa se že nočemo odreči tistemu, kar smo že začeli, potem pa se moramo sprijazniti s tem, da bo treba letos več žrtvovati kot lani, vložiti več skrbi in dela tudi v proizvodnjo, da bi iz povečane realizacije dobili več sredstev za posebne in skupne naloge. Razen subjektivnih vzrokov za lansko zaostajanje proizvodnje, so obstajali tudi objektivni, povezani z uvajanjem novega gospodarskega sistema. Pri tem pa smo mi imeli smolo, ker se je tudi lani izselilo eno podjetje (Globus špedicija) iz naše občine, prejšnja leta pa podjetje LIP in Metalka, letos pa izgubimo še Avtomontažo. Vse to zmanjšuje naš družbeni proizvod in s tem v zvezi naše dohodke, Ce nam je torej kaj za bežigrajsko skupnost, se bomo morali bolj strniti in 1k)Ij zavzeti, da ne bo njena gospodarska moč pešala niti zaradi preseljevanja niti zaradi manjše proizvodnosti. Kakšni napori bodo za to potrebni, nam pove tudi situacija v občinskem investicijskem skladu, ki letos ne bo mogel zaradi starih obveznosti pomagati skoraj nobeni gospodarski organizaciji, o čemer pa je več pisanega v drugih član-bih te številke Zbora volivcev. Za čimholjšo rešitev teh problemov nikakor ne smemo pozabiti na nadaljnji razvoj delavskega upravljanja, nadaljnji razvoj ekonomskih enot, aa nadaljnje razvijanje samostojnosti v gospodarjenju in upravljanju, toda tako, da bomo imeli pri tem eno oko uprto v podjetje, drugo pa v komuno. Vse postavke, ki dii;e‘o proračunske dohodke, smo letos iz- redno napeli, kot se temu reče. Tudi lani smo planirali tako in se bali, če jih nismo napeli preveč. Realizacija lanskih dohodkov pji je bila večja, kot smo planirali, in zato smo letos napenjali še bolj, čeprav se na primer osebni dohodki, od katerih ima proračun največ, najbrž ne bodo tako povečali kot lani. Toda kljub tako zelo napetim dohodkom nismo spravili skupaj toliko sredstev, kolikor bi jih nujno potrebovali. Precej smo morali oškrniti celo komunalo, socialo in zdravstvo, za kar bi res morali zagotoviti dovolj sredstev. Seveda smo v zvezi s tem oškrnili tudi šolstvo. Pred nekaj meseci smo govorili, da bomo morali zn redno šolstvo oddvojiti polovico vseh občinskih proračunskih dohodkov, da bi lahko pokrivali vse potrebe, razen investicij. Sedaj pa se je izračun spremenil. Dohodke smo tako napeli, da s 40 % vseh dohodkov občine in s sredstvi, ki se nate-kajo direktno v šolski sklad, pokrivamo vse osebne dohodke prosvetnih delavcev, vso amortizacijo stavb in opreme, skoraj vse investicije in še delež pri finansiranju vajenskih obrtnih in strokovnih šol. Seveda pa je pri tako napetem planiranju treba imeti močno rezervo, ki je nikakor ne gre zmanjševati niti v proračunu niti v skladih. To posebej omenjam zato, ker se bodo pojavile težnje, da na račun predlagane rezerve povečujemo nekatere postavke, ki smo jih predhodno znižali. Močno rezervo moramo vsekakor ohraniti, kajti nič hujšega se nam ne bi moglo zgoditi kot to, da na kraju leta ne bi mogli iznašati konkretne, v proračunu predvidene postavke. Da bi lahko občani, predvsem pa proizvajalci pomagali našemu planiranju, je razvidno iz sestavkov v tej številki našega časopisa, naj kratko navedem naloge, ki jih vsebuje Resolucija o politiki gospodarskega razvoja ljubljanskega okraja v letu 1962. ■ Uvajanje novega gospodarskega sistema pospeševati z iz-popolnjevanjem notranje delitve dohodka, izenačevanjem pogojev gospodarjenja, z utrjevanjem bančnega in kreditnega sistema. ® Produktivnost in proizvodnjo povečati z boljšo tehnologijo in večjo osebno storilnostjo. Proizvajati za domači trg predvsem pa tudi za zunanji trg, nikakor pa ne zn skladišča, temveč sa tržišče. ■ Zaradi gornjih ciljev težiti k širokemu gospodarskemu so- delovanju pa tudi združevanju, kjer so za to dani ekonomski pogoji. ■ Osebni dohodki morajo naraščati skladno s porastom proizvodnje, osebni dohodek posameznika pa naj bo odvisen od produktivnosti dela, merjenega na tržišču. ° Naglo vključevanje v mednarodno delitev dela z večjo produktivnostjo, večjo proizvodnjo in boljšo zunanjo trgovino. ■ Investirati v stroke znotraj onih panog, ki imajo najugodnejše razvojne pogoje in k! nudijo optimalni gospodarski učinek. ■ Nadalje razvijati delavsko upravljanje s posebnim poudarkom na upravljanje v obratih in ekonomskih enotah. ■ Komuna kot splet medsebojne odvisnosti različnih faktorjev naj za uresničitev vseh gornjih nalog vsklajuje in poveže celotno materialno aktivnost. Predsednik ObLO Stane Koman Občinski ljudski ofbor prenaša pristojnosti na krajevne skupnosti Načela decentralizacije, ki že več let vnašajo v družbeno ekonomske odnose nova obeležja, zajemajo poleg gospodarstva, zdravstva, prosvete in sodstva tudi javno upravo ter njene institucije. To dokazuje vrsta pristojnosti, ki jih dobivajo stanovanjske skupnosti. V tem članku bi se omejili le na pristojnosti stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov s področja socialno varstvene službe, ki so bile prej v izključni pristojnosti občinskega ljudskega odbora. Že dalj časa sla Svet za varstvo družine in Svet za splošno varstvo obravnavala vprašanje, kako urediti službo, da bi bila kar najbolj sposobna urejevati številne probleme. bodisi s področja varstva družine ali ostalili socialnih področij. V ta namen je bilo več posvetovanj z zastopniki stanovanjskih skupnosti in terenskih komisij. Tako je bilo osvojeno mnenje, da je socialno iprorrii: mi M lil! Pred tremi leti je bilo tu še polje — zdaj pa dobiva la del naše občine pravcato velemestno podobo službo nujno približati ljudem na terenu in jo s tem usposobiti za reševanje problemov. V ta namen sta omenjena sveta na svojih skupnih sejah dne 14. 6. 1961 in 7. 2. 1962 proučila, katere naloge oddelka za družbene službe naj bi sc prenesle v pristojnost stanovanjskih skupnosti oziroma krajevnih odborov. Pri tej pobudi sta se sveta opirala na Zakon o stanovanjskih skupnostih in Resolucijo o nalogah komune in stanovanjske skupnosti s področja socialnega varstva. Predlog pooblastila stanovanjskim skupnostim in krajevnim odborom, ki ga je občinski ljudski odbor na eni zadnjih sej v celoti sprejel, zajema poleg izplačevanja enkratnih socialnih podpor (ozimnice, nabava kuriva, nakup živil) tudi začasne in stalne socialne podpore. Enkratne socialne podpore se dajejo osebam oziroma družinam, ki so zaradi bolezni, nezgode, smrti ali zaradi drugih okolnosti zašle v težak socialni položaj, ki zahteva hitro pomoč in nima značaja trajnejše ohromitve življenjskih pogojev. Zimske pomoči se dajejo predvsem občanom, ki zaradi majhnih dohodkov in številne družine nimajo možnosti, da bi si nabavali v ugodnem letnem času zadostno zalogo osnovnih življenjskih potrebščin. Izplačevanje začasnih in stalnih socialnih podpor, ki se odrejajo z odločbo za določen čas na osnovi vloge in rešitve primera v upravnem postopku, pa so vezane na težje socialne razmere, v katerih se ugotovi, da je oseba popolnoma ali delno nesposobna za pridobivanje sredstev za življenie; taki primeri SO: a) Starostno onemogle, invalidne, telesno in duševno defektne osebe, ki se no morejo same preživljati pa tudi sicer nimajo zadostnih dohodkov ali premoženja in sorodnikov, ki bi jih bili po zakonu dolžni preživljati. b) Družine z večjim številom nedoraslih otrok, katerih matere se ne morejo zaposliti, dohodki iz zaposlitve moža pa ne zadoščajo za preživljanje Številne družine. c) Eksistenčno ogrožene vdove ter ločenke, osebe v ločitvenem postopku. družine zaprtih ali pobeglih hranilcev, odpuščeni obsojenci, družine alkoholikov in delomrzne-žev in povratniki iz tujine. V takih primerih pa se daje socialna pomoč le takrat in dotlej, da se izvedejo ustrezni zakoniti ukrepi s ciljem. da se zadeva uredi Družbena pomoč v takih primerih zahteva (Nadaljevanje na 2. str.) Vsako leto povprečno 100 otrok več v vzgojno-varstvenih zavodih v ' V letu 1961 je sprejela Ljudska skupščina LRS resolucijo o nalogah komun in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu. Na osnovi priporočil omenjene resolucije sta oba zbora Občinskega ljudskega odbora po daljši razpravi sklenila, naj Občinski ljudski odbor prispeva 4()šino in obliko pomoči, predlaga občinskemu ljudskemu odboru, da izda odločbo, s katero se zahtevek pravno regulira. Seveda je pri vsem tem treba upoštevati višino sredstev, ki so v proračunu zajamčena za tovrstno pni"'''* Prav tako kot je nalogu stanovanjskih skupuo- občini Bežigrad šitev tega problema pa imamo že sedaj nekaj realnih pogojev. V kratkem času bi lahko ustanovili vzgojni zavod v novem bloku poleg Glasbene šole v Smoletovi ulici, kjer je okrog 20 otrok in je pri-pravljenu soba za varstvo. Tudi v stolpnicah v Savskem naselju bi lahko pripravili vse potrebno za dnevno varstvo otrok, ker imajo v ta namen pripravljene sobe. Sedanje zmogljivosti no zadoščajo, čeprav je morda v kakem zavodu trenutno kako prazno mesto. Domu je še vedno mnogo otrok brez varstva. V bodoče bo treba storiti vse, da zajamemo prav take otroke in jim nudimo potrebno pomoč in varstvo. Prav taki, če so socialno šibki, zaslužijo vso pomoč družbe v obliki znižane oskrbnine. Skrb za varstvo in vzgojo otrok in mladine mora postati skrb vseh družbenih činiteljev in državljanov v komuni in stanovanjski skupnosti. Dodič sti, ko prevzemajo te pristojnosti, da redno spremljajo posamezne primere in da takoj, kolikor se pokaže, da podpiranec ni več socialno ogrožen, dajo predlog za ukinitev pomoči. V tem je tudi smisel vsakoletnih revizij socialnih podpor, ki jih bodo odslej naprej imele stanovanjske skupnosti. Čeprav danes še ne moremo govoriti o nekih trdnih, preizkušenih metodah dela v zvezi s teni vprašanjem, lahko z zanesljivostjo ugotovimo. da bo ta ukrep veliko doprinesel k nadaljnjemu razvoju socialne službe. S tem člankom želimo opozoriti vse naše podpirance oziroma prosilce in občane, da se odslej nanrej z vprnšsnii socialne pomoči obračajo direktno na stanovanjske skupnosti oziroma krajevne odbore. Padd je v cveti Rladisti... 7. februarja je minitlo dvajset let, odkar so italijanski fašisti ustrelili v Gramozni jami mladega revolucionarja, sekretarja SKOJ za Bežigradom Milana Šušteršiča. Padel je v cvetu mladosti, star komaj enaindvajset let... Milan Šušteršič se je rodil v Gradcu v Beli krajini, otroška in mladostna leta pa je preživel v Ljubljani, za Bežigradom, kjer je stanoval s starši na Vodovodni cesti št. 55, pri Čibejevih. Že v otroških letih je občutil krivičnost tedanjega družbenega sistemu. Njegovega očeta, znanega revolucionarja Toneta Šušteršiča, so stalno zasledovali in Milan Šušteršič preganjali. Milan je šel po. njegovih stopinjah in se že zgodaj navzel revolucionarnega duha. Okrog njega so se zbirali napredni mladinci, ki jih je usmerjal na pot borbe za pravico delovnega ljudstva. Mnogi se spominjajo, kako jih je navduševal in ob spremljavi kitare prepeval revolucionarne pesmi. Poleti leta 1939 so v gostilni pri Jožici Vrhovniikovi na Vodovodni cesti ustanovili delavsko kulturno društvo »Vzajemnost*. Usmerjali so ga znani revolucionarji: Viktor Avbelj — Rudi, Marjana Draksler, Rudi Ganziti, Tone Bele in drugi. Milan je bil tajnik društva. Prizadevno je vod.il njegovo kulturno dejavnost, prežeto z naprednimi ideja,mi. V društvu je bilo veliko skojevskih in partijskih sestankov; na njih so širili napredno misel. Po okupaciji je bil Milan med prvimi organizatorji Osvobodilne fronte. Okrog njega se je zbrala skojevska skupina, ki je postala jedro 1. bežigrajske čete. Po nalogu Partije je bil Milan določen za komisarja, tovariš Franc Kolvišar — Fiki pa za komandirja. To je bila udarna skupina, ki je izvedla mnogo sabotažnih akcij za Bežigradom, jeseni pa se je odpravila v partizane, v krimske gozdove. Milan ni odšel v gozdove — po nalogu Partije je moral ostati še naprej ilegalec v Ljubljani, ker ga je organizacija v mestu nujno potrebovala. Bil je neutruden politični delavec, nenehno je organiziral akcije, hitel s sestanka na sestanek. Da ga ne bi zasačili, je večkrat menjal prebivališče, spreminjal svojo zunanjost itd. Njegovo organizatorsko moč je bilo čutiti ne samo za Bežigradom, ampak tudi drugod v Ljubljani. Decembra 1941 je prišlo do usodne akcije... Milan je streljal na nekega italijanskega fašista, a ga ni zadel. Zatekel se je v stanovanje v Velikovški ulici, a fašisti so mu bili za petami, pridrveli so za njim in ga aretirali ... V zaporih so ga mučili, a ni ničesar izdal. Januarja 1942 ga je italijansko vojaško sodišče obsodilo na smrt... Dne 7. februarja 1942 je padel v Gramozni jami. Njegova smrt je turobno odjeknila po okupirani Ljubljani. Spomin nanj, na mladega revolucionarja in junaka, ne bo nikdar ugasnil. Prav bi bilo, če bi občinski ljudski odbor imenoval park pred šolo na Vodovodni cesti ali j>a katero koli ulico za Bežigradom po padlem revolucionarju Milanu Šušteršiču. F. K. Obeliski ljudski odbor prenaša pristojnosti na krajevne skupnosti za izgradnjo stanovanj članom ZB v občini Bežigrad V letu 1960 sc je v Ljubljani začela velika akcija za gradnjo stanovanj za nezaposlene člane ZB. Tako je Mestni svet na slavnostni seji 9. maju sprejel sklep o gradnji oziroma nakupu 300 stanovanj v letih 1960—1961 —1962. Finančna sredstva nuj bi priskrbeli občinski ljudski odbori ljubljanskih občin in OLO Ljubljana. Občinska ljudska odbora Ljnblja-na-Bežigrad in bivši ObLO Ljublja-na-Crnuče sta najela v ta namen pri svojih stanovanjskih skladih 59.000. 000 dinarjev, razen teh sredstev pa sta dala še 5,682.000 dinarjev iz proračuna. Oba zneska sta bila že realizirana. S pomočjo teh sredstev je dobilo stanovanje 18 elanov organizacije ZB NOV z območju ObLO Ljubljana-Bežigrad in bivšega ObLO Črnuče. V^ zadrugah pa gradi stanovanja 31 članov, od katerih so se nekateri že vselili, ostali pa se bodo v letošnjem letu. Poleg te akcije je Občinski odbor Zveze borcev NOV Ljubljana-Bcžigrad zaprosil v letu 1960 občinski ljudski odbor, da najame pri svojem skladu posojilo v znesku 90.000. 000 dinarjev za gradnjo 40 stanovanj, ki nuj bi se gradila na območju občine. Občinski ljudski odbor je na 36. seji obeh zborov, dne 14. 7. 1960, sprejel sklep o najetju omenjenega posojila v treh letnih obrokih po 30,000.000 dinarjev. Dne 16. maja 1961 je bila podpisana pogodba z Zavodom za zadružno gradnjo za stolpnico z 20 stanovanji. Gradnja se je takoj začela in stavba je bila v jeseni pod streho. V tej stolpnici bo 10 dvoinpolsobnih stanovanj z ložo, ki bodo imela 62 m2 površine, 5 dvoinpolsobnih po 55,51 m2 novršine, 4 dvosobnih j)o 55 m2 površine in 1 enosobno stanovanje z 42 m2 površine. Po pogodbenem roku morajo biti vsa dela zaključena in stanovanja vseljiva 15. oktobra letos. Za teh 20 stanovanj je bilo že izplačenih 61,500.000 dinarjev iz občinskega sklada in 7,500.000 dinarjev iz re- publiškega sklada kot 20-odstotna udeležba na občinska sredstva. V letošnjem letu pa pričakujemo še 10,000.000 dinarjev iz republiškega sklada. Pogodbena cena znaša 79,000.000 dinarjev, ki pa se bo verjetno še nekoliko dvignila. Ko smo v letu 1960 razpravljali o občinskih sredstvih v višini 90,000.000 dinarjev in 20 do 25-odstotnem prispevku iz republiškega skladu, smo predvidevali, da bomo s temi sredstvi lahko zgradili 40 stanovanj, vendar smo že v lanskem letu ugotovili, da ta znesete ne bo zadoščal — zaradi porasta con gradbenega materiala m večjih prejemkov delovne sile, saj bo po sedanji ocenitvi ostalo za drugih 20 stanovanj samo 30 do 35,000.000 dinarjev. Na podlagi teh dejstev je Občinski odbor Zveze borcev NOV ponovno razpravljal, kako začeti gradnjo nadaljnjih 20 stanovanj, ter s tem sprejel tri sklepe: 1. Zaprositi ObLO Ljubijana-Be-žigrad še za 30,000.000 dinarjev; 2. graditi cenejša stanovanja, tako da cena za dvosobno stanovanje ne bi smela presegati 3,000.000 dinarjev; 3. začeti gradnjo stanovanj še v letošnjem letu. Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad je upošteval slabe stanovanjske razmere članov ZB in vojaških vojnih invalidov ter jo na zadnji seji obeli zborov, dne 23. H. 1962 obravnaval predlog Občinskega odbora ZB NOV in brez pripomb odobril zaprošeno posojilo. Z izgradnjo 40 stanovanj se bo položaj nezaposlenih članov ZB znatno izboljšal, ne bo pa še docela urejen. saj jih imamo na seznamu še nad 60 in bo treba temu vprašanju še nadalje posvečati veliko pozornost. Želimo, da bi tudi gospodarske organizacije pri razdeljevanju stanovanj posvečale več pozornosti zaposlenim članom ZB. pa čeprav niso na vodilnih mestih. Peter Lešnjak | OPOZORILO 'Opozarjani« vse prebivalce oziroma hišne svete nn območju Ujg občine Ljiibljnna-Bežigrud, tla se glede na bližajoče volitve vskln-JajC' stanje prebivalstva s stanjem volilnega imenika. Zaradi tega pozivamo vse državljane na tem območju, (la takoj prijavijo upremembo stalnega bivnlišen, zlasti tisti, ki so v tem zaostali. Prijavo in odjavo opravite na ObLO, Ljubljana, Parmova 33. Odločba o prispevku občinskega Jjudskega odbora Ljubijana-Bežigrad vzgojno varstvenim ustanovam i. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad bo v letu 1962 prispeval vzgojno varstvenim ustanovam, ki poslujejo v okviru stanovanjskih skupnosti na področju občine Ljub-1 jana-Bežigrad, za kritje stroškov 40 % vseh stroškov, ugotovljenih na podlagi proračuna dohodkov in izdatkov posamezne ustanove za leto 1962. Predračun dohodkov in izdatkov mora predhodno odobriti Svet za varstvo družine. 2. Prispevek občine znaša za posamezno vzgojno varstveno ustanovo v letu 1962: a) Vzgojno varstveni zavod »Sncgiil jeienc, Ljubljana, Einspielerjeva ulica.............................................. 980.000 b) Vzgojno varstveni zavod »Bežigrad«, Ljubljano, Trg 9. maja št. 1 ............................................ 6,800.000 c) Vzgojno varstveni zavod »Savsko naselje«, Ljubljana, Savska cesta 1 .......................................... 8,640.000 č) Vzgojno varstveni zavod »Stožice«, Ljubljana, Zupanova ulica............................................... 2,300.000 d) Vzgojno varstveni zavod »Jelka«, Ljubljana, Zupanova ulica..................................................... 2,150.000 e) Vzgojno varstveni zavod »Črnuče«, Črnuče .... 1,980.000 3. Ježica se da prispevek za vzgojno posluje v sklopu krajevnega od-.................................... 1,150.000 Krajevnemu odboru varstveno ustunovo, ki bora, v znesku 4. Upravni odbor vzgojno varstvene ustanove bo v sporazumu s svetom pristojne stanovanjske skupnosti, oziroma kjer ni stanovanjske skupnosti s krajevnim odborom — določil višino prispevka staršev za vsakega otroka. 5. Ta odločba velja takoj, uporablja pu se od 1. 1. 1962 dalje. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad Stane Komun 1. r. Sporočilo o odgovorih zborom volivcev V zadnji in prejšnji številki našega časopisa smo posredovali več skupnih odgovorov na važnejša vprašanja, ki so jih občinskim organom zastavili občani na zadnjih zborih volivcev. Ohljubili smo tudi, da Immo v tej številki odgovorili še na vprašanja v zvezi s finansiranjem šolstva v letu 1962. Na ta vprašanja odgovarjamo s člankom »O problemih letošnjega rinansiranja šolstva«, ki je objavljen v okviru predloga občinskega proračuna zn to leto. !Vn ostalo posamezna vprašanja smo pripravili posebne odgovore, ki jih bomo le dni poslali stnnovnniškim skupnostim, krajevnim odborom, odborom SZDL in odbornikom ObLO, da jih bodo lahko sporočili občanom. Odgovore nn vprašanja z zadnjih i zborov volivcev smo torej s tem zaključili. Lani nismo dosegli predvidenega povečanja v proizvodnji in gradnjah Gradbeništvo Letos bo treba prvenstveno nadaljevati lani začeta oziroma prekinjena dela Sprranenvbe v sistemu gospodarjenju so taiko velike in obsežne, da jiili ni moč izvesti v enem samem letu. Preusmeriti je treba miselnost proizvajalcev, iztrgati jih i« zakoreninjenih starih pojmovanj in oblik dela. Ena izmed poglavitnih sprememb gospodarskega sistema — sprememba delitve dohodka — le še bolj poudarja samoupravljanje v gospodarstvu. V pogojih novega gospodarskega sistema je izvedena tudi reorganizacija bančništva. Bistveno je spremenjen sistem kreditiranja gospodarstva glede obratnih sredstev, katerega so prizadele Se restrikcijske mere. Gospodarske organizacije so se znašlo v težavnem ipoložaju, ker se niso pravočasno prilagodile jasno postavljenim načelom novega gospodarskega sistema in niso vlagale lastnih sredstev v obratne namene, temveč so vseskozi računale na dodelitev bančnih sredstev. Teh pa v novih pogojili ni bilo, zato je za loto l‘)hl značilno že prav nevarno pomanjkanje obratnih sredstev. Sproščenost v delitvi! dohodka je, kot že omenjeno, postavila organe samoupravi jam ja pred odgovorno nalogo, ki pa ji niso bili vedno kos. Večja razpoložljiva sredstva so se dosti krat prelila neupravičeno v osebne dohodke, kljub temu da je po drugi »trami primanjkovalo obratnih sredstev. Delovanje novega gospodarskega sistema se je pokazalo tudi pri zaostritvi odnosov med proizvajalci in tržiščem. Tržišče je absorbiralo le toliko proizvodnje, kolikor je je lahko v kratkem času plasiralo. Zato so se zaloge preselile iz skladišč trgovine v skladišča proizvajalca, kar je še bol j zaostrilo problem pomanjkanja obratmiih sredstev. Novi gospodarski sistem, ki se je uveljavljal skoraj vse leto, je narekoval tako obsežne spremembe in preusmeritve v sistemu poslovanja in ustroju proizvodnje, da v tein letu še ni mogel priti do polne veljave. Zato sc tudi niso izpolnila predvidevanja lanskoletnega plana. Predvideno je bilo, da se bo družbeni proizvod povečal za 14,4. % narodni dohodek pa za 13,6 %. Število zaposlenih naj bi se povečalo le za 4,3 %, lako da bi se produktivnost povečala za 9,9 %. Ocena izpolnitve plana (dokončen izračun bo šele po zaključnih računih gospodarskih organizacij) pa nam kaže, da bo plan presežen le za okoli 4 %, narodni dohodek za okrog 4,5 % ter za prav toliko tudi zaposleni. Zato sc tudi ni povečala produktivnost, kot je bilo predvideno v družbenem planu. Nasprotno pa so se povečali osebni dohodki v znaino večji meri. Po oceni so sc osebni dohodki povečali za 23 %. Ker so se povečali osebni dohodki, sc je povečala tudi osebna potrošnja v večji meri kot je bilo predvideno. Tudi na obseg izvršitve plana investicij so vplivale spremembe, ki jih je prinesel novi gospodarski sistem. Izvajanje investicijskega programa so najbolj prizadele restrikcij-ske mere, uvedene med letom, ki so znatno omejile razpoložljiva sredstvu. Delitev sredstev investicijskega sklada med sredstva za investicije v osnovna sredstva in investicije v obratna sredstva je bila spremenjena v škodo sredstev za investicije v osnovna sredstva. Uvedena je bila tudi 10% rezerva vseh skladov, kar je zopet zmanjšalo investicijska sredstva. Združevanje sredstev gospodarskih organizacij ni potekalo talko, kot je bilo predvideno, saj je bila realizirana le tretjina predvidene kvote. Tudi drugi viri investicijskih sredstev niso dotekali v taki meri, kot je bilo predvideno, ter smo bili .........v drugi polovici leta ne- zgrajen vodovod v Tomačevem, medtem ko so za vodovod v Klečah sredstva rezervirana in bo delo letos gotovo. Gradnjo zdravstvenega doma smo morali prekiniti, ker akcija združevanja sredstev* ni uspela po pro-grmu, medtem ko so se z združenimi sredstvi pričela urejevati postajališča za bodočo trolejbusno progo od Ježice do Črnuč, izpeljava proge same pa je preložena na kasnejši čas. Trenutno je bil ta problem rešen z avtobusno progo na tej relaciji. Restrikcijske mere so prizadele tudi gospodarske organizacije, ki niso mogle v celoti realizirati svojih predvidevanj investicijske gradnje. Težave, ki so se pojavile lani ob izpolnjevanju družbenega plana, nam morajo biti le spodbuda, da bomo letos bolj kot kdajkoli prej smelo izpolnjevali letošnji družibe-ni plan. Kako v proizvodnji nadoknaditi zamujeno? Restrikcije oziroma pomanjkanje investicijskih sredstev so lani močno prizadele tudi gradbena podjetja, ki zaradi tega niso mogla povečati obsega storitev v taki meri, kot je bilo predvideno. Po drugi strani pa so bile lani močno angažirame projektantske organizacije s pripravo načrtov za nadaljnjo gradnjo. Gradbeno dejavnost ne vrše v naši občini le podjetja, ki imajo tu svoj sedež, nasprotno delež drugih gradbenih podjetij je celo večji kot domačih. Tako gradijo na primer v naši občini še Gradis, Slovenija-coste, Megrad, Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje, Gradbenik Izola in drugi. Lotos bodo prvenstveno nadaljevali lami začeta oziroma prekinjena dela. Dogradili bodo potrošniški center v Savskem naselju, dokončali vajeniško šolo raznih strok, pričeli bodo graditi poslovno stavbo Nezadosten razvoj gospodarstva v preteklem letu ter negativne posledice uvajanja novega gospodarskega sistema postavljajo pred našo gospodarstvo v letošnjem letu obsežne in pomembne naloge. Predvsem je treba še nadalje pospešeno uvajati novi gospodarski Sistem, zlasti glede notranje delitve dohodka ter izenačevanja pogojev gospodarjenja. Z uvajanjem sodobne tehnologije in osebnim prizadevanjem vsakega posameznika naj se poveča produktivnost in proizvodnja v taki meri, da bo moč že v tem letu nadomestiti izpad iz preteklega leta. Proizvodnja naj ne bo zaprta sama vase, temveč naj se usmeri na potrebe tržišča. Proizvodnja mora biti organizirana tako, da lahko hitro reagira na spremenjene zahteve in potrebe tržišča. Porast proizvodnje naj bo usmerjen predvsem na izvozne artikle, oziroma je treba proizvodnjo prila- godili predvsem zunanjemu tržišču. Osebni dohodki naj bodo v skladu s doseženo produktivnostjo dela, merjeno na tržišču, ter odvisnii od porasta proizvodnje. Investicijska sredstva bomo vlagali prvenstveno v elektroindustrijo, gospodarske organizacije pa morajo pri vlaganju svojih sredstev v osnovna sredstva stremeti za tem, da bodo investicije kar najbolj rentabilne. Še nadalje je treba vlagati kar največ sredstev v investicije družbenega standarda. Ob upoštevanju smernic zveznega družbenega plana, resolucije o politiki gospodarskega razvoja v LR Sloveniji in resolucije okrajnega ljudskega odbora ter smernic občinskega družbenega plana, bo predvidoma dosežen za 11 % večji družbeni brutoprodukt kot v letu 1961, za 13 % večji družbeni proizvod in za 14 % večji narodni dohodek. 1961 1962 Indeks Družbeni bruto proizvod .... 26.144,(31.000 29.019,985.000 111 Družbeni proizvod ....<< 12.301,915.000 14.127,162.000 113 Narodni dohodek t 1<1.990,181.000 13.668,806.000 144 Nadaljnje uvajanje novega gospodarskega sistema bo terjalo hitro povečanje produktivnosti, pri čemer bo treba prvenstveno izkoristiti že zaposleno delovno silo ob istočasnem izvajanju organizacijsko tehničnih ukrepov. Zaradi tega naj bi se v družbe- nem sektorju gospodarstva povečalo število zjiposleniih le za 4 %, oziroma 325 oseb. Ob takem porastu števila zaposlenih in ob predvidenem povečanju obsega proizvodnje in storitev lahko računamo, da sc bo produktivnost povečala za 6,7 %. Predvidevanja v industriji Industrijska podjetja naj bi letos dosegla za 12,6% več družbenega produkta kot lani luutere ievesticije ustaviti, pri drugih pa zmanjšati obseg del v tein letu, tako da smo leto 1961 zaključili z dolgom na že izvršenih investicijah. V letošnjem letu bomo morali prvenstveno pokriti te din-gove, hkrati pa nadaljevati že začete, začasno prekinjene investicije. Zaradi pomanjkanja sredstev smo morali ustaviti gradnjo obrtniškega centra v Savskem naselju, zavrta pa je bila tudi gradnja potrošniškega centra. Realizirana tudi ni bila preureditev trgovine v Črnučah. Vse te investicije bo treba v letošnjem letu realizirati, ker jx>mc-njjo del družbenega standarda prebivalcev. Zarodi zmanjšanja razpoložljivih sredstev so bile prizadete tudi negospodarske investicije. Tako ui bil V preteklih lotih smo v industrijo naše občine vložili znatna sredstva za novogradnje in rekonstrukcije, ki pa zaradi objektivnih težav pri uvajanju novega gospodarskega s ostema niso prišle do polne veljave že v letu 1961, temveč bo čutiti njihov vpliv šele v naslednjih letih, ko bodo izvršene še nadaljnje investicije im novogradnje. V razvoju industrije v naši občini bomo tudi letos postavili na prvo mesto elck troi ndm stri jo kot najbolj perspektivno panogo. Poglavitna zastopnika te panoge sta ]EV in TELA, ki se bosta razvijala v okviru razvojnega programa Iskre. Kljub temu da je industrija najmočnejša gospodarska panoga v naši občini, še vedno ne zavzema tistega mesta, kot bi ga morala. Nekatera podjetju še vedno poslujejo v zastareMi, neprimernih prostorih, s starimi proizvodnimi stroji ter v taki obliki in obsegu nimajo mkake perspektive razvoja. Tako bo morala Tovarna kovinske galanterije z večjo smelostjo kot doslej začeti graditi poslovne prostore in obnavljati strojno opre-m a Pri tem bo moralo podjetje poskusiti ob udeležbi lastnih investicijskih sredstev angažirati sredstva splošnega in republiškega investicijskega sklada, posebno še zato, ker podjetje dobršen del svoje proizvodnje izvaža. Podjetje Tuba bo ua podlagi že izdelanega programa rekonstrukej-je in iz sredstev splošnega investicijskega sklada ter ob udeležbi lastnih sredstev začelo razširjati proizvodne kapacitete za izdelovanje aluminijastih tub. Predvidoma bo podjetje letos pričelo tudi izvažati tehnične tube. Podjetje Ccmentar je dokončalo Lesnine in Toplovoda. Dela na železniškem podvozu bodo prav tako angažirala dobršen del gradbenih kapacitet. Tudi gospodarske organizacije bodo vložile znatna sredstva v novogradnjo oziroma rekonstrukcije, kot n. pr. Tuba. Teta, Elma, Elektrosignal, Tovarna kovinske galanterije. : > S povečano dejavnostjo gradbenih podjetij se bo povečala tudi dejavnost montažnih podjetij Toplovod in Tesar. Nadaljnji razvoj investicijske izgradnje pa bo zahteval od projektantskih organizacij (Industrijski biro in Projekt za nizke gradnje), da povečajo svojo dejavnost. Ce bo uspelo realizirati vse predvidene gradnje in povečati predvideni obseg poslovanja montažnih in projektantskih podjetij, se bo dejavnost gradbene panoge povečala za okrog 8 % v odnosu na preteklo leto. Problem pomanjkanja prodajnih prostorov detajlne trgovine ne bo rešen letos Tudi na levem bregu Save bi bilo treba zgraditi primerne trgovske lokale, za kar pa letos še ni sredstev. Na politiko cen naj bi vplivali tudi potrošniški sveti urejanje centralne gramoznice s separacijo, letos pa bo zgradilo še betonarno, ki bo krila potrebe ljubljanskega okoliša. Podjetju Kuverta je uspelo ob angažiranju lastnih sredstev pridobiti doisedaj nesmotrno zasedene prostore v lastni stavbi in s tem aktivirati novo strojno opremo. S povečano proizvodnjo naše papirne industrije so skoraj odpadle ovire za nadaljnji razvoj tega podjetja. Tudi Belinka bo morala povečati svoje kapacitete, posebno še zato, kor ima zelo ugodne možnosti izvoza svojih proizvodov. JUB bo kljub minimalnemu vlaganju investicijskih sredstev dosegel z uvajanjem novih, sodobnejših vrst bitrv znatno večjo proizvodnjo. Med industrijskimi podjetji se letos pojavlja tudi Triglav-film, ki je v naši občini zgradil stanovanjsko-poslovno stavbo. Svojo dejavnost bodo povečale in razširile tudi Ljubljanske mlekarne, ki so že prerasle iz konsumne mlekarne v močan obrat živilne industrije, žal pa v svojem prizadevanju po sodelovanju ne najdejo razumevanja pri drugih sorodnih podjetjih. Podjetju Planica-šport je uspelo prebroditi lansko krizo in utrditi poslovanje. Podjetje Avtomontaža se bo v začetku leta preselilo v nove poslovne prostore v Šiški, s čimer bo znaino oslabljena gospodarska moč naše občine. Dosedanje prostore bo zasedlo Podjetje za PTT promet. Industrijska podjetja in obrati bodo letos dosegli predvidoma 6.846,944.000 din družbenega produkta ali za 12,6 % več kott lani, pri tem pa se bo delovna sila povečala le za 3,6 %, Spričo majhnih investicijskih kreditov za osnovna sredstva o letu 1962 ni veliko upanja za povečanje trgovinskih prostorov. Letos bomo najbrže odprli samo novo, t. j. drugo samopostrežno trgovino o ulici Luize Pesjakove v Savskem naselju, v Črnučah pa adaptirali že obstoječo trgovino o zadružnem domu. V Savskem naselju gradijo paoiljonsko zgradbo. Škoda, da nismo uspeli o spodnjih prostorih stolpnic o Savskem naselju zagotoviti trgovskih oziroma obrtniških lokalov. Novo trgovino v Savskem naselju bo prevzelo trgovsko podjetje »Prehrana*, ki ima močna skladišča in prcdpakirnice in ki bo oskrbovalo trgovino po potrebi. S tako organizacijo trgovinske mreže izkoriščamo močne kapacitete večjih trgovskih hiš in skladišč. Prav tako večje trgovinske hiše vzgajajo ustrezen kader ter skrbijo za solidno in sodobno postrežbo. S krepitvijo obstoječih trgovskih organizacij bomo prišli do ustanavljanja novih, moderno opremljenih podjetij. Moramo pa poudariti, da takšne organizacije še niso dovolj izboljšale blagovnega prometa, niti niso pocenile oziroma pospešile pot blaga do potrošnika. Z razširitvijo meja občine bomo morali tudi na levem bregu Save zgraditi primerne in sodobne trgovske lokale, tako o Dolu pri Ljubljani in v drugih naseljih na severni občinski meji, vendar letos z gradnjami še ne bomo mogli začeti zaradi pomanjkanje sredstev. Še črnuško trgovino Center bomo preuredili s pomočjo grosistične trgovine Mercator. Razvoj trgovine v letu 1962 pa bi bil mogoč tudi na ta način, da bi že obstoječa trgovska mreža svoje sedanje lokale opremila s sodobnimi tehničnimi napravami, da bi nabavila prepotrebne hladilne naprave ter s tem potrošnika postregla vedno s svežim blagom. Doslej je občinski ljudski odbor na lastne stroške gradil potrošniške centre, vendar bomo morali s tem prenehati ter že sedaj opomniti trgovska podjetja, da iz svojih sredstev gradijo za svoje potrebe nove objekte in jim bo občina le pomagala dobiti in najeti potrebne kredite. Kakor industrija, obrt in druge gospodarske organizacije gradijo iz svojih sredstev, prav tako bo morala tudi trgovska mreža takoj pričeti misliti na to. da tudi ona sama zgradi potrebne lokale in jih sodobno uredi. Perspektivni zvezni načrt za obdobje 1961-mi predvideva, da bo investiranih v trgovino 200 milijard dinarjev, oziroma ik>-vprečno 40 milijard letno, pa bi se morala iz tega razloga naša trgovska podjetja obrniti na potrebna mesta, da si vsaj del teh sredstev priskrbe za gradnjo novih trgovin tudi na območju naše občine. Porast cen v trgovini ni preveč razveseljiv, vendar smo pri analizi povečanja cen ugotovili, da je trgovina na drobno povečala razliko med nabavno in prodajno ceno od 11,40 le na 16,48 % in s tem o manjši meri vplivala na povečanje cen. Trgovinska inšpekcija budno pazi in bo pazila tudi v letu 1962. da se cene ne bodo nerealno pooečavale. V tem smislu bomo vplivali na razvoj trgovine v naši občini, vendar želimo, da bi na politiko cen v trgovini vplivali tudi potrošniški sveti, ki sedaj niso posebno delavni. Težavne naloge na področju prometa Za urejevanje in vzdrževanje cest bodo morale skrbeti tudi gospoadrske organizacije V lanskem letu se je iz naše občine preselilo podjetje Globus-spe-dicija v občino Moste. S tem ta panoga nima v gospodarstvu naše občine nikakega zastopnika več, razen obratov PTT podjetja, ki bodo zasedli prostore podjetja Avtomontaža, ko se ta preseli v Šiško. Vendar se prod prometno dejavnost v širšem smislu postavljajo letos v naši občini težavne naloge. Dela na železniškem podvozu prehajajo letos v drugo, glavno fazo, to je gradnjo samega podvoza, železniškega mostu in prestavitev proge. Vsa ta dela pa bodo zahtevala popolno zaporo Titove ceste že »d Bežigrajske ulice dalje. Ves promet bo preusmerjen na obvozne ceste. Zaradi tega so že lani uredili nekatere ceste: Samova, Kržičeva, Smoletova, Parmova in Livarska, delno tudi Topniška. Letos bo treba dokončati Topniško, urediti križišče pred Žalami, izdelati Linhartovo po novi trasi, urediti razsvetljavo in hodnike ob vseh teh ccslah, ter pri- praviti traso za novo Titovo cesto skozi Ježico. Razen tega bo treba stalno vzdrževati v brezhibnem stanju vse ceste, da bo promet lahko nemoteno tekel. Za vsa ta dela bo skrbelo predvsem novoustanovljeno cestno podjetje, ki ima sedež v naši občini, |ired videvajo pa tudi ustanovitev mestnega oziroma občinskega cestnega podjetja, ki bi skrbelo prvenstveno za ceste lil, in IV reda. Za urejevanje oziroma vzdrževanje cest pa bodo morale skrbeti tudi gospodarske organuza- C'Letos bo treba tudi nujno dokončati razširitev telefonskega omrežja. saj so vsa nova naselja (Savsko naselje, Stožice) tako rekoč brez telefonskih napeljav, kljub temu da je v neposredni bližini že speljan glavni kabel. . Trgovina v letu 1962 Razvoj trgovine je v zadnjih letih vedno zaostajal za razvojem drugih panog. Nujveeja ovira temu razvoju je bil« pomanjkanje prodajnih prostorov, neugodni instrumenti delitve dohodka v preteklih letih, ki so puščali trgovini le neznatna sredstva. Zato je bila trgovina pri večanju svojih kapacitet vezana v glavnem le na družbena sredstva, ki pa nikoli niso zadoščala za vedno večje potrebe. Zalo se v razpravah o trgovini v naši občini že vsa leta vleče kot rdeča nit problem prodajnih prostorov, ki je še prav posebno občuten v priključenih krajih. Predvsem primanjkuje osnovnih preskrbovalnih centrov živilne stroke, nezadostne pa so tudi kapacitete trgovin s tekstilnim in tehničnim blagom. Že v preteklih letih smo se za odpravo te pomanjkljivosti zelo trudili in precej povečali kapacitete. Te pa še vedno ne zadoščajo. Spomladi bo izročen prometu nov potrošniški center v Savskem naselju, ki bo poslovali kot samopostrežna trgovina ter bo znatno omi-lil "sedanje težavno stanje v tem predelu mesta. V' Črnučah se bo sedanja samostojna trgovina pripojila k Mercatorju. Mercator bo tu uredil moderno trgovino, ki bo poslovala na klasičen in samopostrežen način. Tudi v Dolu bo letos rešen problem trgovine. V kolikor bodo na razpolago sredstva se bo letos pristopilo tudi k gradnji potro&niškega centra v Stezicah. Nujno pa bo treba letos dokončati urejevanje lokalov ob Titovi cesti. Delno smo v tem pogledu že uspeli lani, letos pa je treba vse lokale, ki niso zasedeni namensko, izrejčiti njihovemu pravemu namenu. Spremeniti ho treba tudi namembnost nekaterih lokalov, ker sedanja ne ustreza niti v funkcionalnem niti ekonomskem pogledu. Tako predvidevamo preureditev sedanje kavarne Bežigrad v trgovski lokal, posebno še, ker bodo najbrž gostinske kapacitete nadomestili sodobni lokali v prostorih Gospodarskega razstavišča. Važna pridobitev v trgovini bodo novi prodajni in upravni prostori Lesnine med Vodovodno in Titovo cesto. Letos bo tudi Lesnina dokončno začela graditi novo poslovno stavbo na vogalu Titove in Smoletove ulice. Novi gospodarski sistem se je pozitivno odrazil prav v trgovini pri ustvarjanju lastnih sredstev, predvsem pri večjih trgovinskih orga-mrzacijah. Zato bo podjetju Odpad omogočeno še nadalje uvajati v svoje poslovanje sodobno mehanizacijo in pripravljati preselitev svojih poslovnih prostorov na ugodnejšo lokacijo. Podjetje Cement — opeka bo moralo še nadalje forsirati uporabo sodobnih gradbenih materialov in elementov, računati pa bo moralo tudi na preselitev na ugodnejše mesto. Tobak, ki je lani razširil svojo dejavnost še v mariborski in trboveljski okoliš, ho moral skrbeti predvsem za ureditev svoje prodajne mreže na drobno. Elektrotehna, ki se vse bolj uveljavlja ne samo v Ljubljani, temveč tudi v drugih mestih, bo morala prvenstveno skrbeti za organizacijo servisne službe, tako z ustanavljanjem servisnih delavnic kot tudi z oskrbovanjem z rezervnimi deli. Delovnemu kolektivu priporočamo, da začne čimprej graditi poslovno stavijo na območju naše občine; isto priporočamo tudi delovnemu kolektivu Astre. Dozorela je tudi misel, da bi v sedanjem razstavnem prostoru na GR v talkoiimenovainem »Jurčku« kazalo urediti snak bar. Eno izmed teh variant bo treba uresničiti še letos, če bomo na območju naše občine hoteli zadovoljiti najnujnejše potrebe v gostinstvu. Danes je problem gostinstva predvsem v tem, da so gostišča majhna in razdrobljena, zato bo treba poskrbeti, da se bodo v prihodnosti povezala in združila v večja podjetja. Takšna združena podjetja bi lahko imela za vse ekonomske enote skupno nabavo, prav tako pa tudi knjigovodstvo. S skupnim upravljanjem bi bila režija mnogo manjša, gostinske usluge bi se deloma pocenile, delno pa bi lahko takšna podjetja vlagala denar v svoje sklade, ki so za zdaj minimalni. Tako združena podjetja bi mogla zbirati sredstva, ki bi jim v nadaljnji razvojni dobi služila kot participacija pri najetju posojil iz zveznega natečaja za gradnjo novih objektov. Priznati moramo, da so osnovna sredstva v teh gostiščih deloma še v rokah privatnikov, zato jih bo treba prenesti v osnovna sredstva celotnega gostišča. Podjetja bi bila tako dolžna plačevati amortizacijo ter obresti na osnovna sredstva, kar pa bi le koristilo za dobro načrtno gospodarjenje. Problem v gostinstvu je tudi struktnra kadrov. Vse kaže, da bodo gostinski šolski centri ukinjeni, kadre pa bodo vzgajala podjetja sama. Nujno je, da se takšna podjetja, ki bodo sposobna sama vzgajati kader, formirajo — sicer bomo ostali brez kvalitetnih gostinskih kadrov. Resnica je tudi, da je oprema že dokaj slaba in v večini obratov stara. Gostinci bodo morali temu posvetiti več pozornosti, kajti gost želi biti sodobno postrežen. Nekatere kuhinje so premajhne, jedila so pripravljena na star način — brez sodobnih strojev, pristrojev in aparatov, ki jih naša industrija že izdeluje, tako da nismo vezani na uporaljo deviz in na nakupe v tujini. Morda ne bo odveč, če povemo tudi nekaj o jedilnikih. V gostiščih so gostom na voljo vedno ista jedilu, čeprav vemo, da si gost želi tudi domačih specialitet — teh pa v naših gostiščih ni. Na to pomanjkljivost opozarjamo gostince že sedaj. Z dobro voljo in malo denarja bi lahko temeljito spremenili zunanjo in notranjo podobo naših gostišč. Občinski ljudski odbor bo tudi s pregledi gostišč skrbel za izvajanje predpisov, sanitatrnih in tehničnih, da bodo gosti zaščiteni. Seznanimo se še s turizmom v bežigrajski občini! Turistično olepševalno društvo bo moralo temeljiteje kot doslej poskrbeti za ureditev okolice javnih ustanov in cest. Res je tudi, da je bila naloga stanovanjskih skupnosti, da s pomočjo hišnih svetov poskrbe za olepšanje hiš, za okrasitev oken, popravilo ograj itd. Tudi s pomočjo mladinskih organizacij smo skušali vplivati, da bi državljani skrbeli za večjo snago im olepšavo naselij, vendar zadovoljivih uspehov doslej ni bilo. Občina je poskrbela za ureditev parkov in nasadov, ki jih je tudi vzdrževala, vendar so bili nekaterim posameznikom hudo napoti. Moramo se vprašati, kaj sploh lahko nudimo — z vsaj malo dobre volje seveda •— tujskemu prometu in rekreaciji?! Dejstvo je, da za to gospodarsko panogo nimamo dovolj denarja — tudi letos ne. Kljub temu pa bo treba še letos napraviti načrte za ureditev teh problemov, kajti le tako bomo imeli v prihodnosti osnovo za nadaljnjo delo. Za zdaj smo pričeli z izdelavo ureditve rekreacijskega prostora ob Savi. Ureditveni načrti so izdelani in predloženi v odobritev. Projektivni biro izdeluje načrte za I. etapo, ki bo zajela tudi del II. etape. Stroškov vseh teh . del naša občina seveda ne bo zmogla sama, saj moramo računati, da bo ta rekreacijski prostor služil delovnim ljudem iz vse Ljubljane. V kolikor bomo dosegli soglasje drugih občin, da bi prispevale del stroškov, računamo, da bi s pripravljalnimi deli mogli pričeti še to jesen. Prav tako bo treba bolje urediti tudi camping ob Savi, kamor prihaja vsako leto več tujih in domačih kampi st ov. Razumljivo, da bo treba poskrbeti tu za red in snago, posebej pa je treba poučiti domačine, naj na teni prostoru ne sekajo grmičevja in nasadov. 0 gostinstvu in turizmu v naši občini Zmogljivosti gostinstva v naši občini so premajhne, letos pa se bodo zmanjšale, ker bo treba odstraniti gostilno »Kačič« — Z dobro voljo bi lahko temeljito spremenili zunajno in notranjo podobo naših gostišč V bežigrajski občini imamo v glavnem gostišča na pravila, eno samo gostinsko podjetje ter še nekaj gostiln, ki jih upravljajo privatniki. Gre torej za mala gostinstva, ki so izven kategorije, ker v njih gosti ne morejo prenočevati. To kaže, da so zmogljivosti gostinstva v našii občini premajhne. Večina podjetij še zdaleč ni sodobno opremljenih, zato bo treba prej ali slej nekaj ukreniti. Sprememb sicer ne bomo dosegli čez noč — tudi v letu dni ne — vendar moramo misliti, da bi z delom pričeli že letos. Zmogljivosti pa se bodo letos še zmanjšale, ker je predvideno, da bo gostišče »Kačič« ob Titovi cesti porušeno. Prav na temi mestu bo namreč križišče Linhartove ulice s Titovo cesto. Tudi zmogljivosti kavarne »Bežigrad« niso pravilno izkoriščene, zato bo le-to treba letos ukiniti, prostore pa bo dobila panoga, ki bo imela gospodarsko bolj utemeljeno poslovanje. Posebej velja poudariti, da so tudi prostori »Ljubljanskega festivala« slabo izkoriščeni — bili bi pa idealni in prernemi za velik gostinski obrat manjše kategorije. Gostinska dejavnost, ki bi se v njem razvila, bi bila najbrž ekonomsko upravičena posebej zato. ker bi lahko uredili tudi prostore za prenočišča. Problemi Obrt v naši občini je v glavnem le proizvodna, le v manjši meri je uslužnostna, in se to v širšem smislu. medtem ko za osebne uslugo sploh nimamo obratov družbenega sektorja, razen brivsko frizerskega obrata na Titovi cesti. Deloma rešujejo ta problem stanovanjsko skupnosti z manjšimi šivalnicami in brivsko frizerskim obratom v Savskem naselju, vsa osebna uslužnostna obrt pa je v rokah privatnega sektorja. Lani pričeta gradnja obrtniškega centra v Savskem naselju je bila žal zaradi pomanjkanja sredstev ustavljena; predvideno pa je, da se bo letos nadaljevala. širša uslužnostna obrt, ki jo zastopata prvenstveno Avtomehanika in Avtoobnova, ter Kleparsko inštalaterska delavnica, pa bo letos z gradnjo novih objektov dosegla lep napredek. Avtomehanika je že lani obrtništva začela graditi nov objekt ob Samovi cesti, ki bo letos v glavnem dograjen in se bo obseg storitev podvojil. Kleparsko inštalaterska delavnica bo v okviru razpoložljivih sredstev nadaljevala gradnjo svoje delavnice, medtem ko predvideva Avtoobnova razširitev sedanjih poslovnih prostorov. Letos predvidevamo tudi pričetek gradnje objektov Autocommerca ob Titovi cesti. V proizvodni obrti pa je značilen pojav, da večja obrtna podjetja preraščajo okvir obrtne dejavnosti in prehajajo v industrijo oziroma druge panoge. Tako je letos podjetje Modna oblačila prešlo iz obrti v industrijo, Instalacija pa v gradbeništvo. Kljub temu se bo obseg proizvodnje in storitev v obrti povečal za okrog 11,8%, število zaposlenih pa le za 3 %. Vsem delavskim svetom v občini Bežigrad Letošnjega programa občinskega ljudskega odbora in gospodarskih organizacij glede na finančne možnosti ne bo moč realizirati, če se subjektivne sile ne bodo zavestno lotiie združevanja sredstev. Bolj kot katerokoli preteklo-leto bo letos morala priti do izraza zavest komunalne skupnosti, kajti obstoječi instrumenti delitve dohodka absolutno in relativno večajo sredstva delovnih kolektivov, medtem ko se sredstva, s katerimi razpolagajo občinski ljudski odbori, relativno zmanjšujejo in bodo sčasoma zadostovala le za finansiranje javnih služb. Že letos je očitno, tla s temi sredstvi ni več mogoče zadovoljivo finansirati negospodarskih investicij, kar pomeni, da bodo delovni kolektivi morali sprejemati na svoje rame vse več in več tistih stroškov, ki v okviru komune vplivajo mi družbeni standard proizvajalcev oziroma potrošnikov. Življenje ni izčrpano v okviru gospodarske organizacije, temveč se preideta oziroma nadaljuje v krogu družine oziroma doma. To pa pomeni, da človek ne potrebuje samo strojev in tlela, temveč tutli šole, am- Stran 4 štev. 2 Zbot volivcev Iniiante, ceste in razvedrilo. S' te strani torej ni vprašanju, ali so delovni kolektivi dolžni odvajati del ustvarjenih sredstev za svoj skupni standard, temveč gre le vprašanje, kako na kakšen način naj to siore. V zvezi s tem je zbor proizvajalcev občino Ljubljnna-Bežigrad na svoji redni seji dne 27. II. Ib&C po presoji možnosti in potreb sprejel več priporočil g loti e na naslednje ugotovitve: 1. Občinski investicijski sklad Problem iskanja osnovnih in obratnih sredstev je še vedno tako aktualen, tla se morajo k njemu stalno vračati in iskati vse možne poti ter sredstva za rešitev tega vprašanja. Akcija — vzklajevnnja medsebojnih obveznosti na osnovi terjatev — bo prinesla zadovoljive rezultate in bo s tem v nekaterih gospodarskih organizacijah problem obratnih sredstev skoraj rešen. Po drugi strani pa se bo ta problem zaostril s prehodom na obračun realizacije po inkasu, vendar vprašanje obratnih sredstev ne bo več tako konstantno. Potreba |m> obratnih sredstev bo letos nihala. Enn gospodarska organizacijo bo v določenem razdobju imela preveč obratnih sredstev, druga premalo. Vsa leto nazaj je problem obratnih srpdstev reševal tudi občinski investicijski sklad, toda žal vseh potreb ni bil in še ne bo sposoben pokriti. Podoben položaj je glede sredstev za investicije v osnovna sredstva. Nekaterim gosoodarskim organizacijam primanjkuje sredstev za dokončanje investicij, druge pa potrebujejo sredstva za večanje lastne udeležbe pri iskanju investicijskih kreditov. Medtem ko ene gospodarske organizacije iščejo sredstva, ležijo drugim krajšo ali daljšo dobo neizkoriščena. To se dogaja zlasti tistim gospodarskim organizacijam, ki zbirajo lastna sredstva za realizacijo svojih perspektivnih programov, katerih začetka še ne predvidevajo takoj. V sodelovanju z okrajnim ljudskim odborom in komunalno banko, je ljudski odbor že lani sprožil akcijo za mobilizacijo razpoložljivih sredstev v cilju medsebojno kreditne pomoči, tako za obratna kot za osnovna sredstva. Na ustreznem sestanku z gospodarskimi organizacijami je bilo opaziti popolno razumevanje, vendar je pri realizaciji dogovora prišlo do raznih Izgovarjanj, tako da je akcija slabo uspela. Enkratni neuspeh nam ne sme vzeti poguma in sc moramo te akcije leto« ponovno lotiti, posebno še zato, ker so potrebe po takem združevanju letos večje kol lani. Delav- ski sveti se bodo morali rešiti medsebojnega nezaupanja, zlasti še, če bo ta akcija potekala na nivoju banke oziroma v okviru jamstev občinskega ljudskega odbora. Letošnja sredstva občinskega investicijskega sklada so namreč v celoti angažirana z lanskimi obvezami in dolgovi. Ljudski odbor bo moral za izgradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu |>o««diti 7 milijonov dinarjev, za nadaljnjo izgradnjo Avtomehanike bo ljudski odbor oziroma sklad letos posodil 15,000.000 dinarjev, za izgradnjo podvoza prispeva letos občinski investicijski sklad 12,MM).0<)0 dinarjev in približno prav toliko za okrajni program investicij v kmetijstvu. Na potrošniškem centru v Vojkovi ulici in potrošniškem centru v Savskem naselju je dolga za okrog 8 milijonov dinarjev. Nedokončani obrtniški center v Savskem naselju terja 47 milijonov dinarjev. Medsebojna obveza med okrajnim ljudskim odborom občino Šiško in občino Bežigrad terja prispevek Iskri za izgradnjo podjetja električnih aparatov (Teta), posojilo v znesku 80 milijonov dinarjev. Vse te obveznosti skupaj znašajo 182,200.000 dinarjev, kar presega letošnja sredstva za investicije v občinskem investicijskem skladu. Leto« bo v občinskem invesf•oljskem skladu za investicije v osnov- na sredstva, če bodo gospodarske organizacije takoj po zaključnih računih vplačale prispevek za družbene investicijske sklade, 140 milijonov dinarjev (za obratna sredstva 112 milijonov). S tem ne pokrivamo niti že sprejete obveznosti, klij šele prošnje gospodarskih organizacij, naslovljene na občinski investicijski sklad. Tako n. pr. prosi Elektrosignal 85 milijonov, Elektro Ljubljana - okolica 48 milijonov, Tuba 20 milijonov, Soča 10 milijonov, JUB 6 milijonov Hd. Rešitev iz te situacije je le medsebojno kreditiranje za krajši in daljši čas. Organizacijo te medsebojne kreditne pomoči bo treba natančno izvesti v sodelovanju z banko in upravnim odborom občinskega investicijskega sklada. Zavedati se moramo, (In če nam tu akcija ne uspe, v letošnjem letu ne bo moč povečati gospodarske moči naše komune, da ne bo moč realizirati sklepe 10 občinskega odbora SZDL o razvoju posameznih gospodarskih organizacij. Tako kot je važna borim za te združevanje, je važna borba za takojšnje plačilo prispevka gospodarske organizacije v družbeno investicijske sklade. Takojšnje vplačilo prispevka v ta sklad je potreben zato. ker bi v nasprotnem primeru bilo onemogočeno |M>krivunjo Položaj storitvene obrti se še ne bo bistveno popravil Gostota obrtnih obratov na območju naše občine je v primerjavi z ljubljanskimi občinami najmanjša Storitvena obrt je no aploiino probietnaitična, zlasti opažamo občutno pomanjkanje zjnojf.l jivosti pri dejavnostih servisnega značaja ter pri storitvah za stanovanjsko in komunalno izgradnjo in pri osebnih uslugah. Obrti namreč do 1. IflhO nismo sistematično obravnavali, zato prevladuje na tem področju še vse preveč cehovskih nazorov; prav tako pa smo problem obrti obravnavali i kot celoto, ne pa ločeno o proiizvodnii in o storitveni obrti. Pomanjkanje sto rit vernih zmogljivosti pa seveda ni odvisno samo od števila delavnic, temveč tudi od števila obrtnih strok, moderne opreme, delitve dela, od prostorov, kjer so take delavnice, in od števil« in izvežtbainoisti zaposlenih. Na območju naše občine je M obrtnih podjetij, 6 obrtnih delavnic in 'S obratne enote, izimed katerih pa jih le 8 delno izvršil je storitve. Stanovanjske skupnosti skušajo s servisi izpolniti vrzeli zaradi premajhnih msliubnostniih obrtnih zmogljivosti. Teh je: Stanovanjska skupnost »Bežigrad« 5 servisov /. 11 zaposlenimi, stamovamjsik« skupnost »Boris Kidrič« 14 servisov s 70 zaposlen im i, stanovan j sik« skupnost »Savsko naselje« 11 servisov z 91 zaposlenimi. stanovanjska skupnost »Stadion« 6 servisov s 14 zaposlenimi, stanovanjska skupnost »Ntožiee i 1 servis s 5 zaposlenimi, skupaj 37 servisov s 13'I zaposlenimi. Servisi stanovanjskih skupnosti se ukvarjajo z neposrednimi storitvami za gospodinjstvo, skrbijo za družbeno prehrano, opravljajo neposredne storitve za hifine svete in državljane v upravljanju stanovanjskih hiš in sc ukvarjajo s tekočim vzdrževanjem stanovanjskih hiš. S splošnim zakonom o stanovanjskih skupnosti naj bi preko stanovanjskih skupnosti pospešili razvoj storitvenih dejavnosti. Stanovanjske skupnosti naj pri tem odigrajo pomembno vlogo organizatorja v tem smislu, da se ustanovl jeni servisi postopoma osamosvojijo in obratujejo kot samostojne obrtne gospodarske organizacije. I’ri tem pa je rešiti problem površin delovnih prostorov, ki kuže. da odpade na območju mesta Ljubljane le približno 15 kvadratnih metrov na produktivnega obrtnega delavca z vsemi pripadajočimi pomožnimi in ostahmi prostori. Tehnična opremljenost je prav tako na dokaj nezadovoljivi ravni. Stanje v zasebnem sektorju obrti pa je takole: • Sku|H«ia oUrluili (lejavnotiti Obrtno prededovamje kovin« ........................... blektrotehiiične obrti................................ Komične oh rti........................................ 1’rodolovanije zemlje, kamina i« stekla............... Sta vime obrti .................................... . Obrtno predelovanje les«.............................. Obrtno predelovan je papirja.................... . . Lreddovainje usnja . -.......................... Obrtno predelov*«je tokisliluiega blaga . . . . Živilske obrti........................................ Druge obrti........................................... Število Števil« ctclttvnie r,v|Ntsl(‘l"l« 4t 101 24' <17 12. 27 27. 48 33 64 4 8 31 58 1*8» 483 Obrtem podobne dejavnosti............................. , 86 96 Obrtnem potlobne deja-vnosti s področja prometa 45 52 Vprašanj storitvenih dejavnosti ne moremo rase vati s takšnim ali drugačnim obraivnavamjem privatnega obrtništva. Kakor je znano, privatni obrtniški sektor v materialnem pogledu ne pomeni mnogo, kajti tu gre le za majhne in zaostale zmogljivosti. Nadalje lahko ugotovimo, da klasične obrti izgubljajo svoj prvotni obntniBki značaj in prehajajo v pravo serijsko proizvodnjo. Zaradi preusmerjanja v tako dej a v nosi mnogi obrtniki prekoračujejo predmet poslovanja in ne prevzemajo storitvenih in usluž-nostnih dol. Analiza stanja obrtnih obratov pa ne daje prave slike o stanju storitvene (.brli, ker nam večje število proizvodnih obrtnih dejavno«hi zamegli pregled nad storitvenimi stro- Skupaj ... 330 631 karm in pokaže za te ugodnejše stanje od dejanskega. Iz razpoložljivih podatkov lahko ugotovimo,da je gostota obrtnih delavnic in podjetij obeh sektorjev v primerjavi s potrebami prebivalstva od vseh ljubljanskih občin najmanj ugodna na območju naše občine. Ta položaj se tudi letos zaradi ma jhnih sredstev ne bo bistveno zboljšal. Pomanjkanje storitvenih zmogljivosti na območju Stanovanjske skupnosti »Savsko naselje« bo rešeno z dograditvijo obrtniškega centra, pomanjkanje tistih obrtnih storitev, ki jih potrošnik najbolj potrebuje, kjer gre v mnogih primerih le za malenkostna popravila, pa bomo reševali n. pr. v čevljarstvu z brzopopravljalnico čevljev in s sprejemališči. V brzopo-pra'vljalnici bi bil čevelj poprav- ljen v 1®—15 minutah in bi stranka na popravilo kar počakala. Sprejemališča pa bi sprejemala čevlje v popravilo, jih odpremila v delavnico in popravljene oddajala strankam. Občinski ljudski odbor bo slej ko prej moral pospeševati storitveno obrt z izdatnejšim vlaganjem sredstev. Velja naj načelo, da se za napredek storitvene obrti vlagajo sredstva, ki pritekajo od pavšal ir a-nih obrtnih gospodarskih organizacij in od najemnin za poslovne prostore. V politiki do zasebnega sektorja obrti pa bo treba zasebno obrtništvo prvenstveno usmerjati na izvrševanje uslug in izdelovanje proizvodov po naročilu. Na pravilno usmerjanje zasebne obrti v tem smislu bo morala stimulativno vplivati tudi daivčna politika občinskega ljudskega odbora. Kmetijstvo in široka potrošnja kmetijske proizvodnje Kmetijska proizvodnja naj bi se povečala za 12,6 % letno. Odgovor na vprašanje ali velja razvijati in krepiti kmetijsko zadrugo Kmetijsko območje občine je o predmestju najoečjega [Httrošniške-ga središča o Sloveniji — Ljubljane. Kmetijskih površin za kmetijsko proizvodnjo na območju občine je 2.943 ha. Te se zmanjšujejo iz dneva v dan, ker se mesto širi z industrijskimi, komunalnimi in drugimi gradbenimi objekti. Fizični obseg in vrednost kmetijske proizvodnje po planskih cenah v letu 1961 je v odnosu na leto 1960 n družbenem sektorju lastništva za It % večja, v zasebnem sektorju pa za t % večja To dnevnih tržnih cenah v letu 1961 pa je vrednost kmetijske proizvodnje znatno nad predvidenim povečanjem po planskih cenah iz leta 1961. V občini še nimamo kmetijskih posestev; zemljišča družbenega sektorja še trenutno obdelujejo kmetijska posestva iz sosednih občin. Na teh zemljiščih o preteklem letu še ni bilo vidnega uspeha, ker jih preurejajo ter s hidro- in agromelioracijami spreminjajo v intenzivne kmetijske površine. lls[>ehi tega dela se bodo pokazali šele v naslednjih letih petletnega perspektivnega plana razvoja kmetijstva. To perspektivnem planu je proizvodnja usmerjena o prvi orsli o proizvodnjo krme. vriniti in živinoreje. 7.ita bodo pridelovali zasebni kmetijski proizvajalci le za lastne potrebe. Postopoma pa bodo tudi ti opustili pridelovanje žil. Kmetijska proizvodnja na splošno se bo povečala za 12.6 % letno. To povečanje se bo odražalo predvsem na kmetijskih obratih kmetijskega gospodarstva »Agrokombinati o Ljubljani in o pogodbenem sodelovanju kmetijske zadruge z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Nosilci kmetijske proizvodnje na območju občine so še vedno zasebni kmetijski proizvajalci. Zasebnih kmetijskih gospodarstev je po zadnjem statističnem popisu iz 1960. leta 893 (od 0,10 ha naprej). Na teh gospodarstvih živi 3.336 ljudi. Takih, ki so stalno o službi drugje, je 1.313. kmetovalcev je 1.212 (oštete so tudi žene, ki opravljajo kmečka dela le od časa do časa), zaposlenih tujih dela vc e o je 222, ljudi, ki delajo ort časa do časa izven kmetijskih gospodarstev je 23, ostalih 784 pa je otrok do 10 let starosti, učencev o gospodarstvu, dijakov, študentov in za delo nezmožnih. Poteg dobrih zasebnih kmetijskih gospodarstev je nekaj tudi slabih, ker nimajo dovolj fizično sposobnih, delovnih ljudi, nekaj pa je tudi takih, ki ne zna jo. ali pa nočejo po-iskati pomoči pri kateri koli kmetijski organizaciji. Taka jmmoč pa je pogodbeno sodelovanje v vseh oblikah kmetijske proizvodnje z izvajan tem proizvodnih nalog in uslug. Zasebna kmetijska gospodarstva imajo splošno lepe uspehe o pridelovanju zelenjave, vzreji živine in v proizvodnji mleka. Pri vzreji živine o letu 1961 je dosežen prirastek 116,2 ton. To je po večini zasluga umetnega osemenjevali ja krav in telic. V preteklem letu se je otelilo 92 % umetno osemen jenih plemenic. Rejci se tudi bolj zanimajo za vzrejo mlade živine. Velik delež o proizvodnji zelenjave za široko potrošnjo imajo tudi vrtičkarji. Posamezniki zelo intenzivno obdelujejo vrtičke, vendar bi kazalo to obliko proizvodnje še bolj pospeševati na slabo obdelanih in na neobdelanih kmetijskih zemljiščih okrog stanovanjskih zgradb s po- močjo stanovanjskih skupnosti. V odgovor na vprašanje, ali velja razvijati in krepili kmetijsko zadrugo, čeprav se že širijo družbeni kmetijski obrati, ki bodo posegali s svojo dejavnostjo iz sosednjih občin na območje naše občine, menimo, da je kmetijska zadruga našim oasetn še nujno potrebna. Družbena kmetijska posestoa vodijo organizirano živinorejsko proizvodnjo (meso, mleko). zato težijo za tem, da bi na kmetijskih površinah pridelovali krmo, kmetijska zadruga pa bi izpolnjevala naloge, ki jih družbeni kmetijski obrati ne. Številne naloge do individualnih kmetijskih proizvajalcev bo najlaže izpolnjevala zadruga, suj jim je v proizvodnem, političnem in družbenem odnosu najbližja. Zadruga in kmetijsko posestvo bosta morala poiskati medsebojne ustrezne oblike sodelovanja tudi o investicijski izgradnji s tem. da bosta drug drugega dopolnjevala o proizvodnji, zlasti pa v predelam kmetijskih pridelkov in da bosta skupaj nastopala na trgu. Vzporedno s pridobivanjem zemlje z nakupom in odkupom od zasebnih kmetijskih gospodarstev je nujno treba rešiti tudi vprašanje preživljanja starejših kmetovalcev. Najboljša rešitev bi bila v tem, da se jim določi preživnina, ki bi se jim o primeru naraščali ja cen za življenjske potrebi rine povečala skladno s pokojninami. Vsa ostala mlajša sposobnejša delovna sila pa bi se zaposlila v kmetijskih poklicih ali soitetooala s svojimi kmetijskimi površinami za kmetijsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarskih organizacijah, kjer bi imeli tudi ošteto delovno dobo za socialno zavarovanje. Šol« gradbincev ohvoKiu»«tt otKoinsiknga sklada investitorjem, s katerimi trna ljudski odbor že podpisane pogodbe oariiro-ma izjave. 2. Sredstva z« ncg«s|M>darskc investicije Sem spadajo stroški, ki jih iona občina z izgradnjo šoliskdi objektov, kanalizacije, novih cest itd. /dru-ževamit; sredstev za take investicije šolskih vrtcev, zdravstvenega doma, so predvidene kot dotacija iz skladov skupne porabe gospodarskih organizacij. Lani smo združevali sredstva za zdravstveni dom in trolejbus. Predvidevali smo, da bomo zbrali 104 milijone, vendar je do zdaj podpisalo pogodbo le 68 podjetij in 20 obrtnikov za okrog 67,000.000 dinarjev, medtem, ko 15 gospodarskih organizacij še ni podpisalo pogodb. -Slaba je tudi realizacija podpisanih pogodb, s«ii je do zdaj volačanih le 37.831.000 dinarjev. Letos nas čakata v zvozi z. negospodarskimi investicijami dve nalogi: prvič moramo realizirati lanske dogovore in pogodbe za zdravstveni doni in trolejIhis, drugič pa moramo začeti iksvo akcijo združevanja sredstev zn nadaljevanic izgradnje zdravstvenega doma, šolskih objektov (er komunalnih objektov, kot s« manjši vodovodi, zbiralni kanal, invna razsvetljava itd. Za šolske objekte nam Iki primanjkovalo 33 milijonov, za plan kom una lin h investicij, če bi ca v celoti realizirali, okrog 385 milijo-pov, v zdravstveni dom Iv lahko vložili okrog 100 mdi jonov kola ne glede na obseg teh potreb bi mo- rali letos združiti za negospodarske investicije iz skladov skupne jiora-be vsaj 100 do 1*30 milijonov dinarjev. Vprašanje je, na kakšni osnovi naj bi se sredstvu združevat«, da bi bitu obremenitev posamezne gospodarske organizacije v sklatili •z njeno gospodarsko močjo. Lanski način se ni izkazat kot najtsdj primeren, kor osebni dohodki niso merilo gospodarske moči nekega podjetja. Letos bi morali začeti združevati sredstva iz skladov skupne uporabe na osnovi doseženega čistega dohodka v letu 1961, oziroma na določen odstotek tega dohodka, s tem da bi bil ta odstotek za raztione panoge gospodarstva različen in v skladu z njihovo akumulacijo. V tej akciji ni nujno, da se sredstva združujejo na nivoju občine. Bolj prav bi bilo, da posamezni kolektivi ali pa skupina gospodarskih organizacij prevzame izgradnjo ločno določenih objektov. Ni izključeno tudi, dn bi ljudski odbor sprejel posojilo, ki bi ga nudite gospodarske organizacije za negospodarske investicije, določene v občinskem programu. 3. Sredstva zn komunalno izgradnjo Brvi osnutek z« komunalne investicije v letu 1962 predvideva stroške v višini 487.4bO.OhO dinarjev, in sicer za ceste 202,100.000, za vodovod 66,100.000, za javno razsvetljavo 22,000.000 in za kanalizacijo 170,000.000, za [Kirke in nasade, ureditev |K»ks»|Ki.| išča in ureditev trolejbusu di postaj Jožica — Črnu- če skupno 7,270.000 dinarjev. Tu niso všteta vzdrževalna dela v višini 111.000. 000, ki jih bo več alf manj [»okrival občinski proračun. Poleg vseli teh del. ki jih je predvidel svet za gradbene in komunalne zadeve, pa obstajajo še stroški v višini 70,000.000 za ceste in razsvetljavo v zvezi z izgradnjo ljubljanskega podvoza. Občina mora očistiti traso Linhartove ceste, k.i bo šla preko Kačiča, v celoti razsvetliti Titovo cesto do Kačiča, kakor tudi celotno Lihurtovo oesto. Samo gradnjo Linhartove ceste in Titove ceste do Kačiča [»a bo finansiral okraj oziroma republika. Dela v zvez.i s podvozom oziroma z obvoznimi cestami so neodložljiva. Dosegli smo tudi, da ho drugo leto republika finansirala novo traso Titove ceste skozi Ježico, če bomo očistili traso. Naša naloga je, da zgradimo letos nadomestna stanovanja in poslovne prostore, ker bo trčim vsled navedenih del nekatere zgradbe jionišiti. Kritja za te stroške skoraj ni. Komunalnega prispevka Im* okoli 72 milijonov dinarjev, v skladu za ceste je okrog 12 .OOO.tMK), kakšnih 6.000. 000 dinarjev pa je prispevka, ki ga daje kopanje gramoza. Ce upoštevamo neodložljiva dela v zvezi z obveznimi cestami zaradi podvoza in ceste skozi Jožico, potem je jasno, da je plan sveta za gradbene in komunalne zadeve neostvarlji v. Vendar ljudski odbor računa, da je mogoče marsikatero delo na drugih cestah, ki so nasploh v zelo slabem stanju, izvršiti n« račun tualcrialiiili stroškov gospoda rokih organizacij. Gospodarske organizacije lahko po najnovejlšlik predpisih dajejo sredstva za gradnjo cest iz poslovnih skladov, lahko pa tudi [»opravljajo javne ceste na račun materialnih stroškov. S širokim razumevanjem tega predpisa bi lahko realizirali marsikatero točko iz osnutka komunalnih investicij. Že v preteklih letih smo zajeli del sredstev za potrebe občine preko raznih dovoljenih oblik, ki bre-mene materialne stroške gospodarske organizacije. Tako smo n. prše 2-k na t organizirali gospodarsko razstavo, ki je v vseh ozirih dosegla lep uspeh. Druga oblika zbiranja sredstev je bil prispevek vodni skupnosti, s katerim lahko [MMiia-gauno pri gradnji vodovodov in kanalizacije. Naslednja oblika združevanja sredstev, ki bremeni materialne stroške, so reklame in oglasi. Vse te štiri idilike so v skladu s predpisi. Letos bomo morali imeti spričo težav bolj široko srce do teh oblik. Res je, da je splošno-družbena politična akcija usmerjena v zmanjševanje materialnih stroškov in da z. večanjem materialnih stroškov kolektiv zmanjšuje čisti dohodek, vendar je v današnji situaciji delitve dohodka tako priporočilo upravičeno. 4. šolski sklad Letos bremenijo šolski sklad novi izdatki, ki jih lani ni bilo. Naj-večja nova obremenitev so stroški finansiranja srednjih strokovnih šol, tako imenovanih šol II. stopnje. Naš sklad Imi moral le‘A~>\.u ne zapade lanski presežek dohodkov nad izdatki v znesku 3M.OOO din. Naslednja odbitna postavka je znesek 125,136.000, ki ga dajemo za kritje skupnih mestnih potreb. Izračunan je z 12,5 % udeležbo na dohodkih, ki pripadajo občini. Osnova za izračun je znesek 1.001,Pit .000 din, kolikor znalša občini pripadajoči del skupnih in posebnih virov proračunskih sredistev. Vsako leto dajemo za kritje skupnih mestnih potreb del občinskih sredstev bodisi v določenem znesku bodisi z udeležbo na dohodkih. Proračun mestnega sveta obsega predvsem tiste naloge, ki so skupne za vse občine na območju mesita Ljubljane. Skupni predvideni izdatki mestnega sveta znašajo osta obe stranki pogodili. Kdor bo imel večji interes, bo privolil tudi v večje obresti (predlog aktiva članov ZK). ■ Delavski sveti nuj naročijo upravam podjetij, da takoj po zaključni bilanci za leto 1961 odvedejo obveznosti do družbenih investicijskih skladov, da bi občinski ljudski odbor lahko poravnal svoje obveznosti. ki imajo značaj splošne koristi (priporočilo zbora proizvajalcev). Obveznost od družbenega investicijskega sklada naj gospodarska organizacija |M>ravna najkasneje mesec po sprejetem zaključnem računu za leto 1961, sicer naj ljudski odbor in politične organizacije izvajajo ustrezne ukrepe (predlog aktiva članov ZK). ■ Delovni kolektivi naj 'letos v še večji meri kakor doslej dotirajo iz skladov skupne uporabe izgradnjo objektov družbenega standarda, kot so šole, telovadnice, zdravstveni dom, krajevni vodovodi, kanalizacija in podobno. V te namene nuj letos gospodarske organizacije vložijo skupno okrog 150 milijonov dinarjev, tako da bo vsnkn gospodarska organizacija dala določen „,! lani ustvarjenega čistega dohodka. Ta odstotek mora biti zn posamezne panoge gospodarstva različen, glede nn različno akumulacijo (priporočilo zbora proizvajalcev). Tudi čisti dohodek ni najboljše merilo za izračun prostovoljne obveznosti do komune, zato nuj bi vzeli za osnovo in čisti dohodek, nato pa določili vsoto, ki bj bila nekako v sredini obeh izračunov. Pri določitvi obveznosti je treba IHileg akumulacije upo.tevati tudi večje obremenitve, ki jih imajo kolektivi (predlog aktiva članov ZK). ■ Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljiibljuna-Beži-grad posebej priporoča, da posamezni delovni kolektivi ali več skupaj prevzamejo izgradnjo določenih objektov za ceno stroškov, ki Im> najmanj taka kot minimum njihovega deleža za negospodarske investicije. O takih delih se morajo delavski sveti sporazumeti tudi s pristojnimi odbori krajevnih skupnosti. To priporočilo je bilo sprejeto brez pripomb. ■ Ker nekateri delavski sveti še niso podpisali pogodb za udeležbo pri gradnji zdravstvenega doma in trolejbusne proge v Črnuče (v zvezi z lanskim dogovorom) in ker nekateri delavski sveti še niso izpolnili pogodi), zbor proizvajalcev poziva vse prizadete, da to store takoj, ne glede na letošnje obveznosti, ki jih je tudi treba sprejeti in izvršiti (priporočilo zbora proiz-va ialcev). Cim prej je treba poklicati nn podoben sestanek, ko je aktiv članov ZK. člane ZK tLtili gospodarskih organizacij, ki lanske obveznosti do zdravstvenega doma in trolejbusu še niso poravnale (predlog aktiva članov ZK). ■ Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odboru Ljiibljana-Beži-grad priporoča, nuj bi imeli delav- ski sveti letos do vseh oblik združevanja sredstev oziroma finansiranju, ki bremeni materialne stroške gospodarske organizacije, bolj odprte roke kot lani. Zlasti priporoča plačevanje participacije pri obnovah cest nn osnovi pogodb s podjetjem za ceste (priporočilo zbora proizvajalcev). Na nivoju občine je treba sklicati tudi vse šefe računovodstev gospodarskih organizacij in jih seznaniti'« politiko občine do posameznih skupnih (Mitreb in njihovega finansiranja (predlog aktiva članov ZK). ■ Delavski sveti naj upravi podjetij naročijo, da takoj odvedejo občinskemu šolskemu skladu vsa sredstva, ki so jim ostala iz prejšnjih let od sklada za kadre. Obenem naj naročijo upravam, naj letos predvidijo cel odstotek bruto osebnih dohodkov zn strokovno vzgojo in potem vsaj 75 % teh sredistev po posebni pogodbi odvede v občinski šolski sklad (priporočilo zbora proizvajalcev). Druge prosilce, ki bi hoteli dobiti del tega odstotka, naj se odbije, dokler se ne razčisti, kdo bo finansiral posamezne strokovne in vajeniške šole (oredlog aktiva članov ZK). Poleg tega je aktiv priporočil ljudskemu odboru, da čiimprej pripravi konkretne predloge na osnovi priporočil zbora proizvajalcev gospodarskim organiznci inm ou ""i misli čimbolj proste roke pri tem, iz kakšnega naslovu bodo finansirale to in ono stvar. Predsednik občinskega ljudskega odbora Stane Koman I. r. Potrebna nam je kemBsIja za negospodarske investicije in splošno potrošnjo Visako leto potrošimo sto in več milijonov za negospodarske invesiti-eije in splošno potrošnjo, nismo pa še ustanovili ustreznega telesa, ki bi stalno skrbel, kako se izvaja program na podlagi teh investicij, išer je vsako leto več potreb in za njihovo finansiranje vsako leto več virov, bi bilo prav, da za negospodarske investicije in splošno potrošnjo ustanovimo komisijo. Sredstva za take investicije je zagotavljal deloma občinski ljudski odbor s svojini proračunom, deloma gospodarske organizacije s prispevki iz skladov skupne uporabe, deloma pa razni investitorji v obliki komunalnega prispevka. Za stanovanja je prispeval sredstva v glavnem kreditni sklad za stanovanjsko izgradnjo občine Bežigrad. Dokler je lahko občinski ljudski odbor dal večji del sredstev za negospodarske investicije in splošno potrošnjo iz svojih proračunskih dohodkov, ni bilo čutiti potrebe po, ustanovitvi zadevne komisije. Letos pa proračunska sredstva tako slabo pokrivajo stroške obveznih nalog in služb v občini, da je njihovo normalno poslovanje celo ogroženo. V zvezi s to težavo je odpadlo vsako resnejše finansiranje negospodarskih investicij iz proračunskih sredstev. V predlogu proračunskih izdatkov za leto 19(>2 je bil predviden n. pr. izdatek za bolnišnico v Ljubljani. Za izgradnjo te bolnišnice prispevajo določen delež vse občine ljubljanskega okraja, razen zasavskih in kočevske občine, ki imajo ali gradijo svoje bolnišnice. Prispevek nage občine je 19,800.000 dinarjev. V predlogu proračunskih izdatkov je bil tudi strošek za udeležbo občine pri nakupu stanovanj, ki bodo rubila v glavnem za nadomestitev porušenih stanovanj na trasi nove Titove ceste skozi Ježico in novi trasi enega dela Linhartove ceste, "ra strošek je znašal 20,000.000 din, čeprav Im potrebnih več sredstev. Nadalje je bil v proračunu predviden izdatek za začetek gradnje vodovoda v Črnučah in za del vodovoda v Tomačevem v višini 10 milijonov dinarjev. Potem še oprema vrtcev — 3,500.000, dotacija krajevnim skupnostim 6.0000.000, nakup kamiona za komunalni zavod 6 milijonov dinarjev itd. Vse to pa smo pri kompleksnem obravnavan ju dohodkov in stroškov občinskega ljudskega odbora morali črtati iz predloga proračunskih izdatkov, če smo hoteli kolikor toliko zadovoljiti potrebe splošne prosvete. socialnega skrbstva, zdravstvene zaščite, splošne uprave, komunale m občinske uprave. V proračunski postavki »negospodarske investicije« je ostal le strošek 3,100.(>()0 dinarjev za gasilska domova v Tomačevem in Nadgorici, za opremo civilne zaščite in telovadišče na Ježici. Toda čeprav smo črtali nekatere investicije iz proračuna, vemo, du jih bomo morali izplačati. lak objekt je n. pr. bolnišnica v Ljubljani. Kako zagotoviti sredstva za objekte in nredmete, ki so izpadli iz predloga proračunskih izdatkov!’ Dohodki občine naraščajo vsako leto v skladu z naraščanjem osebnih dohodkov njenih prebivalcev, naraščajo pa v skladu z naraščanjem proizvodnje. Proračunski prispevek na osebni dohodek, ki predstavlja večji del proračunskih dohodkov, zadostuje skupaj z ostalimi dohodki le za finansiranje obveznih nalog in služb občinskega ljudskega od-bora. Kor jc teh nalog vsako leto več, ostaja vsako leto manj pro-rnčunskili sredstev za negospodarske investicije. Sredstva, ki naraščajo v skladu z naraščanjem proizvodnje, pa ostajajo — seveda ne vsa — gospodarskim organizacijam. Na nedavni okrajni konferenci SZDL je eden izmed govornikov vedel povedati, da sc večajo sredstva zveznih organov, nato sredstva gospodarskih organizacij, nato Republiških organov pa okrajnih, in kar ostane, je občinsko. Večkrat žolčno govorimo o tem, da je treba instrumente dcJitve dohodka spremeniti tako, da bodo tudi občinski ljudski odbori imeli več sredstev, vsaj toliko, da bi lahko gradili razne domove, šole, kanale, ceste itd. Morda pa nimamo prav? Morda pa je prav tako, da ima ljudski odbor samo toliko sredstev, kolikor jih potrebuje za finansiranje obveznih javnih služb in nalog; za druge potrebe, konkretno za objekte družbenega standarda, pa naj ljudski odbor s pomočjo samoupravnih organov zajame sredstva delovnih kolektivov gospodarskih organizacij. Za zdaj gre razvoj prav to pot. Ljudski odbor ima relativno vse manj sredstev, gospodarske organizacije pa vse več. To pa pomeni, da bodo delovni kolektivi morali sprejemati na svoje rame vse več lakih stroškov oziroma gradnje, ki ■jih kot proizvajalci in potrošniki potrebujejo skupno z družinskimi člani. $ tega stališču je upravičeno priporočilo, da za negospodarske in- vesticije prispevajo sredstva tudi in predvsem gospodarske organizacije. Nastane vprašanje, ali lahko prenesemo na delovne kolektive tudi obveznost do bolnišnice v Ljubljani in stroške za nadomestna stanovanja pri izgradnji Titove in Lanhar-tovc ceste. Bolnišnica lahko pride prav vsakemu članu gospodarske organizacije, takoj ko zboli on sam ali njegov ožji sorodnik; Torej nobenemu ne more biti vseeno, ali bolnišnica obstaja ali ne, ali je dovolj velika ali ne. Enaka razlaga velja tudi za naš zdravstveni dom. Podobno pa tudi za obe imenovani cisti, zlasti še za to, ker ju bomo grabili na republiške oziroma okrajne stroške, če borno predhodno in pravočasno izvedli pripravljalna dela. Za nekatere negospodarske inve* sticije obstajajo samostojni skladi. Tako n. pr. obstaja sklad za stanovanjsko izgradnjo, komunalni sklad in cestni sklad; za izgradnjo našega novega zdravstvenega doma pa bomo morali ustanoviti sklad za izgradnjo zdravstvenega centra. Vendar vsi ti skladi še ne zajemajo vseh gradenj in stroškov, ki. spadajo v družbeni standard oziroma splošno potrošnjo, poleg tega pa je treba programe teh skladov koordinirati v okviru komisije za izgradnjo negospodarskih investicij in splošne potrošnje. V okviru te koordinacije bi morali letos finansirati še naslednje naloge oziroma objekte; Šolski sklad 1962 Načrt izdatkov Osnovna dejavnost za vzgojne zavode..................... 527.620 amortizacija ............................................ 22.000 strokovne šole........................................... 70.000 DU ....................-................................. 4.000 nagrade ..................................................... 600 seminarji ................................................... 400 režijski stroški........................................... 400 nadzor gradenj............................................. 1.000 pedagoški center.......................................... 6.000 ...... 432.029 investicije .......................................... 154.000 ...... 586.029 rezerva ................................... ...... 31.419 Skupaj izdatki 617.448 Sredstva Del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka..........112.997 40% del skupnih dohodkov, ki pripadajo občini . . • • • ■ 253.963 del dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka 34.767 40% del posebnih dohodkov, ki pripadajo občini ...... 146.474 presežek 1961 ..................................' . 2!*-^ del prispevka od zasebne obrti . . . . • • • • • • • • ■ *»•"><> prispevek gospodarskih organizacij za strokovne šole . ... 30.000 Skupaj dohodki 617.448 Kamnik naj nam ko za zgled! Občina Kamnik doseza manjši družbena proizvod kot občina Bežigrad, kar se zrcali tudi v dohodkih občine, ki bodo znašali letos v Kamniku 42-6,500.000, v naši občini pa t.001,000.000 dinarjev. Kljub terini je Kamničanom preteklo leto uspelo z združenimi sredstvi gospod arak ih organizacij izvr- n) servisno dejavnost krajevnih skupnosti 7,000.000 b) opremo vzgojno varstvenih ustanov 3,900.000 c) opremo komunalnemu podjetju za ceste ....... 6,000.000 č) izgradnjo konsumnih vodovodov (Črnuče—Tomačevo^ . . 13,000.000 d) nadomestna stanovanja (Titova, Linhartova c.) .... 50,000.000 e) nadaljnjo izgradnjo zdravstvenega doma Bežigrad ... 40,000.000 f) izgradnjo bolnišnice v Ljubljani................. 20,000.000 g) izgradnjo domov stanovanjske skupnosti ...... 20,000.000 h) izgradnjo gasilskih domov — opremo civilne zaščite in telovadišča na Ježici ......... i : 3,100.000 i) vzdrževanje in popravilo cest . . . ■ . . ■ ■ • i . 65,000.000 Viri dohodkov za te izdatke pa bi bili: a) dotacija občinskega ljudskega odbora .■».••it 3,100.000 b) dotacija gospodarskih organizacij . . . • • • • • ■ > 80,000.000 c) prispevek časopisa »Zbor volivcev« 14,900.000 č) prispevek odbora za gospodarski sejem ObLO Bežigrad . 50,000.000 d) prevzem odgovornosti po delovnih kolektivih za vzdrževanje cest in izgradnjo vodovodov...................... 80,000.000 Urejanje komunalnih problemov glede na letošnja sredstva Svet za komunalne zadeve. ObLO denarnih sredstev za celotne komu-Ljubljuna-Bežigrad bo letos razpo- nalne investicije, in sicer: lagal z okrog 90,000.000 dinarjev Drugo leto bo nupdu kazalo ustanoviti še sklad »za negospodarske investicije«; letos pri nas za to še ni pogojev. Letos nuj bi vse zadevne naloge reševala komisija za negospodarske investicije in splošno potrošnjo. Njene naloge, kot že rečeno, bi bile širše, saj bi spremljale vse negospodarske investicije, ne glede na to, kateri sklad jih finansira, predvsem pa bi imela nalogo, skrbeti za realizacijo investicij in stroškov, ki so sestavni del letošnjega občinskega programa, a so izven določenih skladov. a) iz komunalnega prispevka .' . b) iz cestnega skladu........... c) iz prispevka od gramoznic ; . Svet za komunalne zadeve- je na . seji dne 17, 1. 1962 sprejel plan negospodarskih investicij zu leto 1962, vendar se tu plan. investicij ne bo mogel izvesti, ker bodo na občinske investicije padli tudi stroški v zvezi z ureditvijo Podvozov in priprava pove trase Titove ceste od Ruskega e^rja do Savskega mosta.. Titovo cesto bodo preuredili od •nove Linhartove ceste do podvozu na Titovi cesti v celotni širini iz republiških-sredstev. Občina Ljub-Tjunu-Bežigrad ,pa je prevzela obveznost, da bo zgradila na Titovi testi s pomočjo občine $išjai in Moste instalacijski kolek tor od Livarske do Bežigrajske ulice in cestno razsvetljavo od križišču nove Linhartove ceste do podvoza. Za grad-njo kolektorja se predvidevajo Stroški v višina 50,000.000, za gradnjo razsvetljave pa okrog 15,000.000 dinarjev. Gradnjo nove Linhartove ceste. t. j. odsek od podjetja »Tesar« do Ti- ...................... 72,500.000 ..................... 12,000.000 ; . .................. 5,500.000 tovo t»ste s priključkom preko sedanje gostilne »Kačič«, bo finansiral okrajni odbor. Občinski ljudski odbor Ljubi jana-Bcžigrad pa bo kril vse stroške v zvezi z rušenjem vseh objektov na trusi, nadomestna .(nova) stanovanja in odkup zemljišča. Vsi-ti stroški se-predvidevajo ,v višini 38,000.000 dinarjev. Občinski ljudski odbor bo'finansiral tudi razsvetljavo Linhartove ceste — vzhodni del, t. j. od »Tesarja« do Savske ceste. Ti stroški so predvideni v višini 12,000.000 dinarjev. . Zaradi obvoza samega mora občinski ljudski odbor Ljubi janu-Bežigrad urediti rondo na kri/.ijsču Linhartove in Savske ceste, odstraniti otok na Šmurtinski cesti pred Sinnrtin-skim podvozom, pa. prod sedanjo gostilno »Kačič« urediti obračališče zu obračanje trolejbusa. Za vsa dela jo predvidenih 16)800.000 dinarjev in sicer: Važnejše negospodarske investicije v letih 1958-61 Osnovna šola v Savskem naselju . . . Osnovna šola v Stožicah.................... Osnovna šola v Črnučah , (adaptacija) . Osnovna šola v Sv. Jakobu (adaptacija) . Telovadnica pri šoli V. Kraigherja . . . Telovadnica pri šoli na Ježici............. Za opremo osnovnih šol ................... Za opremo šolskih mlečnih kuhinj . . . Vrtce v Savskem naselju . , ...... Vrtec na te remi Studiop „ , . , . . , Vrte.c na Črnučah, Vrtec v Stezicah (adaptacija).............. Zu opremo počitniških letovanj............ Stanovanjska hiša pri osnovni šoli Dol . . Most na SaveJ-jski. cesti . .. . ■. . . . Za zdravstveni dom Bežigrad . . i . . Za gasilski dom Tomačevo ...... Za, gasilski dom Nadgorica Za gasilski dpm Črnuče (adaptacija) . . . Za prostore družbenih organizacij Črnuče Za Dom Svobode Stožice ....... Kino Črnuče Kino Dol . Ureditev Navja Načrti za vodovod in kanalizacijo .... ♦ « • k 105.000. 000 108.000. 000 92.000. 000 11.000. 000 6,000.000 3.000. 000 12,219.460 3.700.000 62,000.000 21,100.000 35,000.000 2.800.000 6.400.000 6.600.000 10,025.497 59.100.000 5,868.964 1.100.000 600.000 2,500.000 2.000. 000 2.500.000 450.000 2,000.000 1.700.000 a) za otok na Šmartinski cesti . . . . , h) za obračanje trolejbusa pri »Kačiču« e) za rondo na križišču Linhartove ceste 3.000.000 din t,800.000 din 12,000.000 din .Gradnja Titpve ceste od Ruskega carja do mostu na Savi je predvidena v letu 1963. Po izdelanem investicijskem načrtu bodo znašali stroški okrog 200,000.000 dinarjev, i, ^činski ljudski odbor Ljubljnua-Bezigrad mora do konca leta pripraviti traso tako, da se )>odo dela lahko začela prihodnje leto. Na odseku nove trase so predvi-oeiia rušenja stanovanjskih hiš, gospodarski li poslopij in kozolcev v skupni vrednosti okrog 40,000.000 oinurjev. Ce bosta občini Šiška in f^>ste Pomagali graditi kolektorja na Tito-71 l'°sti, bo za vsa ta dela zmanjka-0 cn- 50 milijonov din, kar bo tre- ba pokrivati s programom za finansiranje ostalih negospodarskih investicij. In kako je s preostalim planom negospodarskih investicij za leto 1962, katerega je svet sprejel? Ureditev cest oziroma razsvetljava naj bi prevzele gospodarske organizacije, in, sicer stroške za vzdrževanje tistih cest, ki jim najbolj služijo. Primer: Kamniško ul. naj bi prevzele nasledn je gospodarske organizacije: »Ključavničar- stvo«. »Instalacija«, »Tuba« itd.. Saveljsko cesto: »Tops« in »Tonosa«, Vojkovo in Dimičevo: »Elektrosig-naj« itd. Asfaltiranje cest Livarska, Smoletova, del Pleterš-nikove, Samove, 'Tolstojeve, Saveljske, Kržičeve, Linhartove; Savske, - cest v Savskem naselju, od glavne ceste do Elme v Črnučah. Polaganje vodovoda V Smoletovi, delno v Samovi, v Borutovi, v Kolarjevi, v Velikov-ški, v Triglavski, v Grofeuaverje-vi, v Herbersteinovi, delno v Tolstojevi, na Brinju, do šole v Stožicah. v Tomačevem in Stare Jarše, delno v Dimičevi, delno v Vojkovi, delno v Topniški, delno v Kržičevi, v Savskem naselju. Razsvetljava cest Livarske. Smoletove, del Pleterš-nikove. Kržičeve, delno Linhartove in v Savskem naselju ter Dolu, Sv. Jakobn in Podgorici, Črnučah izboljšave. Izgradnja kanalizacije Po Samovi, po Triglavski, na Brinju, po Dimičevi, po . Vojkovi, po Lužiško-srbski, po Topniški, po Sve-tosavski, po Brankovi, po Celjski, po Črtomirovi, po Savski cesti in v Savskem naselju ter del velikega zbiralnega kanala proti Ježici. Izgradnja parkirnih prostorov Ob Samovi in ob Parmovi ulici. Izgradnja trafopostaj Devet v Savskem naselju, po ena v Smoletovi ulici, v Apihovi, v Samovi, na Koroški, na Vodovodni, poleg tega v Posavski, v Turnerjevi, v Ogrinčevi, v Lužiško-srbski. v Čara Dušana ulici, v zgornjih Stožicah. ob Vojkovi • cesti. Berieevem in Črnučah, skupno 23 trafopostaj. siti prenekatere n e gospodarji, - vesticije. Njihov lanski progriinf potreboval združitev 13O,4O0.(XK) d inarjev, in ko so letos februarja delali obračun, so ugotovil j, da so izpolni Li 98£ % tega plana. Primerjajmo to z našim lanskim programom združevanja -sredstev za zdravstveni dom in trolejbus do Črnuč. Planirali smo I04 milijone dinarjev, delovni kolektivi so sprejeli obveznosti za 67 milijonov dinarjev ali za 69,6%, vtem ko so za zdaj poravnali le za 37,831.000 ali 39,3% obveznosti. Naj navedem nekaj zanimivih objektov, ki so jih v kamniški občini zgradili oziroma plačali z združenimi sredstvi gospodarskih organizacij: ■ Ureditev Zupančičeve ulice, saniranje ceste Stari grad, obnovamo-st.u Novi trg, čiščenje in pranje cest, izdelava načrtov z-a cestno omrežje itd., skupno za ceste 32.005.017 dinarjev; ■ vodovod Tuhinj—Veliki hrib, čnpalna postaja Mekinje, napeljava vodovoda. Poljane, Nevlje ter po Jurčičevi, Trdinovi, Žebliarski poti itd., skupno za vodovod 12,775.788 dinarjev; ■ za kanalizacijo po Porovi m za glavno kanalitzacijo skupno 6 mili-jonov 801.067 dinarjev; ■ rekonstrukcijo električnega omrežja Smarca, Perovo, Podgorje, trafopostnja Suša itd., skupno 10 milijonov 243.827 dinarjev; ■ preureditev muzeja _itd„ sanacija Malega gradu, ureditev gimnazij e in osnovne šole, preureditev otroškega dispanzerja, za konjeniški klub Komenda, za ureditvena dela Slari grad itd. — skupno 13 milijonov 378.294 dinarjev; ■ za dom SZDL, za dom družbe- ne prehrane, za dom počitniške skupnosti, za stanovanjski blok, za bencinsko črpalko itd. skupno 50,984.6« dinarjev; . . ■ za anuitete Mestni hranilnici in drugo - skupno 1,813.371 dinar- jev. Razen da so gospodarske organizacijo kamniške občine dale za negospodarske investicije 128,002.003 dinarjev za iste gospodarske organizacije združile šc 128,331.00.0 za medsebojno kreditiranje osnovnih in obratnih potreb. Za obratna sredstva so združile 75,500.000, za osnovna pa 52,831.000 din. Pesopl do 5 let je bilo danih za 22,813.000, od 1 do 2 let 56,751.000 dinarjev m za čas od 1 meseca do onega leta +1 milijonov dinarjev. Naj brez komentarja povemo, da smo v n a si občini lani uspeli zdruzuti v te namene okrog 7,000.000 dinarjev. Naše občane in proizvaja ce^bo verjetno zanimalo tudi to; kakšen plan za negospodarske investicije so si Kamničani postavili letos:- 1. Splošne družbene ___ investicije 95,000,000 II. Ceste t8.600.000 HI. Vodovodi 15,800.000 IV. Kanalizacija 6,000.000 V. Elektrifikacija 5,300.000 VI. Ostale gospodarske investicije 13,200.000 Skupno 153,900.000 Da bodo lahko združili toliko sredstev, bodo morale gospodarske organizacije nameniti za negospodarske investicije sredstva, ki bodo znašala okrog S % lani ustvar-jentigu čistega dohoilka. Nas plan finansiranja negospodarskih investicij pa znaša brez udeležbe občinskega ljudskega odbora 225 milijonov dinarjev, kar predstavlja vsoto 2,5 % lani ustvarjenega čistega dohodka. Stane Koman Zbo/ volivcev Stran 7 Štev. 2 Pregled potreb, ki bi jih moral kriti letošnji proračun, in kako so te potrebe zmanjšane Za ,j predloga proračun- skih izdatkov so vsako leto bistvenega pomena naslednji elementi: potrebe, predvidena razpoložljiva sredstva in izdatki V preteklem letu, ki služijo za primerjavo. Našteti so po vrstnem redu, kot nastopajo v posameznih fazah dela pri sestavi predloga.. Ta vrstni red pa tudi povsem ustreza zaporedju njihovih vrednosti. Pristojni sveti na osnovi podatkov uprave predlože svoje potrebe po oddelku za finance svetu za družbeni plan in finance. Zbir teli zahtevkov vedno daleč presega predvidena sredstva, ki pa so vsako leto vendarle višja od tistih, ki so bila ustvarjena v preteklem letu in so bila meja izdatkov v tem časovnem razdobju. Seveda je potrebna temeljita analiza potreb, primerjava s prejšnjo potrošnjo in dobršna mera uvidevnosti posameznih koristnikov proračunskih sredstev, da se vskladijo potrebe in možnosti. Vsako leto ostanejo nekriti številni zahtevki posameznih _ služb. Taki izdatki se morajo bodisi po-y,sem izločiti, ali pa jim je določeno kritje v sredstvih izven proračuna. 4’roces kvalitetnega spreminjanja proračuna kot instrumenta za ustvarjanje pravic in obveznosti občine in utrjevanje krajevne samouprave se razvija že več let. Proračuni so iz leta v leto sicer višji, vendar to ne pomeni, da ta oblika finansiranja pridobiva na svojem pomenu. Nasprotno, družbene službe prehajajo na lastno finansiranje iz skladov. Letos je občinski družbeni sklad za šolstvo za 35 % večji od občinskega proračuna. Združevanje sredstev gospodarskih organizacij za _ objekte družbenega standarda, dotiranje iz skladov skupne uporabe in prevzem izgradnje določenih objektov po gospodarskih organizacijah so oblike, ki v vse bolj razvitem komunalnem sistemu stopajo na mesto proračunskega finansiranja. Letos so sveti in uprava predložili zahtevke v višini 535,167.000 din, kar je za 49 % več, kot so znašali lanski izdatki. Del_ tega odpade na nove pristojnosti, ki jih je sprejela občina, deloma je povišanje pripisati povečanju osebnih dohodkov in cen proizvodov ter storitev, v nemajhni meri pa izvirajo iz težnje po nadaljnjem razvoju in utrjevanju posameznih služb. Zato bi bila neupravičena trditev, da so zahtevki nesmotrni. Vsak koristnik jih namreč dovolj dobro utemeljuje. Vendar so razpoložljiva sred-'va tista meja, preko katere ni moč še tako prepričljivim argumcn- 'Olll. Letošnja proračunska sredstva znašajo 447,721.000 din. Toliko ostane za občinski proračun, ko oddelimo sredstva za skupne mestne potrebe in 10 % za obvezno rezervo. Tej kvoti je bilo treba prikrojiti izdatke. Obravnava predlogov po posameznih proračunskih delih pove, čemu se je bilo treba letos odreči in kaj je preneseno na finansira-ranje izven proračuna. Za prosveto in kulturo je v osnutku proračuna predvidenih 4.900.000 din od predloga 13,279.000. Izločeni so izdatki za inšpekcijo na šolah, ki se prenese v šolski sklad. Prav tako so v šolski sklad prenesene nagrade za učence, učitelje in predavatelje ter izdatki za seminarje, tečaje in šole za starše. V proračunu je ostalo mesto predvo-jaški vzgoji, ki mora svoje izdatke znižati od 4,055.000 na 2,800.000 din, izdatkom za vozovnice dijakom in prispevek za pionirsko publikacijo. Za socialno skrbstvo je bilo lani porabljenih 25,351.000 din. Letošnji zahtevek je 42,760.000. Tak porast utemeljuje predvideno povišanje socialnih podpor in uvedb ekonomskih cen v zavodih. Pod pristavku pomoč borcem NOV je predvidenih 2.100.000 din za stalne in občasne priznavalnine. To je nov izdatek, ki smo ga prevzeli lani septembra. V letu 1962 je predvidena ustanovitev zavoda za socialno delo. Ker morajo biti predhodno razmejeni posli med upravo in zavodom ter zagotovljeni prostori, so izdatki predvideni le za pol leta. Oddelek za družbene službe bo moral ponovno pregledati vse potrebe in jih prilagoditi sredstvom v znesku tkrnSmrn I zdaj a Občinski a so nekdanji aktivni telovadci bežigrajskega Partizana. Tisti četrtek je bilo kot vedno pred vrati vse živo. Čez nekaj minut bi se morala pričeti telovadba pionirk in dekleta so mrzlično pričakovala, kdaj jim bo upravitelj, tovariš Miklič, ki ga nedvomno vsak športnik naše občine dobro pozna, odprl vrata v telovadnico. Prerinil sem se med dekleti in stopil v pisarno društva. S predsednikom društva tovarišem Milohnojo sva bila domenjena in kaj kmalu sva začela pogovor. TOVARNA KOVI NS K E GALANTERIJE LJUBLJANA, MARIBORSKA UL. 4 IZDELUJE ZAKOVICE, OBROČKE IN -v V * P-' AT ZAPONKE VSEH VRST TER DRUGO OKOVJE ZA USNJARSKO IN SEDLARSKO INDUSTRIJO V društvu je včlanjenih okrog 500 fantov in deklet, k redni telovadbi pa jih prihaja precej manj. Vzrok temu so nekatere slabe ocene v šolah in želja staršev, da bi se ni so sedaj primorani pričakovati otroci bolje učili. Vsekakor je telovadne ure, ki so jim odmerjene smešno misliti, dn je neuspehu v v majhnih vlažnih garderobah posoli botrovala telesna vzgoja. Na- leg kopalnice. sprotno! šolski obveznik, pa tudi Želja društva je tudi lastna te-sploh mladinec, mora nekje spro- lovadnica. V telovadnici 1. in 11. os-stiti svojo življenjsko silo. In kaj novne šole »Dr. Vita Kraigherja« naj bi bilo primerneje od telesne imajo namreč vsak dan na rnzpo-vzgoie, ki jo nudi to ali ono društ- lago telovadnico le od 18.30 dalje, vo »Partizana«. Ne vem, če bi bilo Prav zato so v začetku vsake sezo-staršem bolj pogodu, da njihovi ne, to je v jeseni, v nemajhnih skr-otroei brez nadzorstva zapravljajo beh, ker se 500 članov skoraj ne »Partizana« Narodna dom organizirali tudi jmletni tabor ob morju in bi člani ostali skupaj vse leto, kar bi se nedvomno poznalo tudi ob raznih tekmovanjih. Toda za take že« Ije ni denarja. Vseeno pa se je stanje znatno izboljšalo, odkar je bila ustanovljena Občinska zveza za telesno vzgojo. V bežigrajskem Partizanu zato upravičeno upajo, da se jim bodo njihove želje prej ali slej izpolnile. Medtem so se pionirke že preoblekle v telovadne drese in telovadnica je zaživela. Pozneje so vodnice z rezkimi piski piščalk nekoliko umirile pionirke in pričela se jo redna vadba. Tovariš Lavrač posebej skrbi za pionirke in pod njegovim vodstvom se le-tc razvijajo v čedalje boljše telovadke, ki bodo morda — seveda če bodo vestno trenirale — postale nekoč izvrstne tekmovalke. Že zdaj izvajajo take vaje. kakršne jim ne bi prisodil. TVD »Partizan« Bežigrad se ukvarja pretežno s klasično telovadbo. To je hkrati tudi edino tovrstno društvo v naši občini, ki goji takšno telovadbo. Vsa druga društva so se specializirala za razne športe, klasično telovadbo gojijo le njihovi najmlajši pripadniki. Seveda pa moramo upoštevati pri tem objektivne pogoje, saj imajo ostala društva manjše prostore, ali pa jih sploh nimajo. Pa tudi med mladino je veliko več zanimanja za razne športne veje kakor za klasično telovadbo. in to je tudi vzrok, da je bežigrajski Partizan izgubil že marsikaterega mnogo obetajočega mladega telovadca, ki se je raje poskusil v popularnejšem športu. Cas, odmerjen za, pionirke je skorajda potekel, zunaj so že čakale mladinke. Pionirke so ravno po- navljale vaje, s katerimi bodo nastopile na javnem telovadnem nastopu, ki ga bo priredilo društvo najbrž v maju. Vsak tak telovadni nastop pa je finančno breme za društvo, saj sc jim povrne le desetina vloženih sredstev. Pa tudi vaditelji, večinoma študentje, si nikakor ne morejo vzeti dosti časa, saj morajo prav v tem času najmurljd-veje študirati za izpite. Pobaral sem še o bodočih udeležbah na tekmovanjih. Nasmehnili so se. Tovariš Derganc vežba člansko vrsto v največji tajnosti. Vsekakor pričakujejo, da bodo dosegli kakšen vidnejši uspeh. Trener Derganc pa zdaj sploh noče popeljati svoje vrste na kakšno tekmovanje. Hoče presenetiti? Vsekakor mu želimo čimveč uspeha, ne vem pa, če se je pametno izogibati tekmovanjem, na katerih se pridobi tekmovalna rutina. S pionirkami sem se poslovil od telovadnice tudi jaz. Ko sem odhajal, sem še slišal žvižge piščalk in vzklike mladink, ki so se ogrevale. Premišljeval sem o društvu in o njegovem delu. Zaželel sem jim veliko uspehov in mesto, ki so ga že nekoč imeli med tovrstnimi slovenskimi društvi. B. S Tekmovalna vrsta pionirk na orod ju — veliki im TVD »Partizana« Bežigrad instalacija obrtno montažno Ljubljana j© Kamniš’ ulica 1 ka 48 Kleparstvo, inslalalerstvo za centralno kurjavo in naprave za klimatizacijo, instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo ter projektiranje teh del 10 lef obstoia podjetja 10 let utesnjenosti delovnih prostorov, z investicijskimi posojili pa je nabavljalo nove stroje in opremo, saj se je zavedalo, da bo le z izboljševanjem delovnih pogojev in tehnološkega procesa dvignilo proizvodnjo in poslalo na tržišče izdelke, kakršne si potrošniki žele. Vse to prizadevanje je imelo za posledice, da je konec leta 1954 zaposlovalo podjetje 90 delavcev in 6 vajencev ter to poslovno leto zaključilo z realizacijo 75,583.000 dinarjev. V letu 1935 je podjetje do skrajnih možnosti izkoristilo obstoječe zmogljivosti, dviigmilo število zaposlenih na Uh in doseglo realizacijo Letos praznuje delovni ko- skega standarda. Kor je pod- 136.743.OOiO dinarjev. V tem Jeki i v »Modnih oblačil« v jetje imelo vse pogoje za lotu je podjetje ustanovilo Ljubljani pomemben dan v raizvoj in so pristojni forumi tudi prvo Lastno prodajalno razvoju svojega podjetja, uvideli potrebe po tovrstni v Ljubljani, na Titovi cesti Drugega aprila letos bo mi- proizvodnji, je podjetje pri- 43. V naslednjem letu je od- nilo deset let, odkar je bilo čelo svoj vzpon ob prizadev- prlo prodajalno na Starem jod j el j e ustanovljeno. To je nost.i celotnega delovnega trgu 7 in leta (957 svojo kolektiva in vodilnih ljudi, lastno prodajalno tudi v Kra-s takratnim in sedanjim di- nju, v Vodopivčevi ulici. Z rektorjem na čelu — tov a- ustanavljanjem lastnih pro-riišem Nilkom Staretom. Ze dajalln je podjetju uspelo leta 1933 je podjetje zakljn- bolje analizirati potrebe in delairskega samoupravljanja Pobilo prav v času, ko se je pri nas pričelo uveljavljati delavsko samoupravljanje pod geslom TOVARNE DELAVCEM ! Dne 2. aprila 1952 je bilo čilo svoje poslovno leto z do- ž.elje trga, v teh svojih pro-ustainovljeno majhno obrtno seženo realizacijo nad 25 mi- podjetje, ki je 6 ljudi. Nihče ni takrat slutil, da bo iz tega malega obrata zrasla močna industrija konfekcije. Kolektiv šestih prizadevnih delavcev, od katerih so v industriji konfekcije še vedno nekateri na strokovnih vodilnih delovnih mestih, je takrat izde-dejovat oblačila po meri. Meseca oktobra 1952 se je temu obratu priključila obrtna delavnica krojaške zadruge v Dravljah, tako da se je do konca leta povečalo število zaposlenih na 32. Prvo loto svojega obstoja pa je podjetje zaključilo z realizacijo nad 3,500.000 dinarjev. V obratu je bilo že od začetka čutiti želje po razvoju, po rasti in izpopolnjevanju proizvodnje. Že naslednje leto po ustanovitvi, leta 1953, je podjetje pričelo izdelovati vrhnja oblačila na konfekcijski način. Prav v teh časih je bilo potrebno zadostiti željam delovnih ljudi po oblačenju in tako prispevati k zvišanju življenj- je zaposlovalo lijonov dinarjev. 1 * ' ' ' ■ Nenehno je delovni kolek- tiv iskal možnosti za razširitev podjetja. Z adaptiran jem novih prostorov je podjetje skušalo reševati problem dajalnah pa odpreti lastne servisne delavnice, v katerih se oblačilo po želji kupca popravi in prilagodi. S tem je bil zopet storjen korak naprej. vse v želji, zadovoljiti potrošnika. Nova prodajalna Modnih oblačil Toda potrebe in želje našega trga so nenehno rastle, vzporedno z njimi pa je ra-stlo in se razvijalo podjetje Kjer je bilo mogoče, je podjetje odprlo obrat, in to predvsem v pasivnih krajih, s čimer je pritegnilo precej delovne sile, predvsem žensk ter tudi v pasivnih krajih pomagalo utirati [jot zdravi miselnosti in razvoju delavstva. Tako je podjetje v letu 1958 odprlo na Krki pri Ivančni Gorici nov konfekcijski obrat, ki danes zaposluje 150 ljudi. V letu 1959 pa je podjetje adaptiralo obrat likvidiranega podjetja PE-KA-TE-TE v Ljubljani na Tržaški cesti. Ob koncu leta 1959 je podjetje zaposlovalo že 533 delavcev in doseglo 1 milijardo 84 milijonov 211 tisoč dinarjev realizacije. V svojem razvoju ni podjetje nikoli stagniralo, temveč se je razvijalo v smeri sodobnega konfekcijskega podjetja. Z nabavo novih sodobnih specialnih strojev mu je uspelo izboljšati in skrajšati proces dela, z nabavo modernih likalnih stiskalnic pa delo v likalnici modernizirati. Glede na navedeno in le z malenkostnim povečanjem delovne sile je podjetje lahko postavilo plan za leto 1960 v višini 1.550,0(K).0'00 dinarjev, ki je bil v celoti realiziran oziroma celo presežen, čeprav z maujšo delovno silo, kot je bila planirana. Dislocirani obrali so sicer pred strokovne ljudi v podjetju postavljali zapreke, ki pa jili je podjetje ob vsestranskem prizadevanju strokovnih ljudi premagovalo, tako da ni bilo čutiti posledic. Želja kolektiva je bila, povzpeli sc na stopnjo sodobne, industrijske konfekcije z modernim, dosledno izvedenim tehnološkim procesom, proizvodnje, ki jo je podjetje usmerilo predvsem k boljši, težki konfekcij.!. V letu 1961 je podjetje spet odprlo dve novi lastni prodajalni. in sicer eno v Kranju, eno pa v Žalcu. Blagovnica v Kranju je urejena sod oh n o in moderno. Dne 1. XII. 1961 je delavski svet po temeljitem obravna- vanju sprejel sklep, da preide podjetje iz obrtnega podjetju v industrijsko. Ko je prešlo podjetje v industrijsko panogo, si je postavilo dokaj visok plan. in sicer v višini 2,630 milijarde dinarjev. Za izpolnitev tega plana bi potrebovalo t,23 milijarde dinarjev obratnih sredstev, na razpolago pa ima 630 milijonov rednih obratnih sredstev. Cc razčlenimo potrebna obratna sredstva, bi odpadlo na proizvodnjo 830 milijonov dinarjev, na trgovi.no pa 400 milijonov. V |M>djetjii je zaposlenih 730 ljudi. Glede na to in ker je tu panoga še vedno v razvoju, še mlada in ker je ta razvoj potreben zaradi splošnega gospodarskega razvoju, zaradi teženj po dvigu standardu oblačenja naših delovnih ljudi, bo potrebno, da pristojni forumi najdejo razumevanja za stremljenja mlade industrije in ji zagotove potrebna obratna sredstva. Kot smo že omenili, je v sestavu podjetja več ločenih obratov. Želja delovnega kolektiva je, da bi zgradil v bodočnosti svojo tovarno, v kateri naj bi bili združeni vsi ljubljanski obrati. To bi vsekakor vplivalo na izpopolnitev tehnološkega procesa, kar bi imelo za posledico zmanjšanje režijskih stroškov in s tem pocenitev gotovih izdelkov podjetja, kvaliteta izdelkov pa bi se nedvomno dvignila. Konfekcija sama po sebi čedalje bolj osvaja trg in potrošnike. saj postaja iz dneva v dan pojem sodobnega modernega oblačenja. Prisluhniti jo treba le željam in okusu potrošnika. Ustvariti je treba bogato izbiro oblačil in zadostiti tudi zahtevnejšemu okusu. Industrija konfekche oblačil Modna oblačila Ljubljana, Titova c. 43 - Komerciala: M. Pijade 43 izdeluje: žensko, moško, in otroško konfekcijo Bogata zaloga in izbira: ženski spomladanski prehodni plašči, praktična krila iz tenlena, coctail krila, moške poooldanske in športne obleke, spomladanske in lahke letne obleke, balonski in dežni plašči, vetrni in športni jop či iz deftina, usnja in umelnega usn a, delavne halie in ob(eke ter raznovstna otroška konfekcija Kvalitetno b ago, modni kroji in solidna izdelava so naš ponos m voše zadovoljstvo ^čju&žjdKske. mžekafute KOMUNALNO PODJETJE ZA PRESKRBO LJUBLJANE Z MLEKOM Ljubljanske mlekarne so po odlokih ljubljanskih občin o prepovedi prodaje nepaste-riziranega mleka v Ljubljani edini preskrbo-valec mleka za široko potrošnjo v našem glavnem mestu. centralnem obrata na Vodovodni cesti v Ljubljani v glavnem mleko pasteriziramo za konsum, preskrbujemo z njim potrošnike v svojih poslovalnicah in tudi v raznih špecerijskih, d el.iika tesnili in samopostrežnih trgovinah. S pasteriziranim mlekom preskrbujemo tudi Domžale, Bled in Jesenice. Za nemoteno proizvodnjo in zato, da bi zagotovili kakovost proizvodov, smo v centralnem obratu v Ljublja.nl postavili nov stroj za pranje vrčev in nov pasterizator — sedaj imamo dva — za vsak primer, če bi nam eden odpovedal. Kupili smo tudi nov stroj za polnjenje steklenic z zmogljivostjo 7.000 litrov na uro. V centralnem obratu pripravi jamo za široko potrošnjo še sladko smetano, skiuto, k v aT-gel j ne, romndur, edamec, topljene sire (v salami in tip turist). Podjetje je bilo prisiljeno zaradi past ve pri konsumnem mleku povečati promet proizvodov, ki bi nekako krili negativno razliko pri konsumnem mleku. Tako smo začeli proizvajali brezalkoholne pijače, in sicer: limonado, oranžado in Dino, Lani smo nabavili nov stroj za polnjenje brezalkoholnih jiijuč — danes, imamo tako dva taka stroja. Lani smo napolnili skoraj tri in pol milijona stekleničk, letos pa imamo v planu, da bpjnp preskrbeli potrošnike vsaj s petimi mi-lijptfii stekleničk brezalkoholnih pijač. V zunanjih obratih predelujemo mleko v mlečne izdelke. Vsak obrat je specializiran tako, da izdeluje največ dva izdelka. V posameznih obratih izdelujemo ementalski sir, gro-jer, st iški trapist, trapist v blokih itd. V preteklih dveh letih smo z lastnimi sredstvi adaptirali mlekarne v Novi vasi. Stični in delno v Brežicah, zgradili pa smo mlekarno v Velikih Laščah. Zmogljivosti glavnega in stranskih obratov so 70.000 litrov mleka. V času, ko je mleka dovolj na razpolago v vseh naših zunanjih, tako imenovanih izravnalnih obratih, mleko predelujemo. V mesecih jzlaisti spomladi), ko proizvodnja mleka pade, j>a del mleka iz bližnjiih izravnalnih obratov (Stična, Velike Lašče) pripeljemo v Ljubljano, tako da ga je vedno dovolj za široko potrošnjo. Odkup mleka se je od leta 1937, ko sme! ga odkupili !0,: s^.OOO litrov, dvigal iz leta v leto. Tako smo leta 1961 oiku.pdi že 18,800.000 litrov mleka, ali če to izrazimo v indeksu (leta 1937) je 175. Pri preskrbi potrošnikov z mlekom u.smo več navezani na oddajo mleka privatnih proizvajalcev v taki meri, kot smo bili še pred dvema letoma. Proizvodnja na bližnjih socialističnih obratih se je namreč že toliko dvignila, da že polovico potreb po konsumnem mleku krijemo iz teh obratov. Zato zdaj tudi ni več bojazni, da bi mleka primanjkovalo. Potrošnja mleka v Ljubljani se je prav tako večala. Od leta 1937, ko je bilo prodanega za konsum 8,163.000 litrov mleka, je porastel v letu 1961 na 12,015.000 litrov. Ostanek odkupljenega mleka smo predelali, nekaj pa smo ga celo izvozili. M loka je dovolj. V primerjavi z nekaterimi drugimi kraji pa v Ljubljani konsumirajo mnogo manj mleko. Težavno za jkh!jetje je vzdrževanje poslovalnic v mestu. S sredstvi, ki jih ustvarja za te namenske sklade, ne moremo kriti niti stroškov za redno vzdrževanje, kaj še da bi mislili na modernizacijo poslovalnic. Za sodobno ureditev naših poslovalnic v mestu bi morali priskočiti podjetju na pomoč tako okraj kakor tudi posamezne občine. Letos nameravamo vjjeljati ulično prodajo sladoleda. Prodajali naj bi ga pred trgovinami, kamor bi postavili premične hladilnike, lak način prodaje nameravajo letos uvesti za poskus na nekaj mestih. Letos nameravamo prodati nad štiri milijone kosov sladoleda. Podjetje prevaža in dostavlja mleko ter izdelke z 21 tovornjaki in tremi prikolicami, desetimi dostavnimi vozili ter dvema motornima tricikloma. Zaradi slabih obvoznih cest v naš centralni obrat (Vodovodna cesta in Pod-milščnkova ulica) smo bili prisiljeni, da na lastne stroške zgradimo novo cesto. Asfaltirali smo namreč Tolstojevo ulico od Titove ceste do obrata. Izmed težav v poslovanju podjetja jki bi omenili le to, da bo najbrž kmalu nastopilo vprašanje, kam plasirati mlečne proizvode. Velika količina mlaka, ki ga dobivamo od posestev, je na oni strani koristna za nemoteno preskrbo, po drugi strani jia n tis zaradi visoke odkupne cene postavlja v neenak položaj z drugimi mlekarnami, ki za svoje mlečne pror izvode odkupujejo mleko znatno ceneje. Predelava mleka v Velikih Laščah Colnjlnica v centralnem obralu v Ljubljani Obrati: Nova vas, Verice Lašče, Stična, Prevoje, Brežice in Bfed