C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 23 novetnbre 1926. Posamezna stevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. » pol let a 8 » » četri Idta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do; poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmzFMtü št. 69 V Gonci, v sredo 23. novembra 1926 Leto/x. Nefrankiranu pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo? voru in se plačajo v naprej. --- List izdaja konsorcij »Cor. Stra: ie«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Težfco žroljenje. S struhom, trepetom in obupom strmi naš deželan že tedne in tedne proti mračnemu nebu, ki ima skoro neprestano odprte svoje zatvornice in tije iz nj'h svoje vodovje, ki gro* zi vničiti celokupno naše gospo* darstvo. Kamor človck poglcda po naših pokrajinah, povsod vidi gro; zoine poplave in native. Kakoršns koli dopis vzames v roko, v vsa* kem čitaš o poraznih posledicah, ki jih je razjarjeno deževje povzro* čilo po poljih, cestah, poslopjih in raznih drugih napravah. Kjerkoli odpreš ta ali oni časopis, povsod bereš o težkih škodah, ki jih je povzročita narasla, razdivjana vo; da. »Kaj bo, kaj bo«,, frcpeče na usfnah ubogega, v bedo pognanega posestnika. Res, najstarejši naši možje ne pomnijo takih nalivov in takih poplav kakor smo jih doziveli in jih še dozivljumo v letošnji jeseni. Najprvo je pritispilo neurje z vn'u čujojo silo na Idrijo in njen okraj ter deloma na Vipavsko dolino. Pos tern so se raziogotile razbesnele naravne sile nad Baško dolino in so prešle tudi na Posočje. Koliko* krat so pozneje se neukročene vod: ne wase pustošile po vseh teh gor? skih in iudi drugih krajih, je net mogoče beležiti. Naj zadostuje, če saino ponovno ugotovimo, da so letošnje povodnji za našo in tudi marsikatero drugo pokrajino v dn y.avi naravnost kataslrofalne. Raz? dejane so promeine zveze, vničeni so poljski pridelki, opusiošena so poslopja in stanovanja, odnešena je rodovitna zemlja in zdrvelo je iz pobočij v nižave na iisoče plazov in usadov ki se vsak dan vecajo*. Kratko: škoda je skoraj neprecem Ijiva in gre v težke desetmilijone. Toda s tern poglavje o usodepoh nih vremenskih nezgodah ~/,al, še ni zaključeno. Vničeni poljski prideU ki, onemogočene promeine zveze in ogromne druge škode, ki so jih vtrpeli ljudje, povzročajo pomanj* kanje in bedo ter odpirajo vrata draginji. Ker je sla krma pod zlo morajo tjudje prodajati živino pod ceno ali jo klafi doma. Ker so skvarjeni in odplavljeni razni polj; ski pridelki, morajo nakupovati najpotrebnejše, da se borno pre; hranijo. Ker so dovozi ponekod skoro docela pretrgani, se dviga cena do nedosegljivih višin. Ker gre v de/.elo zima, se krči zasluiek in nestele druzine ostajajo brez gmotnih sredstev. Posledlce vseh teh nesreč so, kakor smo ie zgoraj poudarili: obubožanjei lakota in propadanje vsega gospodarstva. Izdutna pomoč drzave in vseh oblast lev, ki jim je na sreu blaginja dr* žavljanov, je zato nujna in skrajno potrebna. Ce pridenemo tern gospodarskim neprilikam, ki so se nakopičile nad nami, še raznotere druge neprijet- nosti, katere do/Avljamo iz dneva v dan, potem moramo odkrito izpos vedati: tezko je breme, ki nam je nalozeno, da ga prenašamo v teh mrkih jesenskih čusih. Vendar se naša srea ne smejo splašti, naše duše morajo ostati jake in pogum: ne. Stria nas niso težka stoletja, streti nas ne smejo tudi ti jesenski dnevi. Kaj se godi po svetu? Je žc dva tcdna od tega odkar so i vsi listi pisali o nekem »sestanku v Odesi«. Tudi v naše vasi je segel glas o teh le rečeh. Naši bravci, po? sebno oni, ki redno prebirajo naše političnc preglede, so listali po Straži, pa niso nič brali o sestanku v Odesi. Zdaj po tolikem času, ko drugi listi o tern že molčijo, ti bo pa Straža povzela besedo in naeela tarn, kjer so drugi že jenjali! Ni« karte tako! Naš kažipot po svetovni politiki je dejal: »Raje poeakajmo še malo. Med tern se bo videlo, kaj se je neki tarn godilo.« In prav je imel. Zdaj šele je mogoče dobiti za? okroženo sliko o politienih dogovo* rih med Rusi in Turki ob Črnem morju. Ko so se poTitieni dogodki že odigrali ,zdaj moremo našim brav? cem v naslednjih odstavkih poka? zati, kaj se je skrivalo za neznatnim »prijateljskim sreeanjem« dveh dr? žavnikov, kakor so ta sestanek na? zivale uradne izjave. Videli boste, da se je v Odesi zopet odigralo eno dejanje v orjaški borbi dveh svetov. V goste gremo. Turški paša Kemal si je izbral do? bre ljudi, da vozijo njegovo zunanjo politiko. Glavni je mladi Tevfik Rušdi bej, ki je za turškega zunanje? ga ministra. Če ga pogledaš na sliki, je prav podoben kakemu padovan? skemu št.udentu. Hvalijo ga pa, da je okreten diplomat in pravi lisja'k. Da prav na desno in levo, sam pa si svojo misli. Tevfik Rušdi bej si je tarn sredi novembra dal pripraviti slovito turško križarko »Hamidie«, znano iz svetovne vojne, da ga po? pclje v rusko mesto Odeso, obiskat prijatelja fMeerina s katerim da sta si že šest let srčna prijatelja. Ta Ci* eerin je pa boljševiški zunanji mi? nister, lisjak tudi on, ki posebno zapadnim diplomatom dosti prj:{la? vie prizadeva. Tako se je odpeljal Turek gospod Tevfik Rušdi bej v gost.o k svojemu ruskemu prijatelju »tovarišu« Čiče? ' rinu. Ruski kakor tudi turški dopis? j ni uradi so pošiljali v svet brzojav? ke, da gre samo za eisto lep in do? mae prijateljski obisk. V Odesi so | Turke lepo sprejeli, topovi so gr? meli in dva dni so se vrstile pojedi? ne in slavnostne predstave. Tretji dan se je pa tur&ki zunanji minister lepo zahvalil za gostoljublje in od? plul proti domu. Pred odhodom je i še dal izjave, da se po tern obisku | pri Čičcrinu ne bo v politiki obeh ! držav nie spremenilo. Doeim je pred obiskom šlo le za osebno »prijatelj? stvo« žc pade tukaj beseda politika. j No in par dni potem je že vse ea? sopisje do najmanjših pisalo, da sta se oba državnika v Odesi menila važne politične reči. Osobito Angle? ! ži so tisti, ki pravijo, da boljševiki j snubijo Turke in celo Azijo zase. j Ko scm jim snubitev posrcči, pa bo? do zavpili na zapadne države, naj nikar ne stezajo prstov proti vzhodu. »Locarno« na vzhodu. Nemara imajo prav. Med azijski? mi državami, ki si jih ne smemo več prcdstavljati kot po starem za nekake tatarske horde, se vršijo zadnje ease veliki domenki. Predno je šel Kemalov zunanji minister v Odeso je prišel v Angoro minister perzijskega šaha iz Teherana Ti? murtaškan. Malo prej še pa je prišcl v turško prestolico Angoro kitajski poslanik iz Washingtona. Ta diplo? mat, ki precej odločuje kitajsko zu* nanjo politiko, se je tudi dogovar? jal s turškimi diplomati. Na zadnje so jo primahali v turško prestolico še odposlanci Afganistanskega emir? ja iz Kabula. Iz Angore bodo šli še v Moskvo »študirat ustroj« rdeče armade« kot pravijo. Vsa ta politic? na pota je razumljivo, da so vdahs nila londonskemu listu »Times« misel, da gre za nekak vzhodni Lo? carno. Kakor se je večin^. evropskih držav združila v Locarnu v neko ce? loto — mimogrede omenimo, da jc ta celota iz precej razbitih kosčkov skupaj zlimana — tako da se hočejo tudi azijske države zbrati in vsta« viti Zapad na pohodu proti Vzhodu. Najbolj se kajpak boje tega zapad? ni kapitalisti, ki imajo dozdaj v vzhodnih dežclah rumenih piemen neizčrpne virc dohodkov. Čc pn se Azijei zavcjo, da njih zemlja njim pripada, usahnejo ti viri. Za to ni strah pred vzhodnim Locarnom samo votel. Rdeče niti. Sirom Azije se j.e zbudila v ru? menih narodih zavest, da morajo tudi oni kot narodi imeti svoje pravice in* svoje pravo na domačih tleh. Evropejec, tujec med njimi, ne sme več biti gospodar v njih "domovini. To vzbujeno nacionalno čustvo znajo boljševiški voditelji izrabiti zase. Azijce vedno znova podžigajo na odpor proti tujcem. Zadnji dogodki na Kitajskcm so delo ruskih agentov. Ko bodo so? vjetski politiki potisnili zapadne evropske velesile z azijskih tal, bo? do lahko osnovali zvezo vzhodnih držav, v kateri bo imela Rusija po? glavitno moč. Kar so Angleži v za? padnem Locarnu, to bi bila boljše? viška Rusija v vzhodnem. Večno angleško ? rusko nasprotstvo se koneno izlušči iz obsega teh poli? tičnih vprašanj. Ko se je posrečilo pridobiti Nem? čijo za Društvo narodov, je bila turška republika na vrsti, da vsto? pi. Kakor sta se za Nemce trgala Anglež in Rus, tako sta sc lotila pozneje Turkov. Pohlep angleške? ga kapitalizma, ki je hotel požreti ves Mosul z bogatimi petrolejskimi vrelci, je Turčijo odbil od Društva. Cičerin je to pograbil v pravem ča? su in šepetal rJ\irkom v uho, naj se ne udajo angleškim vabam. Ta namen je imel tudi sestanek v O? desi. To se je tudi popolnoma po* srcčilo. Rusija pa se je zato baje odpovedala tcžnjam po Carigradu, ki jih ie podedovala še od cari? stične Rusije. Tako smo videli, da je politika tistih držav, ki se najbolj grozijo pred rdečim strahom, vzrok, da sc ozirajo azijske države po pomoči iz Rusije. Ker hocejo z denarjem kupiti in ubiti Azijo, prilivajo olja komunističnemu ognju, ki šviga na pragu med Vzhodom in Zapadom. Politika denarja in šc bolj politika surovega nacionalizma je privedla do dnevov, ko sc rdece niti, ne ko? munistične, marveč rdeee niti uso? de pleto v bič za vesoljno člo? veštvo. DNEVNE VESTI. Spomin. Danes pred dvajsetimi leti (24. novembra 1906) je Stvarnik poklu cal k sebi goriškega slavčka, pesniz ka naše domačije Simona Gregor; čiča. Primorski Slovenci! Skoraj bi skrunili spomin našega pesnika vidca, če bi opisali njegovo pot in njegovo delo. Bolj vredno se ga spomnimo. Ena tiha misel naj po* leti kot ptica znanilka tja na grot bišče pri sv. Lovrencu nad Sočo. Skloni naj se k jami, kjer so ukla njeni ostanki telesa, ječe tistega duha, k; plameni danes pred nami ko ognjeni steber pred Izraelci. lam naj naš glas zašepeCe v mater zemljo in od sivih skalin planinz skega raja naj odjekne stoteri od; mev do bregov ob morju: Sime naš, naš rod te bolj pozna kot le je Tvoj! I meli smo Prešernu; ta nas je vzbudil. I meli smo Cankarja; ta nam je ogledalo porinil pred obraz. Imamo Župančiča in druge; ti nas slikajo. lmeli smo lebe; Ti si — jo; kal. In solze mo/.a so težke uteži na tehtnici naše usode. Pesnik Gregorčič je ub'ral stru; ne naših duš in src. Za to zvenijo te harfe še danes. Zorne deve, krepki fantje, sivi starci, rosna deca ali Cujete te melodije. Vsaj danes naj vam zazvenijo . . . Šimen bdi nad nami . . . Notranje državno posojilo. Na drugem mestu prinašamo pra? vilnik o notranjem drzavnem po? sojilu, ki je ravnokar razpisano. Posoj'ilo jc ugodno in nudi podpis? nikom izredne gmotne udobnosti. Zato jc tudi umevno, da jc našlo posojilo v gospodarskih krogih ze? lo živahen odziv. Kakor čitamo v raznih listih, so mnogi denarni za? vodi, posojilnicc, ustanove in tudi zasebriiki podpisali v teh prvih dneh že velike, stomilijonskc znes« ke za to državno posojilo. Gotovo bodo tudi naši zavodi in zasebniki, ki imajo razpoložljivo imovino, vporabili to lepo priliko in naložili ugodno svoj denar. Bojimo sc sa? mo, da so težke gospodarskc ne« sreče, ki nas tepejo zadnje mescce, zelo omajale naše gospodarsko sta? njc in tudi skrčilc našo plačilno moe. Duhovnim uradom! Podpisani Škoiijski odbor za A? lojzijevo proslavo nujno prosi vse gg. duhovnike, naj čimprcje po? skrbe, da bodo poslane pole pod? pisanc in poslane vsaj do sredc dc? ccmbra na knezonadšk. Ordinariat. Duhovne vajc sc bodo vršilc tarn, kjer so napovedane. Sk. odbor za Alojzijevo proslavo. Nova podprefektura. S kraljevim odlokom so odpra? vili v kraljestvu 94 podprefektur. Med tcmi so Gradiška, ki pride pod Gorico in Volosko ? Opatija. Na novo se pa ustanavlja podpre? fektura v Tolminu, pod katero spa? dajo te občinc: Cürahovo, Ponikve, sv. Lucija, Voice, Brcginj, Log, Ko? barid, Krcd, Drežnica, Idrsko, Li? bušnje, Livck, Cezsoea, Bovcc, 2,-At ga, Sedlo. Srpcnica, Soča, Trnovo in Trcnta. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« Iz učiteljske službe. Odpustno postopanje je bilo v zadnjih dneh napcrjcno proti uči* tcljcma St. Skočirju iz Kobedišča pri Breginju in A. Medvešu iz Tol* minskega Loma. Tajni konzistorij. Iz Rima prihajajo vesti, da bo sklican za 20. decembra tajni kon* zistorij. Tri dni potcm bo pa papcž nagovoril zbranc kardinale v jav* nem konzistoriju. Pričakujejo se važne odločitve. Imenovani bodo tudi trijc ali štirje novi kardinali. Edcn bo Bclgijec, naslednik kardi* nala Merciera, ostali bodo Italijani. Smrtna kazen v senatu. V soboto so senatorji sprcjeli zakon o smrtni kazni za atentate s 183 glasovi proti 49. K zakonskcmu prcdlogu o zašeiti države je govori* lo dosti senatorjev; nekateri so ho* tcli, da sc zakon nckoliko spreme* ni. Prvi je govoril senator Pais, ki omcnja, da predsednik vlade skrbi samo za državo. Up-a pa, da ome* njeni zakon ne bo veljal več kot pet let in se ne bo sprevrgel v zakon sumničenja. Naslednji govornik se- nator Tomassia, pravnik s pado* vanskc univerze, je proti sestavi posebnega tribunala, glasuje pa za zakon o brambi države. Senatorja Pulle in Callaini predkgata, naj senat kar enoglasno sprejme za* konski naert. Za njima se pa dvig* ne senator Wollcmborg in v imenu par svojih tovarišev govori proti smrtni kazni. Isto izjavi za njim še par drugih senatorjev. Za vsemi pa povzame besedo Mussolini in kon* ea, da sodišče, ki bo sodilo atenta* torje ne bo vršilo maščevalnosti, marveč bo delilo pravico. Film o evharističnem kongresu. V Amcriki kažejo krasen film o zadnjem evharistienem kongresu v Chicagu. Posebno lepi, pravijo, so prizori pri sklepni procesiji. V Ev* ropi t*a najbrže ne bodo mogli ka* zati, ker Evropcjci raje gledamo ka* ke razbojniške filme. Politična policija. Uradni list objavlja odlok o ustanovitvi politiene policije. Ta bo odvisna naravnost od notranje* ga ministra. Uradi politiene polici* je pri posameznih legijskih povelj* stvih pa bodo podrejeni prefektu. V fašizmu. Gcneralni stab milice je sklcnil, da bodo odslej poveljevali avan* guardistom in balili (fašistovski na* raščaj) eastniki iz vrst milice. Do* slej tega ni bilo. — Glavni tajnik Turati je pa odredil, nai se prepo* gostni fašistovski obhodi in parade nehajo. Za preganjano Cerkev. 18. t. m. je izdal sv. oee posebno encikliko o preganjanju katoliške Cerkve v Mehiki. Enciklika je na- slovljcna na škofe in vernike vsega sveta in jih poziva, naj sc v molitvi spomnijo preganjane Cerkve. Ne marajo miljonov! Cujejo se glasovi in bere se, da mnogi, ki so s svojimi boni zadeli nagrado iste še niso dvignili. Fi* nanena uprava bi rada poznala ti* ste, ki noeejo dvigniti svojih do* bitkov. Novembra 1. 1925. je zade* la št. 533.522 scrija I. en miljon, prav tako tudi St. 450.393 serija II. 15. avgusta 1. 1924. je zadela štev. 471.050 serija II. en miljon, a last* nik tega bona ni še dvignil svojega miljona; ravno tako tudi ne štev. 1,105.595 I. serija in St. 67.102 II. se* rija. Listi tudi naznanjajo, da je dosti nagrad po 100.000 ali manj lir še nedvignjenih. Torej, kdor ima bone, naj ob žrebanju dobro po* gleda svoje stevilkc, da se nc bo prepozno kesal. Primo de Rivera se je udal. Oe se spomnite, smo pisali o spo* ru med armado in španskim dikta* torjem Primom de Rivero. Zlasti topničarji so gorki gencralu. Ta sc jih pa ni ustrašil, marvee je najod* ličncjše eastnike kar spodil iz službe. S tern pa ni bil nihee zado* voljen, najmanj kralj sam. No in te dni je izgnanc eastnike Primo de Rivera sprejel nazaj v službo. Ko se dva kregata ... Ker so angleški premogarji stav* kali, je jelo na Angleškcm primanj* kovati premoga. Dovažati so ga morali iz Nemčije. Ker so se doma kregali, so tujci služili. Samo za prevoz po nemških železnicah so Angleži morali odšteti eez 100 mi* ljonov zlatih mark. Vsa ta škoda pa trdosrenih kapitalistov ne bo iz* modrila. Bolje z zlatom nego s palico. O boljševiški opoziciji ste v zadnji »Straži« dosti brali. Nekate* ri izmed pravovernih boljševikov, zlasti Buharin in Litvinoff hoeeta vse godrnjače kratkomalo prcgnati. Stalin pa dela drugaee. Vse opozi* cionalce hoee posesti na eastna, a ne vplivna mesta. Tako jim hoee jezik zavezati. Če si ga bodo oni dali. Našla je pot... Te dni je prestopila v katoliško vero znana nemška pisateljica Mar* gcrita von Gottschall, ki je bila do* zdaj protestantinja. Toda vsa nje* na zadnja dela so dihala neko vzvi* šeno katoliško pojmovanje stvar* stva. Prva pot spreobrnjenke je bi* la na grob sv. Franeiška in k sv. oeetu, kateremu je poklonila prvi izvod svojega najnovejšega dela »Gospodovo romanjc«. Madžarski demokratizem. Priprave za državnozborske vo* litvc na Madžarskem so v teku. Volitve v poslansko zbornico bodo 17. decembra letos; v magnatsko pa od 3. do 10. januarja 1927. Via* da si pa skuša ohraniti svoje po* zicijc s preganjanjem vsch protl- vladnih strank in politikov. Na tak način hoče spraviti svoje podrepni-- ke do zmage. Oni dan jc tudi na Grškem Pangalos na tak način do* bil veeino, koliko easa je trajala, pa veste. E, svobodna volja ljudstva se ne da zatreti; prej ali slej zmaga. Nemčija in Jugoslavia. List »Wiener Neueste Nach* richten« (Najnovejše dunajske ve* sti) pravi, da se bo med Nemeijo in Jugoslavijo v kratkem sklenila prijateljska pogodba. Ninčič in ncmški zunanji minister dr. Strese* mann sta se o tern menda že v Že- nevi domenila, potem se pa še na skrivaj dalje pogajala tako, da je pogodba že zrela za podpis. Politični dvoboj. Listi pišejo, da je bivši španski ministrski predsednik Romanones poklical sedanjega španskega dik* tiitorja na dvoboj. Bog vedi, ee bo pa Primo de Rivera hotel na »ju* naški mejdan«. Zmagala je volja ljudstva. V Bolgariji so imeli prcdzadnjo nedeljo volitve. Zmagale so proti* vladne stranke, čeprav je vlada na vse mogoče načinc pritiskala na volivce. Konec pisemc. Po najnovejših policijskih odred^ bah ne smejo več časopisi sprejc* mati med oglase dopisovanja med osebami. Ravnotako tudi ne dogo* vorov za ljubezenske sestankc in slično ropotijo. To zadnjo vest tr* žaški »Piccolo« z žalostjo objavlja, ker je imel na zadnji strani oglasov med »Diversi« polno take robe. Obsodba za razgrajače. rfržaški »Piccolo« piše, da so sodniki v Sarajevu obsodili glavne osebe, ki so ob zadnji priliki de* monstrirale proti Italiji. »Piccolo« pristavlja, da so to bili večinoma mladi golobradci. V Sarajevu v Bosni se pa policija na to ni ozirala. Ruski strah v Parizu. Francoski listi pravijo, da bo ob koncu tega meseca prišel v Pariz boljševiški zunanji minister Čiče* rin. Pogajal se bo s Francozi, po* tern pa porinil pred nosom zapad* nih velesil zapah v Azijo, ker se bo podpisala pogodba med sovjetsko Rusijo, Turško, Perzijo in Afgani* stanom. Vražje vreme. Kroži zbadljivka, da kdor o dru* gem govoriti ne zna, besediči o vre* menu. Toda letos je vreme tako, da mora govoriti o njem tudi mar* sikdo, ki ni ravno v zadregi pri be* scdah Kar doživljamo zadnje te* dne pri vremenu, ne pomnijo niti najstarejši naših ljudi. Gremo h koncu novembra, vendar ne čuti* mo še nikakega mraza. Kadar ne lije, je ozracje natrpano z neko vlažno mehkobo, ki postaja veasih že naravnost vzburljiva in nepri* jetna. Potem pa začne padati in pada dneve in noči. Od vseh strani dežele in države pa prihajajo obup* na poročila o povodnjih in popla* vah. Kdaj sc nas bo neki nebo usmililo in nam naklonilo lepe, ma* gari mrzle zimske dneve. Iz šipohega sveta. Fesov so se naveličali tudi v Albaniji. Po zgledu pobrati* ma Kemal paše v Turčiji je tudi albanski Ahmed beg Zogu prepo* vedal svojim podložnikom nositi fese. Dobra reklama. Nekega večera so v Parizu na boulvardu des Invalides vsi modni šctalci začudeni postali pred raz* košno palačo, kjer se poučujejo plesi. Nad vrati je bilo z velikimi razsvetljenimi črkami napisano, da se bo ta večer poučevala neka nova vrsta plesa. Kot plesni ueitelj je bil podpisan »Prince of Wales Dancing * Master«. (Princ of Wales jc naslov anglcškega prestolona* slednika.) Naravno, da se je vse čudilo, da bo angleški kraljevie po* ueeval Parižanke v plcsu. Zvečer je bil velikanski naval elegantnih Pa* rižank. ^e bolj velikansko pa je bilo začudenje ko ugledajo sredi dvo* rane, ne kako kraljevo veličanstvo,. marvee prav običajnega, a zvitega plesnega učitelja. — Oni naslov zgoraj se namrec lahko prcstavi tudi v drugi sklon in se bere: »Prin* ca valeškega plesni mojster«. Zasluženo odlikovanje. Maršal Petain jc prcdlagal v od* likovanje z redom častne legije go* spoda Brulcya. Ta se je vojskoval proti Nemcem, ki so ga na eni naj* bolj izpostavljenih točk na Hart* manns Willerkopu ujeli. Francoz pa ni bil v ujetništvu zadovoljen, marvee je osemkrat poskušal ube* žati. Vedno jc bil zopet ujet in še huje priprt. Končno se mu je le po srečilo s četo svojih soujetnikov ubežati iz nemškega ujetništva. Leteči hotel. Na Angleškcm že gradijo nove vrste zrakoplov, ki bo pravi leteči hotel. Ta zrakoplov »R 101«, ki bo vozil med Anglijo in Indijo, bo lahko vzel na krov 100 potnikov. Imel bo dva krova. Na zgornjem bo dvorana za potnike, jedilni sa* Ion in spalne kabine; na spodnjem pa kuhinja, kadilni salon, kopalni* ce in prostori za moštvo. Ta »ho* tel« bo brzel s hitrostjo 63 milj na uro. Daleč smo že! Rana ura, zlata ura. Je že res. Pa zmeraj ne drži. Glejte da ne: Mlad Amerikanec, ki je lepo po krokarsko celo noč po Parizu zabil, je zjutraj legel kar na neko klop v parku. Smrčal jc krepko, da je vseh njcgovih 18 zla* tih zob v'svet strmelo. Mimo pride pariški gavner, vidi zlato, hop. in American se zbudi brez zlatih zob. Kam so šli, tcga ne ve. List za velikane. L. 1859. je izšel v New Yorku časopis »Illuminated Quadruple Constellation«. Posamezne strani so bile visoke 2.55 mctra in široke 1.80. Na vsaki strani je bilo po 13 stolpcev. Zakaj so si Američani zmislili tak list? N. V. Gogol. I PouBst o tern, haho se jb sprl Iuon IvanoDič z Ivanom Nikiforovicem. Iz ruščine prevaja I. K. Pri tern sc jc pokazala izza vrat tista tolsta baba sama in en malček ne velike postave zamotan v dolg in širok jopič. »Primite Ivana Ivanoviča za roke in postavite ga črez prag!« »Kaj, plemiča?« je zakričal s čustvom dostojanstva in nevolje Ivan Ivanovič. »Srčno tedaj! Nanj! Unieim vas z vašim neumnim go* spodom! Niti vranc ne najdejo va* šega mesta!« (Ivan Ivanovič je go* voril nenavadno močno, ko je bila njegova duša pretrcsena.) Vsa kopica jc predstavljala grozno sliko: Ivan Nikiforovič je stal sredi sobe v polni svoji lepoti, brez vseh okraskov! Baba z odprti* mi usti je kazala na svojem obrazu brczmiseln strah! Ivan Ivanovič s povzdignjeno roko je bil podoben rimskemu tribunu. To je bil nena* vaden trenutek! Prekrasen prizor. Pri vsem tern je pa samo eden opazoval: To je bil malček v neiz* niernem jopiču, ki je prav mirno stal in eistil s prstom svoj nos. Koneno je vzel Ivan Ivanovič svojo kapo. »Prav lepo postopate, Ivan Niki* forovie! Prekrasno! To si bom za* pcmnil.« »Pojdite, Ivan Ivanovie, pojditc! Pa glejte, da ne pridete več pred me. Zakaj jaz vam razbijem obraz!« »Lcpa hvala za to, Ivan Nikifo* rovič,« je odgovarjal Ivan Ivanovie, pokazavši mu osle in zaloputnivši za seboj vrata, ki so z žvižgom za* škripala in se zopet odprla. Ivan Nikiforovič sc je pokazal na vratih in je hotel pridjati nekaj sramotilk, pa Ivan Ivanovie se ni vcč oziral in je letel z dvora. Tako sta se dva moža, cast in kras Mirgorodu, sprla med seboj! In za kaj? Za prazen nič, za gosja* ka. Nista hotela več videti drug drugega, sta pretrgala vse vezi, medtem ko sta prej bila znana po svojem nerazdružljivem prijatclj* stvu. Navado sta imela vsaki dan Ivan Ivanovie in Ivan Nikiforovič, da sta pošiljala drug k drugemu povpraševat, kako je z zdravjem in večkrat sta se pogovarjala med seboj s svojih balkonov in govori* la drug drugemu take prijetne be* | sede, da je sreu bilo všeč jih po* slušati. Ob nedeljah sta sc odprav* Ijala Ivan Ivanovie v žamctovem koretu in Ivan Nikiforovič v nan* kinkovem v žolto*cimetovem ko* zakinu skoraj roko v roki drug z drugim v cerkev. In če je zapaziL Ivan Ivanovie, ki je imel oči nena* vadno bistre, lužo ali katerokoli blato na ulici, kar se večkrat naha* ja v Mirgorodu, tedaj je vsakikrat govoril Ivan Nikiforovieu: »Pazite, ne stopajtc sem s svojo nogo, ker tukaj je blato. Ivan Nikiforovie od svoje strani je prav tako kazal s skrbjo dokaze prijateljstva in če je stal prav dalcč, je vsakikrat porno* lil k Ivanu Ivanovičii roko z roženo škatljico in pristavil: »vam drago!« In kakšno krasno gospodarstvo pri obeh! In ta dva prijatelja .. . Ko scm jaz prvie slišal o tern, sem bil kakor od strele zadet! Dolgo nisem hotel verjeti. Bog pravieni! Ivan Ivanovie sc jc sprl z Ivanom Niki* forovičem! Taki pošteni ljudje! Kaj je še stalncga na tern svetu? (Konec.) >GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. Notranje držauno posojilo. V čctrtek dnc 18. novembra se je pričelo podpisovanje notranjega državnega posojila. Vlada je razpi? sala notranjc državno posojilo, da uredi državni kratkoročni dolg. Za cnkrat se podpisuje državno poso? jilo pn Banca d' Italia. V kratkem bodo določeni tudi šc drugi denar? ni zavodi, pri katerih sc bo lahko podpisovalo notranje državno po? sojilo. Za podpisovanje novega (imenuje st liktorsko) državncga posojila so merodajne naslednje določbe minis? tcrskega odloka od 15. novembra 1926: Člen 1: Od 18. novembra do 18. januarja 1927. je odprto pri Banca d' Italia in pri drugih zavodih ter uradih, ki bodo pozneje določeni, javno podpisovanje državnega kon? solidiranega posojila proti 5% , ka« tero je bilo razpisano s kr. odlokom? zakonom od 6. novembra 1926 štcv. 1831. Člen 2: Posojilo se podpisuje po ceni, ki jo doloeiije el. 4 kr. odloka ? zakona od 6. nov. 1926 in sicer po 87.50 za vsakih 100 lir nominalnega kapitala proti (5% ) obrestovanju, ki se priene s 1. januarjem 1926. Člen 3: Podpisovanje posojila priene 18. novembra 1926. V kralje- vini in v kolonijah sredozemskega ter egejskega morja bo trajalo do 18. januarja 1927. V Eritreji in v Somaliji bo podpisovanje posojila trajalo do 31. marca 1927. Clen 4: Italijanski državljani v inozemstvu se zamorejo udeležiti posojila na ta način, da vplaeajo ves znesek vrednostnih papirjev, ki jih mislijo nakupiti in siccr po emisijs? ki ceni, to je po 87.50 lir za vsakih 1G(.' lir nominalncga kapitala. Poso? jilo se bo podpisovalo pri zavodih in uradih, ki bodo še doloeeni in vršilo se bo podpisovanje do 18. januarja 1927 v Evropi in kolonijah sredo- zemskega morja, do 31. marca 1927. pa v drugih deželah. Clen 5: Oni, ki bodo podpisali po? sojilo, dobijo začasna poimenska potrdila, ki jih lahko prenesejo na druge s podpisom, ki ga morajo evo* roviti javni uradniki, zaeasna po? imenska potrdila se bodo zamcnjala z definitivnimi vrednostnimi papirji, ko bodo ti izgotovljeni. Čc se papirji izgubiio, se bo postopalo v smislu kr. odloka od 8. junija 1913. St. 700. Clen 6: Banca d' Italia je pooblaš? čena sprejemati vplačila tudi v zlatu po uradni povpreeni ceni, ki je do? ločena za dom, ko sc izvrši plaeilo. Podpisniki posojila smejo plačati razven v gotovini tudi s kuponi kon? solidiranih državnih dolgov, ki do? spejo 1. januarja 1927. Ti kuponi se bodo sprejemali kot gotovina. Isto? tako se bodo kot plačilo posojila sprejemale tudi obveznice javnih dok;ov ki so bile izžrebane in ki so plačljive do 1. januarja 1927. Člen 7: Podpisnikom bodo prizna? ne tudi 6% obresti za svote, ki jih vr-laeajo v letu 1926. in sicer od dne? va vplačila do 31. deccmbra 1926. Člen 8: Oni ,ki podpišcjo nad 1000 lir nominalnega kapitala, morejo do? plačati podpisane svote v obrokih in sicer tako da plačajo 35 lir za vsakih 100 lir pri podpisu, 30 lir do 15 apri? la 1927., in lir 22.50 do 30. junija 1927. Za plačila, ki se izvršijo po 1. januarju 1927, morajo podpisniki plaeati 5% obresti na leto od 1. ja? nuarja do dneva, ko se izvrši plači? lo: te obresti se zaračunajo od odgo? varjajoče svote nominalnega kapita? la in sicer pri prvem obroku od 40 lir, pri drugem od 35 lir in pri tret? jem od 25 lir. Podpisniki plaeajo lahko vnaprej, v celoti ali deloma in ob vsakem času, toda plačati morajo vedno le celotnc obrokc. V slueaju se zaračunajo obresti od 1. januarja do dneva ko je bilo izvršeno plaeilo. Člen 9: Pri podpisovanju na obro? ke in v slueaju zamud v odplačeva? nju preko določenih rokov, morajo podpisniki plačati tudi 7% obresti. V slučajm nad 2 mesečne zamude po zapadlosti poslednjega obroka, se obveznice realizirajo na račun in riziko podpisnikov?zamudnikov. Člen 10: določuje oproščenje od pristojbin za vse listine, ki so po* trebne pri podpisovanju posojila. Clen 11: Znesek, ki bo odgovarjal izdanim vrednostnim papirjem, bo vpisan v proracunu in sicer v po? glavju o dohodkih, ki ga je uvedel el. 1. kr. odloka od 10. novembra 1926 št. 1869. Imenovani znesek se bo izroc'il Banca d' Italia v svrho, ki jo določuje čl. 4 kr. odloka?zakona od 6. novembra 1926. St. 1831. Pfvb sloucnskc sanjshe buhuice. Znani slovenski pesnik in mestni arhivar A. Aškerc je iz arhiva na mestnem magistratu ljubljanskem potegnil zaprašen šop papirjev. Ko jih pregleduje, zapazi, da so v teh papirjih popisali usodo prvih slo? venjskih sanjskih bukvic. Aškerc o tej usodi takole pripo? veduje v nekem starem »Ljubljan? skem zvonu«: Dne 6. septembra 1. 1800. je bil ponižni knjigovezec Ignac Kremžar v Kranju v velikih straheh. Vršila se je pri njem uradna hišna preiska? va .In zaradi česa? Zaradi nesrcč? nih slovenskih sanjskih bukvic. Vlada je bila poslala iz Ljubljane policijskega aktuarja Simona Krem? nitzerja, ki je knjigovezcu Krem? žarju zaplenil 26 še ne razprodanih sanjskih knjižic, vzel ubogega Krcmžarja na protokol ter s pra? vilno sestavljenimi uradnimi akti pod pazduho ostavil lepi Kranj. Okrožni urad je namreč dolžil tiskarja Eggerja v Ljubljani in pa založnika Kremžarja, da sta se pregrcšila proti nekemu dvornemu odloku iz 1. 1755., ki prepoveduje tiskati, oziroma razpečavati sanj? skc bukve, katerim cenzurna komi? sija ni pritisnila na čelo besede »imprimatur«. Kremžar je rekel, da je dal ti- skati knjigo na občno željo kme? tov, ki bi radi zadeli srečo v lote? riji. Tiskar Egger sc je pa izgovar? jal, da je itak g. Blaž Kumerdej, uradni cenzor-za »kranjske« knji? ge, zapisal na rokopis svoj »vidi« s svojeročnim podpisom vred. Toda ti izgovori niso držali; žaljcni dvor? ni dekret je zahteval zadoščenja. Ljubljanski tiskar Egger, cigar stroji so bili ustvarili te prve sanj- skc bukve, je bil z ozirom na njc? vo mladost in neizkušenost sicer oproščen zakonito določene globe, plaeati pa je moral popotne slroškc za polic. aktuarja Kremnitzerja, ki je bil šel v Kranj zaplenjat h Kremžarju knjiLe. Ti stroški so znašali 8 <4ld. 6 kr. tedanje vredno? sti. Kremžarju so pa zaplenili že omenjenih 26 izvodov teh sanjskih bukvic z naslovom: Na novezh po? pravlcne sanjarske buquize za svo- jo srezho v lotterijski Je^ri na mno^otere vishe naidti. Prestavle? ne inu po^merane, is lashki^a v nemshku, inu is nem. v krainsku .. . Nie manj nej^o 90 poglavij ali sanj? skih prizorov je obse.^alo to »zani? mivo« književno dclo. Na še ohra? njenem aktu čitamo še te?le bese* de: kazha, ura, flasha, kevder, bri? tos, pej4lesen, smertna kost, mer? tuasha truj4a, dojiti, fajfa, praskati se, duch, shilkrota, ponozhna auba, pridij4o shlisati, shenski zhcvli. v sraizi hoditi in kot zadnja toeka: merkouza. Na koncu te^a »indeksa« pa stoji zapisano: »Vidit (videl) Blasius Kumerdey s. r. Kreiskom? missär. Taka je torej bila po Ašker? eevem zapisu usoda takih »sanjar? skih buquiz«, ki so še današnjim slične kot jajce jajcu. R. B. Zrna. Izmed vseh čednosti je najbolj redka prnvičnost. Deset velikodušnih pride nu ene? ga pruvičniku. (Grillparzer.) Kaj je novega na cleželi? Vitovlje. Zadnji nalivi tudi nam niso pri? zanesli! Pravijo tudi, da je vojaški vodovod prccej k temu pripomo^el, da je začela zemlja pokati in se po- mikati proti dolini. Hrovatinovo in Beletovo poslopje kažeta precejšnje razpoke! Najhujšc je poškodovano Remeevo in Bevčevo zemljišče. Kos Živčeve^a vino.^rada se je ločil in kakih 10 metrov zapeljal navzdol. Poljska pot, ki vodi iz vasi v naša zemljišča, je iz.^inila in postala ne? rabna. Košutovi stopi ^rozi plaz, da jo odnese. Prosili bi oblastva, da bi se zato zanimala! — Občinske poti so se vendarle popravile, seve na ra? čun upornežcv. Priporoeali bi našim rudcčc pobarvanim bivšim velja? kom, da bi prebrali članek iz »Gor. Straže« z dne 19. nov., v katerem Li.Lsleden posestnik nasvetuje, kako bi se najlaže popravile poti in ceste. In ta mož svetuje robote, ker si bo? do »robotali le sebi«. Davek place- vati, sebi si dnine proti pobotnicam zopet izplačevari ter pri tern place? vati razne nepotrebne in neprosto? voljne davke, se dandanes ^otovo ne izplaea! Ne bodimo v tern oziru preveč trmasti. Vsakdo si v slabem vremenu z majhnimi stroški popra? vi svoj dclež, očisti kanale in verje? mite, da bodo naše poti vedno v do* brem stanu. Z dobro voljo se vse do? seže, hujskaeev pa ne poslušajmo. Prosimo pa naše^a g. občinske^a načelnika, naj ne posluša par neza? dovoljnežev, ampak naj se ozira na splošno željo ljudstva, ki je s seda* njim popravljanjcm obcinskih poti popolnoma zadovoljno. Hudournik Tribuša je ob zadnji vcliki povodnji zamašil s skalami in «ruščcm majhen most na obcinski poti, ki vodi iz Oseka proti Sempa? su; radi te^a si je voda izbrala po? polnoma dru^o smer ter pri vsakem deževju poplavlja pot, tako, da mo? rajo ljudje, ki hočejo iti v Sempas ali dru^am na polja, vodo bresti. Nekateri pravijo, da se bo treba zglasiti pri našem županstvu ter za? htevati od obč. načelnika, naj na? pravi coin, da se homo prcpeljavali čcz, ali pa naj poskrbi, da bodo me? jaši očistili staro strugo, da bo hu? dournik zopct drvil po svoji poti. V nedeljo se nam jc razglasilo, da se priene večerni pouk za solo odrasle mladeniče v šolskem poslopju v Oseku. Upanje je, da se bodo mla? deniči v obilneni šlevilu zglasili. V zf?oraj omenjeni stev. »G. Str.« se neki obč. tajnik pritožuje čez obči? narje, ker zahtevajo od njega, naj bi jim sestavljal zasebne prošnje, češ da inu je to pri obilnih obeinskih poslih nemogoče. Oe pa hoeejo to doseei, naj se obrnejo do g. župana in zahtevajo od njega, da od seda? njih dveh uradniških moči zviša uradnisko osobje vsaj na pet. Hva? la Bogu! Pri nas imamo obč. tajnika brez vsake druge pomoči, ki poleg svoje stanovske službe opravlja še tajniškc posle in nam sestavlja raz? ne zasebne prošnje brcz godrnjanja. Čc smo veasih malce pozabavljali cez njega, uvidimo, da smo mu delali krivico! Gor. Branica. (Zadnja pot nušega č. g. župnika Franca Ser. Smida.) Ko se je na ve? čer 6. novembra po Branici blisko* ma raznesla žalostna in tužna novi? ca, da je bela žena tako nenadno se? gla po življenju našega g. župnika, zakrvavela so nam srea in bridko smo začutili, koliko smo izgubili. Bil nam je 19 let in 2 meseca pravi dušni pastir in skrben vzgojitelj. Občutno je zadela nagla smrt tudi okoliške vasi, ker pokojnik se ni omejil v svoj em plodovitem delu le na Branico, temveč se je udejstvo* val kjer mu je bilo mogoče. Da je bil pokojnik res priljubljen, je pričal vehčastni pogreb, kaikršnega Brand« ca ni zlepa videla. ZbraJi so se lju* dje od blizu in daleč. Videli smo pri sprevodu zastop. cerkvene obeine, prosvetnega društva »Branice«, Ma? rijline družbe, Gregorčič ? Mahničc? vega okrožja, zbora sveč. sv. Pa via, šolsko mladino z učiteljem na eelu in mnogo drugih. Pred hišo žalosti je zapel domači pevski zbor »Blagor mu«. Zastopnica Marij. družbe gde. Bernarda Cehovin se je poslovila od pokojnika v vznešenem nagovo* ru, ki je marsikomu privabil solze v oči. V cerkvi se je v lepem in glo* bokem govoru poslovil od pokojni* ka v imenu duhovščinc č. g. Oblak iz Gorjanskega. Pred dvigom krste na avto, ki je pokojnika odpeljal na Mar. Celje, kjer poeivajo rijegovi telesni ostanki se je poslovil v imenu braniske obeine in prosvet. društva g. Trampuš v iskrenem govoru. Za Gregorčič ? Mahničevo okrožje je vzel slovo pred. g. Joško Pegan. Ko? nečno zapoje domači pevski zbor »Nad zvezdami«, na kar dvignejo pogrebei krsto v avto, ki počasi iz? gin ja iz pred oči. Srce se trga. Misli begajo. Sliši sc pridušen jok. $e le sedaj smo čutili, kako smo pokojni* ka ljubili. Ni ga vee med nami. Sei je po svoje plačilo k nebeškemu Očetu. Umrl je mož! Kje tak je še med nami, kot on, ki spi v prezgod? nji groba jami. Slava njegovemu spominu! Se ni minulo 14 dni od smrti na? šega g. župnika, ko nas je na novo zadel hud udarec. Dne 19. t. m. je izdihnila v evetu mladosti 20 let naša vrla in vneta članica prosvetne* ga društva gdO. julka Fabjan. Bila je tudi članica Marij. družbe in pevs skega zbora. Težko jo homo pogre? šali. Globoko užaloščeni družini iskreno sožalje. Sveti Križ na Vipavskem. (Ahiši grofi.) Kontcsa Maria Jo? zefa, državna grofica Attems?Sveto? kriška, hči Henrika, državnega gro? fa Attcmsa, pl. gospoda Svetokriš? kega, dvornika in tajnega svetnika na bivšcm avstrijskem dvoru ter bivšega dcžel. prcdsednika kranjske dežeie ter njegove žene Marije, ro* jene grofice Coci a Santa Croce, dvorne damc avstrijske, sc je dne 28. oktobra t. 1. poroeila v Inomostu v Avstriji z mladim grofom Nor? bertom pl. Thun ? Hohensteinom. Idrija pri Bači. V naši vasi ni dostojnega prehoda čcz reko Idrijco. Čez reko je napeta vrv, kakor je bilo v »Straži« svojčas že objavljeno, po kateri se ljudje prcvažajo. Preden je bila napeljana ta vrv, so se nekateri pripravljali, da postavijo provizorieen most. Ne? kajkrat so postavili par pedi od vo? de lestvc, na katere so naložili des* ke in zasilni prehod je bil gotov. Ampak, to je bilo v pravem pomenu le igraea. Po majhnem dežju jc vo? da narasla in vse odnesla. Kmalu za tem so začeli darovati kmetje, ka* teri so imeli na drugi strani zemljo, po svoji moei vsak po nekaj hlodov, tako da so spravili še prccej lesa skupaj. Nato so pripeljali še nekaj železnih traverz. Sedaj pride grad? nja mostu, bi rekel vsakdo. Toda ni bilo tako. Nekaj časa je les gnü na dežju, potem so ga odpeljali. Kljub temu, da ni les nič stal, saj je bil darovan, niso mogli zgraditi mo? 1 stu. Na ta način ne bo v naši vasi nikdar stal most. Za tem so prišli razni inženirji, kateri so merili za upostavitcv betonskega mosta. Tudi to je vse zaspalo. Najbrže ne bo iz vsega tega nie. Se bomo pa po vrvi vozili cez vodo! Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Gor. Kanomlja. Čudnc reči sc tudi pri nas gode. Neki t*ospodič misli, da ima vso oblast nad nami in našimi otroci. Kcr je bil nekoč pri višji j^osposki slabo vpisan, sumniči na desno in lcvo in iščc zgaßc. Prosimo ga, da pusti mirnc in poštene občinarje pri miru in naj opravlja svoj poscl. Če ne, sc bodo tudi občinarji znali še kam drugam obrniti. Obloke. Dasi ima naša cenjena »Gorišjta Straža« v naši mali vasici precej na* ročnikov, vendar sc menda ni še nikdar nobcden o^lasil s kakim do* pisom. Vesclilo bi me, dragi bralci, če bi vam mogel kaj vesclega poro* čati v času, ko se vrcmc po vscj dc? želi tako kruto znaša z nami. Smo, hvaila Bogu, prccej oddaljcni od ve* čjih voda, toda veliki usadi in od vode razorane njivc pričajo, da tudi nam ni povodcnj mnogo prizanaša* la. Poleg tega nas je vedno deževjc zadržalo, da sc nismo še skoro nič pripravüi za zimo. Letina je bila na splošno zclo shiba, le scna smo pri* delali šc preccj. Torej je ves naš obstanek pri živini. Toda kjer nam Bog ponuja, pa sami nečemo. Imeli smo zclo dobro uspcvajočo zadruž? no mlekarno, ki pa je danes razcep* ljena na tri kraje. Tega je kriv v prvi vrsti odbor, Idi jc sicer zadrugo dobro vodil, dokler jc šlo vse lepo in gladko. Kakor hitro pa je nastal nered, smo videli. da ima vsaka gla* va svojo pamet. Prizadeti, po nedol* žnem opravljani člani so se umab nlili, ostali so pa šc nadalje iskali zajca za leskovim ^rmom, čeprav so vedeli, da čepi za gabrom. Tudi na prosvctnem polju nismo boljši. KnjijJe se prašijo v knjižnici, le za easopisjc jc še nekoliko zanimanja. Edino razvescljivo je, da jc narodna zavest ncomajna in z naše starodav* ne lipc sc je odlomila še ena sama veja, ki se pa v novcm položju tudi ne počuti dobro. Šebrelje. Nedclja 14. nov. je bil spominski ¦dan za mladino v Šebrcljah. Praz* novali smo ustanovitcv in prvi sprejcm v dckl. Mar. družbo. Vsa dcklcta so se štiri dni pripravljala z duhovnimi vajami na ta dan. Pri* hitelc so polnoštevilno k nagovo* rom zjutrai in zvečer. Bili sta vse dni dve sv. maši in blagoslov in na* to govor, zvečer pa litanije pred Najsvetejšim z blagoslovom in na* to govor. V soboto zvečcr so izvo- lile za prednico Francko Lapanja in za pomočnici Angelo Rejec in Julko Hvala. V ncdeljo je bila cer* kev nabito polna; vsi so z veliko pozornostjo poslušali govore o Ma* rijini družbi. Pri popoldanskem go* vom o sreči Mar. otroka je bilo rosno marsikatero oko ne samo dcklet, marveč tudi resnih moških. Pohvalno je trcba omeniti vzorno lepo obnašanje fantov ob tej prili* ki. Slovcsnost je povečalo zbrano petje mežanega zbora pod vod* stvom organista g. Ivana Lapanja. Cerkev je bila sevcda vsa v zelenju in cvetlicah. Prišle so tudi družbe* nice iz sosedne šentviške gore z zastavo ter iz Sp. Idrije in celo iz oddaljcnih Novakov. Nad vse lep jc bil trenutek, ko je 37 deklet v enakih svetlih oble* kah z yenci na glavi pristopilo k oltarju, da prejmejo Mar. svetinjo. Med tern so pele tovarišice iz Šp. Idrije. — Po zaključeni slavnosti v cerkvi so se zbrale elanice v dvora* ni, kjer je z lepo dcklamacijo po* zdravila tovarišice Marica Lapanja. Govorila je o lepofi Mar. družbe Marjanca Mlakar iz Novakov in Nezka Skvarea tudi iz Novakov o apostolskcm delovanju družbenic. Angela Rcjec, županova, se jc vsem tovarisicam v lepih besedah zahva* lila za udeležbo. Domači g. župnik je bil ganjen in je rekel, da v 18. le* tih svoje službe v fari še ni doživel tako lepega dneva, kakor je bil ta. S pozivom, naj otroci Marijini osta* nejo med seboj združeni v ljubczni in naj sc v duhu shajajo v srcu Ma* tere Marije ter s kratkim »z Bo* gom« se je voditcli duh. vaj posla* vil od navzoeih. Vsem novim druž* benicam so pri tern solze hvalcžno* sti prišlc v oči. Kako globoko jih je ganila ta slovcsnost. — Dekleta, začelc ste, vztrajajte pogumno na tej poti! Oj ta vojaški boben! Slovenski fantje * vojaki, ki slu* žimo pri trctjem polku poljske »ar* tilcrije« v Bologni, pošiljamo po* zdravc »Goriški Straži«, ki nam rcdno prinaša novice iz naše do? mačije. Najlcpše pozdravc našim staršem, sestram, bratom, fantom in dckletom, ki so nam obljubile, da nam bodo dosti pisemc pošilja* le, a so na to brž zabile. — Kleč Ivan, Grahovo; Cotič Ferdo, Sv. Križ pri Trstu; Sivec Franc, Svino pri Kobaridu; Filipič Ivan, Senože* če; Pirjevec Peter, Selo; Čcbokli Jožef, Stanovišče; Grajmar Ciril, Štcvcrjan; Drufovka Vladimir, Šte* verjan; Kanon Jordan, Trst; Gre* gorčič Jordan. Trst. @lga Jftavrič in 3van J^ierljak poročena Kajira 21. XL 1926. Egipt NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v manjših količinah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ulici Ascoli št. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). RAZGLAS. Proda se najboljšemu ponudniku po predhodnem odobrenju od stra* ni konkurzne sodnije partija plcte* nine in drobnarije iz konkurzne mase M. F. v Gorici. Faklurna vrcdnost blaga ca. Lit. 28.000. Najnižja ponudba je inven* tarna cena, ki znaša Lit. 14.016: 10. Blago je reflektantom na vpogled v sredo, čctrtek in petck od 14. do 17. ure. Potrcbna pojasnila se dobijo pri podpisanem upravitelju, na katerc* ga je nasloviti pismene ponudbe do 30. t. m. Gorica, 19. 11. 1926. Odvetnik Dr. Medvešček Peter Corso Verdi 37. VABILO na IZREDNI OBČNI ZBOR Ljudske posojilnice v Iderskem, vpis. zadr. z ncomej. jamstvom, ki se bo vršil dne 28. nov. t. 1. ob 2. uri popoldne v društveni pisarni s sle* dečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskcga poročila. 3. Razdružba in likvidacija zadru* Me. 4. Slucajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. NB. Ako občni zbor ni sklepčen radi prcmajhne udeležbe, sc bo vr* šil pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal pri vsa* kcm številu navzoeih. VABILO k izrednemu občnemu zboru »Stavbene zadruge« v Desklah, ki se bo vršil dne 5. decembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v društvenem prostoru s sledeeim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč* nega zbora. 2. Poroeilo naeelstva in nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa. 4. Razpravljanje o razpustu in li* kvidaciii zadruge. 5. Slucajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. plačam najvišjc cene za kože ¦ lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPAGH GORICA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor na izpremenjeni naslov! Semenski krompir Kdor si še ni preskrbel nemškega najzgodnejše- ga semenskega krompi- rja, naj to stori nemu- doma. Dobi ga še vedno v našem skladišču. Sprejemamo tudi naro- čila na jugoslovanski krompir. Zodružno zveza u Gorici Corso Verdi 37 UCENKE se|s prejmejo v manufakturni trgovini Vinbo Sites - II. Bistrica (ppov. Reka-Flume) ZOBOZDRAVNI^KI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 3€. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil vei let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema od 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Širite „Goriško Stražo,, Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - ~ (hiša Centr. Posoj.) Vellha zaloga češhega platna iz znane tovarne Hsgencharf L Raymann, vsatio- vpstno blago za poročencE kakor tudi velika izbira mošhega in ženskega suhna. Blago soBidno! Cene zmernel Pozor na domačo tvrdko! Velika manufakturna trgovina A.ndrej Mavrič — GORICA - Via Carducci 3 ===== Najveeja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hlaeevine, žameta, ž firja, perkala, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrir jal, ode] volnenih in bomba= žastih, volne in žime za žimnice ter vsakovrstno perje. Velika izbera izgotovljenih oblek za moške in dečke. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejema vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velika izbera kožuhovin. Na drobno! Na debelo! Pozor na domoco tvrdko!