leto vi. Tržič, 15. septembra 1957 št. u V DEJAVNOST NAŠE MLADINE JE TREBA UVESTI NOVE OBLIKE DELA V BPT SO RAZVILI SINDIKALNI PRAPOR Vse kaže, da nekatere oblike dela z mladino niso iveč uspešne. Naš hitri razvoj zahteva vedno nove in nove poti in načine, da se mladina pritegne ;v središče našega družbenega razvoja. Sklicani posvet predsednikov ln tajnikov osnovnih organizacij ljudske mladine v Tržiču, katerega so se poleg članov občinskega komiteja udeležili še sekretar ZK Tržič tov. 'Rudi Hravatiič, predsednik okrajnega koimiteja LMS tov. Marijan Roži«, član CK IMS Slavko Zalo-kar ter udeleženci seminarjev v Bčhinju in Gozdu-Martul j ku, je to ponovno potrdil. Vsakomur je menda jasno, da so .tisti časi sinili, ko je mladiina prišla de-•kt udarniško s svojimi lopatami,, toda s tem ni rečeno, da Mladina ne ibo več delala udarniško. To letošnje leto dokazuje. Ampak vedeti moramo, da mladino lahko pritegnemo za tisto stvar, za katero se zanima. Kaj Gladino zanima, je .treba Ispo-Snati, se vživeti z njo. Oblik in načinov je več. V občinskem merilu delovanje ljudske mladine Tržiča ni zadovoljivo.. Vzrokov za to je več, toda pojdimo Preko njih. Ogtejino si pridno delo mladine v tovarni »Peko < «1 drugod, kjer znajo mladin-. Sika vodstva z nekaterimi načini Popeljati mladilno, da zavzame važno mesto v tovarni. Mladina v tovarni »Peko« prednjači v vseh tovarniških organizacijah kot komisijah, delavskih svetih, ima pa dober klub mladih proizvajalcev, je stalni pobudnik vseh tekmovanj in .proslav. Skratka, pridno dela na gospodarskem., političnem, kulturnem in športnem področju v okviru tovarne. Pohvalno se lahko izrazimo še o vajieinstei šoli, kjer mladima dokazuje, da je tudi šport lahko dobro vzgojno sredstvo. Drugod pa z delom mladine ne moremo biti zadovoljni. Posebno v Bombažni predilnici in tkalnici se kaže, da mladina nima tiste veljave, kot bi jo morala imeti. Občinski komite se sedaj trudi, da posebno pred kongresom LMS, ki bo v Celju, razgiba delo osnovnih organizacij. Ponekod bo seVeda treba radikalno zamenjati vsa vodstva. ' Mladini dati primerne prostore, brez katerih si dobre dejavnosti ne moremo .zamisliti. V ta namen bodo člani občinskega komiteja obiskali vse osnovne organizacije. V vodstva mladine bodo pritegnjeni vsi udeleženci seminarjev. Torej z marljivim delom (to je ivedmo najboljši odgovor na vse) lahko pričakujemo, da bo naša mladina spet med najboljšimi v okraju. Saj ima za to vse razumevanje političnih činitelj ev ter tudi vsaj skromne materialne pogoje. Cepljenje proti otroški paralizi Naše vodstvo so zaveda, da je kP. Slovenija zdravstveno naj-kolj prosverljena in da ji grozi VeUka nevarnost paralize, zato Se jo odločilo priskočiti na po-5*oi5 v iboribi proti tej nadlogi, planilo jo zaščititi tiste otroke, P so najbolj izpostavljeni tej Nevarnosti, to je od letnika 1957' J^aj do 1951. Torej bodo cep- Jen; VSj otroci, ki so se rodili Jfj letu 1951, 52, 53, 54, 55, 56 in XmK ki so bili rojeni v letu 1957 •™niuarj.a, februarja in marca •neseca. Prvo cepljenje bo v ^"vi polovici oktobra 1957, dru-lAs v prv' polovici novembra i™?, tretje pa v prvi polovici junija 1958. Na našem teritoriju ? cepila posebna zdravniška ,^ipa Zdravstvenega doma. Ker 'zanimanje za to cepljenje veliko, opozarjamo starše, ' M želeli dati cepiti tudi otro-? lezajetih letnikov, da podajo sl cepljenjem le-teh do • »omiadli, ko bo novo forezplač-. cepljenje preostalih letnikov, 'bodo zbrana finančna sred- va dovolj velika. Cepljenje zajetih letnikov bo najbrž breaplačno, .če bodo zbrana denarna sredstva dovolj velika. Za vse ostale bo pa potrebno plalčati dejanske stroške, ki pa niso majhni. Cepili boimo 6 Salkovim cepivom, torej z mrtvo limfo, tako da tli nobeno nevarnosti obolenja zaradi cepljenja. Stroški za to cepljenje bodo presegali precej desetin milijonov deviznih dinarjev, zato so bilo zainteresirane vse tovarne, obrtna podjetja, druge gospodarsko ustanove in privatna podjetja, da bodo zbirala po določenem ključu .sredstva za to akcijo. Vsa. ta sredstva naj pošiljajo podjetja Zdravstvenemu domu m.a tek. rač. 61-KB-4-2-42. Zdravstveni dom pa jih bo tedensko odvajal republiškemu centru. Rok za zbiranje sredstev je zelo kratek, zato apeliram na vse odgovorne, da začno takoj z odvajanjem določenega procenta dobička oziroma dohodka. Upravnik ZD: Dr. Stanko Živec Okoli 200 ljudi se je v soboto, 24. avgusta popoldno 'zbralo v paricu Bombažne predilnica in tkalnice, da prisostvujejo slavnostnemu razvitju prapora sindikalno podružnice BPT. Poleg kuma republiškega sindikalnega sveta so razvitju prisostvovali še zastopniki okrajnega in občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja ZiK itd. Po kratkem fcultuirinem programu, v katerem so nastopali člani kolektiva in pevski kvartet, je predsednik sindikalne organizacije v tovarni, tovariš Gašper Goilmajer orisal zgodovino bojev za pravice delovnega človeka ter dejal, da v čast le-teh ob dnevu tekstilcev .razvijajo prapor. Po govoru jo najboljšim športnikom v tovarni, ki so sodelovali v celo tedenskem športnem programu razdelili lepe pokale. so nas V nedeljo, 18. avgusta jo občinski odbor ZB NOV sprejel v goste člane podobne francoske organizacije. Med |njim.i je bilo 15 internirancev iz .zloglasne podružnice Mauthhausena v Pod-Ijubelju. Francoski gostje so obiskali, nekdanje taborišče ter položili na spomenik venec. V kratkem nagovoru je vodja francoskih gostov orisal velike napore in žrtve, ki so jih dali Francozi, Poljaki, Jugoslovani in ostali narodi za zmago demokratičnih sil prav v tem taborišču. Po kratki komemoraciji so sd Francozi ogledali še Tržič ter po skupnem kosilu zapustili naš kraj. O NAŠEM GOSPODARSTVU IZVRŠITEV PLANA V PRVEM POLLETJU Polletje je dovršeno s 30. junijem. Toda podjetja šele te dni predlagajo obračune, ker prej glede tega še ni bilo predpisov. Gostinstvo tudi letos, kot navadno, ,v prvem polletju ni izvršilo plana. Prepričani pa smo, da bodo celoletni plan do konca leta izvršili, kot je to vsako leto. Obrt in trgovina plam v redu izpolnjujeta. Za nas so najbolj zanimivo številke o izvršitvi plana velikih gospodarskih organizacij. Tovarna pil ^»Triglav« je plan realizacije v prvem polletju izvršila s 104%, plan dobička s 86%, Tovarna obutvo plan realizacije s skoraj 106%, plan dobička s 137%, Tovarna finega pohištva plan realizacije s 104%, plan dobička s 105%, Bombažna predilnica in tkalnica plan realizacije s 106%, plan dobička s 124%, Tovarna kos in srpov plan realizacije s 126%, plam dobička s 105%, -Tovarna lepenko plan realizacije s skoraj 94%, plan dobička s skoraj 90%, tovarna usnja ^Runo« plan realizacijo s 97.2%, plan dobička s 126%, LIP plan realizacije s 98%, plan dobička s skoraj 57%. ZAKAJ POTROŠNIŠKI SVETI NE DELAJO? Vedno slišimo kritiko, da to ali ono ni v redu, ampak potrošniški sveti, ki bi imeli najlepšo možnost, da ukrepajo, so povsem pasivni. Občinskemu ljudskemu odboru res ni mogočo isaimemiu odstranjevati vse napake, trgba je, da' mu pri tem pomagajo potrošniki sami. Poživite delo v teh svetih, skličite seje in pogovorite se o nedo-statkih! STANOVANJSKA ZADRUGA BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE Zadruga šteje 24 članov, ki so ostali resni interesentje za gradnjo stanovanjskih hišic. Občinski ljudski odbor je planiral zazidalne prostore na treh gradi-liiščih in sicer enostano vanjsko hišice na Podvasici, dvostamo-vanjske hišice pa na Ravnah in Preski. Občinski kreditni sklad je že dovolil 8,900.000 din kredita za gradnjo 16 hišic. Mislijo, da bo še v letošnjem letu do 3. faze zgrajenih pet hišic, a do' drugo faze 8 hišic. Težave imajo s Projektivnim birojem zaradi načrtov. KMETIJSKE ZADRUGE GRADIJO Upravno poslopje KZ Katarina je dograjeno. Medtem je že razpisala Kmetijska zadruga Bodtjiubeij licitacijo za gradnjo upravnega gospodarskega poslopja, ki moira biti še letos pod streho, drugo leto pa dograjeno. Tudi Kmetijska zadruga Kovor bo še 1 letos začela z gradnjo upravnega gospodarskega poslopja in te dni oddaja delo gradbenemu podjetju. STANOVANJSKA SKUPNOST BPT POPRAVLJA SVOJE HIŠE V letošnjem letu je stanovanjska skupnost Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču izdala doslej že 320 nalogov za popravilo njenih hiš. 17 2941 1674 Stran 2 Si. 14 DELAVSKA SAMOUPRAVA Delavski svet tovarne obutve »Peko« jo sprejel poslovnik, razpravljal je do podrobnosti o uspehu prvega polletja, napakah v produkciji in poslovanju ter potrabnih protiukrepih, dalje o inventuri-v svojem veli- , kem trgovskem omrežju, ki letos ustvarja znatno manjši dobiček. Tudi o investicijah podjetja jo obširno diskutira!. Nabavil bo nove stroj o iz Vzhodne Nemčije, kjer so pogoji zelo Ugodni, Tudi hoče uvesti drugo delovno izmeno, pri čemer pa ima težkoče s prostori in delovno silo. V Lovranu pri Opatiji namerava kupiti večjo zgradbo, iy kateri bo uredil počitniški dom za tovarniške delavce. Finančni uspeh podjetja za prvo polletje je zadovoljiv. Zaradi prevelikih zalog je sklenil potrebne ukrepe. Trgovsko omrežje jo največjo v državi. Svoj plan je visoko prekoračilo, toda ni v enakem razmerju doseženi dobiček in to zaradi uvedbe davka na maloprodajni promet, katerega so uvedle občino in ki znaša povprečno po 2.2% od prometa. Nadalje mora izločiti iz dohodkov tudi določen procent za družbene investicijske sklade, kar vse vpliva na dobiček. Rezultat je končno sicer pozitiven, hoče pa v bodoče pospešiti k.rogotefc proizvodnje in prodaje ter zmanjšati zaloge in s tem sprostiti vezama sredstva. Najeli bodo 60 'milijonov dinarjev kredita . za nakup novih strojev v Vzhodni Nemčiji in CSR. * Upravni odbor Bombažne predilnice in tkalnice redno razpravlja o problematiki za preteklo obdobje. V tkalnici so ukinili nočno izmeno. Zaloge izdelkov imajo zelo majhne, ker jih na tržišču zelo iščejo. * V tovarni finega pohištva so razpravljali o higienski tehnični zaščiti delavcev. Storjeni ukrepi so stanje zelo izboljšali, saj je prav v tem. podjetju bilo v preteklem letu V primeru z drugimi podjetji najmanj nesreč, namreč le šest z 72 dnevi bolovanja. Podobna razprava je bila tudi o polletni izvršitvi plana. * Kot vsa druga industrijska podjetja, je tudi delavski svet tovarne usnja »Runo« pregledal polletno izvršitev plana. To podjetje ima težkoče pri nabavi su-. rovin, predvsem surovih kož, ki jih dobi po določenem ključu, kar pa je za njegovo zmogljivost premalo. Izposodili, deloma pa tudi kupili so kože od sorodnih podjetij. Neka tovarna jim je odstopila kitajske devize, s katerimi so kupili večjo množino kitajskih kož; že do letošnje zime jih bodo prejeli. Telečjih kož dobijo za potrebo, nimajo pa dovolj kož drobnice, ki so glavna predelovalna surovina tovarne. Namesto .135 ton so prejeli le 50 tbm. Vse to vpliva na razporejanje delovne sile in na proizvodni uspeh. Pristojni krogi so uvedli prodajo po prostih cenah, kar' bo povzročilo, da bo kože kupoval predvsem' tisti, ki jih bo znal najbolje izkoristiti. Tovarna »Runo« ho zaradi tega take kože predelala v ševret, napa, velur, semiš in rofca.vičar- sko usnje in bo zaradi tega proizvodnjo .preusmerila na te iz-, delke. »Runo« jo eno redkih podjetij, ki. kvalitetno predeluje konjske kože. Že v prvem polletju so kljub vsem težkočatm plan presegli Vsa tržiška podjetja že razpravljajo o volitvah v občinske zbore proizvajalcev in o volilnih enotah ter razpravljajo o najprimernejših volilnih kandidatih. * Tudi upravni odbori zadrug ne zanemarjajo svojega dela. V zadnjem času sta zelo agilni zadrugi Katarina in , Podljubelj. Kmetijska zadruga Katarina se je na sestanku podrobno sezma-rcila; z\ novimi določili o gozdnem skladu, potem ko je rešila svoje tekoče . gospodarsko zadeve, predvsem pa tudi vprašanje planinskih melioracij. V tovarni lepenke je delavski.' svet razpravljal o občasnem prostovoljnem močnem delu samskih'žensk, dalje o izvršitvi plana, za .prvo polletje in številnih . drugih gospodarskih zadevah. Letos jo ta tovarna količinski plam v prvem polletju izvršila a 103.4%. Zaradi elektrifikacije podjetja je pričakovati za nekaj časa zastoj v produkciji, kljub temu pa je deiiav- ■ siki svet na zasedanju, izrazil upanje, da bodo proizvodni plan v celoti izvršili. KLJUB DOPUSTOM -ŠTEVILNE SEJE Delo občinskega ljudskega odbora, svetov in komisij kljub počitnicam ni počivalo. Svet za komunalne in gradbene zadeve je reševal številna vprašanja svojega področja kot so na primer: ureditev hudournika pri carinarnici in gostišču pod Ljubeljem, zavarovanje naselij in hiš pred rušenjem .skalovja is pobočij, .gradnja javne mostne tehtnice ob Kolodvorski cesti, itd. Svet za plan. in finance je sklepal o garancijah za posojila nekaterim gospodarskim organizacijam, Zdravstvenemu domu in (Planinskemu društvu Križe, pripravil je odlok o občinskem prometnem davku, sklenil je predlagati prodajo nekaterih manjših stanovanjskih hiš, dodelil je zemljišča tistim zasebnikom, ki želijo zidati, razpravljal je o paivšaliramju posameznih gospodarskih organizacij in razmotri val ponudbo Turistične zveze Slovenije, ki bi dala kredit za ureditev tujskih prenočišč. V petek, dne 30. avgusta pa je bilo zasedanje občinskega ljudskega odbora. Sklenjena je bila sprememba občinskega statuta s tem, da ima občinski ljudski odbor dva zbora in sicer Občinski zbor ter sabor proizvajalcev. Vsak. od njih bo imel 24! članov. Število odbornikov za zbor proizvajalcev je utemeljeno z izračunom o skupnem družbenem produktu občine. Na prvo pr o izvajalsko skupino., t. j. industrijo, obrt in trgovino pride 27 odbornikov, na drago, t. j. kmetijsko skupino pa le en odbornik. Tudi to razdelitev narekuje udeležba ' vsake proizvajalne skupine pri skupnem družbenem produktu občine. Tudi odlok o javnem redu in miru se je spremenil. Črtale so se določbe o stroških, ki nastanejo glede oseb, ki se zaradi uradnega varstva pridržijo, ker to sedaj urejajo zvezni predpisi. Občinski ljudski odbor je pooblastil organe Ljudske milice .za izterjavo mandatnih kazni. V Tržiču že nimamo čuvajev nasadov ali podobnih nadzornih organov in zato bodo miličniki na mestu samem kaznovali določene prekrške. Dalje je ljudski odbor sklenil določila o povračilu stroškov odbornikom • in članom svetov ter komisij za udeležbo na sejah oziroma pri izvrševanju njih dela. Sklenil je .odpraviti nižjo gimnazijo v Tržiču in jo preosino-vati v osemletno šolo. Tudi dosedanja osnovna šola so preo-snuje v osemletko. Določil je razdelitev tržišike občine na 17 volilnih enot. Na našem območju je 3740 proizvajalcev iv prvi skupini industrije, obrti in trgovine in znaša količnik 137 ter bo voljenih 27 odbornikov v 13 volilnih enotah. V drugi skupini, t. j. v kmetijstvu pa jo glede na ugotovljeno udeležbo na skupnem družbenem produktu voliti le enega odbornika, seveda z več volišči. .Sklep obsega vse podrobnosti tako glede volilnih enot kot kandidatov, ki se volijo v enotah. Meseca marca jo tržiški ljudski odbor sprejel odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na maloprodaj mi promet. Zadevni odlok se po sklepu ljudskega odbora dopolni s tem, da znaša občinski prometni davek na alkoholne pijače 5% in na promet privatnih proizvajalcev od proizvodov', ki jih sami prodajajo na tržnici, po 10%. Prometni davek po stopnji 6% na alkoholne pijačo so dolžni plačevati tudi zasebni gostinci in zasebniki sploh. Pošlo gozdarske službe prevzame od okrajnega ljudskega odbora v svojo pristojnost ljudski odbor, ki je na seji izvolil tudi gozdarsko komisijo. Ta je hkrati tudi poverjena za odločanje o sečnih dovoljenjih. Komisijo sestavljajo občinski odbornik, revirni gozdar, zastopnik Poslovne zveze, zastopniki kmetijskih zadrug in pa logarji. Malo gospodarske organizacije, za katere je svoječasno sklenil ljudski odbor, da ise likvidirajo, še niso izvedle likvidacije, četudi jo termin potekel. Ljudski odbor, jo sklenil, da se mora likvidacija le-teh brezpogojno izvršiti do .novih občinskih volitev. V poštev pridejo Radio-mehamika in tista gostišča, ki so iz družbenega prešla v zasebni sektor. Občinski Jjudlski odbor je sklenil, na predlog sveta za plan in finance, da se Janku Tav-želju iz Kovoirja proda stanovanjska hiša v Kovorju št. 27, ki je že dvakrat bila na dražbi. Dovolilo se je 25% znižanje razpisano kupne cene in 25-leino obročno Odplačilo. Angeli Be«e-dekovič iz Brezij so proda zemljišče. Razveljavila se je svoječasna odločba ljudskega odbora o dodelitvi, stavbišča Ivanu in Pavlu Kletadienstu, ker sta sama za to prosila. Sklenil" se jo na pristojnem mestu predlagati delno .razveljavi] enje nacionalizacije (hiše čevljarju Ivanu Hrovatu. Nacionalizacija s« naj razveljavi za tisti del hiše, v katerem ima imenovani lastno stanovanje. Na predlog sveta za plan » finance jo ljudski odbor dodeli* zemljišče Francu Roblekiu » Loma Išt. 40, Petru PodakarjU iz Gozda in Janezu Kersniku in ženi iz Kovorja. Avtoservis in podjetje Tobak bosta letos plačevala družbene obveznosti v pavšaliranem iznosu, Delavski dom Bombažne predilnico in tkalnice Tržič bo plačal družbene obveznosti V najbolj .minimalnem znesku. Račune za zdravstvene stori" tve osebam, ki niso socialno zavarovane, jo plačeval ljudski odbor. Določena sredstva 1,571.0°° dim pa so letos že izčrpana, zaradi česar je odbor z ivirmaini-ranjem iz drugih sredstev določil v ta namen dodatni kredit 100.000 din. Likvidacija podjetja »Pletilstvo« je zaključena im se Je komisiji dala razirešnica ter odredil izbris podjetja. Turistična zveza Slovenije ,le nudila kredit 3S0.O00 din za n.a' pravo tujskih prenočišč s pogojem, da ljudski odbor prispeva 20% tega zneska. Uredilo naj bi se po predlogu Turističnega društva Tržič šest prenočišč -y gostišču pod Ljubeljem, v Ptl* meru, da se najdejo drugje P'rl" mernii prostori, pa bi se oprein3 prenesla tja. Ljud. odbor predloga ni osvojil, ker smatra, «8 prenočišča v gostišču niso nujna, ker se ob meji zdaj iz varnostnih razlogov ne more Pre' nočevaiti. Ce bi občina sprejela ponujeni kredit, bi ga tudi m*" rala odplačevati. Ljudski odbor je na seji i'me^ noval komisijo za volilne in>e" nitke. Končno je ljudski odbor iW'dl sprejel odlok o določitvi pris1>0^ bin za priključitev stavb k v°' dovodnemu omrežju. Ker je . odlok za naše čitatelje zani«11^ ga posebej s pojasnilom objav" ljamo. TRZIŠKI VESTNIK Sran 3 Vodovod v Tržiču je tali zgrajen ipred |53 leti |za takratni mali Tržič. Naprave so deloma zastarele, vodovodno omrežje ie kljub vsem kasnejšim remontom, in obnovam mestoma prerj avelo oziroma so v notranjosti vodovodne cevi zožene, ker se je v pol Eitlolelfjia nabrala apnema skorja. Potreba po vodi pa narašča. Mnogo Tržiičanov, posebno v nižjih legah jo največkrat kratkoimalo naročilo napravo novih iztokov. Posledica take samovoljnosti je bila, da v gornjih legah Tržilča in tudi v višjih nadstropjih hiš manjka vode. Javni vodovod jo gospodarska organizacija, podjetje, kot je to primer v vseh drugih občinah republiko. Toda v Tržiču vodovoda ne moremo smatrati kot podjetje, 'ampak je še vedno nekaka socialna naprava. Dokaz temu je na primer samo ta-le izračun: Vodovod na Pod vasici jo stal skoraj 2,600.000 din. Za amortizacijo je potrebnih na leto malo manj kot 200.000 din. Ce bo ma Podvasici okoli 20 hiš imelo (pri ■najbolj optimističnem izračunu) 80 iztokov, potom bodo te hiše na leto plačale (pri dosedanjih nizkih vodarinsfcih pristojbinah) na leto 40.000 din vodarine. Kdo naj sedaj plača razliko med 200.000 din in 40.000 din? Poleg tega jo z vzdrževanjem vodovoda izven amortizacije tudi še nekaj stroškov. Podoben izračun kaže vodovod na Brezjah, ki smo ga zgradili in vodovod v samem mestu, seveda v neprimerna višjih iznosih. Občinski ljudski odbor v Kranju na primer na leto kasira okoli 27 milijonov vodarino in zato lahko gradi nove vodovode. V Tržiču pa je vodairina menda najnižja v republiki in ker (ni dohodkov, zato ne zmoremo novih 'gradenj. Občinskemu ljudskemu odboru pa kljub tem izračunom ni simpatično, da poviša vodarino zasebnim stanovanjem in je zato letos povišal vodarino industriji in obrti, ne pa tudi privatnikom. Dn pa sd priskrbi vsaj malenkostna sredstva in da sledi pri- merom drugih občin, je na zad-, nji seji1' sklenil uvesti pristojbi-"1 ne na priključitev na javni vodovod. Kdorkoli bo v bodoče hotel napraviti novo pipo v hiši ali napraviti vodni iizplafcovalni klo-set, bo morali vložiti posebno pismeno, kolekovano prošnjo na upravo javnega vodovoda zadovoljenje. Izdalo ise bo, če bo vodovod zmogel nove iztoke. Kdor1 bi napravil iztok brez dovoljenja, ga bo moral odstraniti in bo imel še posledice. Posebno pristojbino za priključitev na vodovod ■ pa bodo morali' plačati tisti, ki želijo |pri-ikilj'itčitl novo hišo. Stanovanjska hiša iz enim' stanovanjem bo plačala 10.000 din enkrat za vselej. Če bo zraven hiše še kak poslovni prostor ali delavnica, bo znašala pristojbina za celo novo stavbo 20.000 din. Za priključitev hiše z več stanovanji se bo morala plačati najprej osnovna pristojbina, ki smo jo navedli v prejšnjem stavku, poleg tega pa za vsak* nadaljnje stanovanje po 5000 din, iza poslovni prostor ali delavnico pa po 10.000 din. Kmetovalci plačajo poleg teh pristojbin še 20% od katastrskega čistega donosa, ker imajo pač še hleve in je zato upoštevati to pri odmeri pristojbine z navedenim povišicom. Šolska in prpsvetno-kul- iiunna poslopja teh pristojbin ne plačajo, pač pa ustanove ali zavodi. Kot eno stanovanje se smatra gradbena enota s kuhinjo in najmanj, eno sobo. Pristojbino plačajo tudi stanovanja ali poslovni prostori, ki še niso dograjeni ali uporabljeni, če so v gradbenem načrtu. Za dovoljenje za nov iztok v hiši, čeprav vodovod v hiši že obstoji, je treba prositi in plačati za Ipoicolski iztok ali kloset po 1500 din, za iztok v industrijskem ali obrtnem ali trgovskem obratu pa po 10.000 din. Odlok ima tudi določila o pristojbinah za tiste kraje, kjer še ni vodovoda,, pa naj bi se gradil. Vsi dohodki, iz novih pristojbin so bodlo 'uporabili izključno samo za gradnjo novih vodovodov odnosno za razširjenje obstoječega vodovodnega omrežja. Kljub navidezno visokim pristojbinam pa seveda iše vedno ni pričakovati znatnih vsot. Letos bo javni vodovod imel okoli en milijon dinarjev vseh dohodkov od starih priključkov in ta vsota komaj zadostuje za tekoče vzdrževanje omrežja. Kot so nas na občinskem odboru informirali, pristojbine za vodo iz javnih vodovodov na področju tržiške občine še davno ne dosegajo višino vodarine v drugih občinah. PERSPEKTIVNI PLAN INVESTICIJ Vse občine v zadnjih letih hitijo z izdelavo perspektivnega plama za dobo do leta 1961. Ta plan je navidezno dokaj visok, saj ima za 736,860.000 din investicij. Plan bo možno uresničiti, če bodo na . razpolago potrebna sredstva. Uredile in razširile ter previ okle Iz alsifailtoim naj bi se Pro-letarska cesta, Sp. Preska, Graj-zarjeva ulica, pločniki Kolodvorske in Cankarjeve ceste, ponovno prevleklo cestišče Cankarjeve in Kolodvorsko ceste, fca;r bi stalo 46,300.000 din. Dogradil naj bi Ise vodni re-zervar Zegmanega studenca in napravile- vodovodno omrežje v Bistrici za 6,500.000 din. Uredila maj bi .se kanalizacija Prolciariske in Cankarjevo ceste, Čevljarske ulice, na Podvasici in v Bistrici za, vsoto 8,600.000 dim. Preuredila bi se električna razsvetljava na Trgu. svobode in Cankarjevi cesti na ,fruo ne svetilke in 'napravila, cestna razsvetljava v Bistrici, kar bi stalo 15,000.000 din. ■Nabavijo naj se iprevozina sredstva (mali avtobusi) za prevoz delavcev in šolskih otrok za vsoto 18,000.000 dim, ter en motorni iricifcelj za odvoz smeti za 600.000 din. Za napravo javnega stranišča je določeno 3,000.000 din, za za-bojčke za odpadke pa znesek 60.000 dim. Zgradijo se parki v trasi proti kolodvoru, n.a Ravnah, iProle-tarskl in Cankarjevi cesti za vsoto 4,500.000 din. Uredi naj se tng pred novo pekarijo in trg pred novimi sta-novanjiskiimi hišami, za kar se predvideva 800.000 din, Zgradi se mova hladilnica za splošne potrebe na javni 'klav- nici .ali drugem mestu za 10 milijonov din. Za otvoritev novih trgovin je potrebnih 11,000.000 din. Nova javna tržnica, istočasno kino 15,000.000 dim. Hotelska stavba z opremo ali namesto nje Dijaški dom ter Vrtec 54,000.000 din. Za zgraditev novih stanovanj V mestu 240,000.000 din. Javno kepa! išče 35,000.000 din. • Javna uslužmiostma pralnica ter krpalnica obleke in perila, čistilnica 4,.50O.0OO din. Knjižnica, čitalnice, dvorane 31,000.000 din. Igrišča (Partizan, nogometno igrišče, igrišče Ravne) 8 milijonov dim. Gledališča (ureditev Cankarjevega doma) 13,000.000 din. Fizkulturni objekti (telovadn. Partizana) 16,000.000 din. Šolska poslopja Tržič, Križe, Podiljubelj 1140,000.000 din. Zdravstveni dom 50,000.000 din. Zavarovanje obrežij strug na Mošemiku im od Sp. Preske proti Sp. Bistrici 16,000.000 din. Nameravanih del me bi, vršil samo .občinski flljiudislki odbori, ampak tudi organizacije in druge osebe. Plan zajema pač vsa dela, ki naj bi se do konca 1. 1961 izvršila. Če bo plan možno izpolniti, pa je, kot smo uvodoma povedali, ' pač vprašanje sredstev. Plam je bil narejen zato, iker so ga višji organ i Iza-htevali in ni dvoma, da ni brez pomena, ker se Ibo občinski ljudski odbor trudil, da se izvrši čimveč teh del, V zvezi s tem perspektivnim planom investicij pa na občinskem ljudskem odboru delajo zelo obširen pregled, ki bo podlaga za ugotovitev n.aše gospodarske moči in pa možnosti za izvršitev zastavljenih nalog.. Za priključitev na vodovod bo treba pismeno prositi in plačati pristojbino Delovni kolektiv tovarne „Peko" na počitnicah Upravnik Počitniškega doma tovarne »Peko«, tov. France Konic je pričakal ljubljanski avtobus na postaji v Crikvenici. Po prisrčnem pozdravu nas je pospremil dp čedno vile, kjer ima letos tovarna »Peko« prvič svoj Počitniški dom. Mimo, brez nervoiznosti, čakanja in hrupa je v petih minutah nakazal desetinam .novih gostov sobe, izpolnil prijave in obračunal turistično • takso. Posluži! sem se najprej umivalnika s tekočo vodo v sobi. Blagodat, ki jo pogrešamo v im.noig.ih prenočiščih. Posebno v krajih, kjer ni sladkovodnih prh v morskem kopališču, si gost vedno želi dovolj sladke vode. Srečno roko je imela tovarna »Peko« pri izbiri osebja za Počitniški dom v Crikvenici. Trži-čanl vedo, da je tov. Konic vsestransko zaheslj i V, da je kljub »prestani mladosti« šo vedno dober telovadec in dober tovarniški uslužbenec in sindikalni delavec. V Crikvenici pa je tovariš Konic pokazal talent za hotelirja, nakupovale a živil in pijač, organizatorja in kaj vem kaj še vse1.. 'V IPoiči.tlnvi)?ikeim domu je obrat miren, brez nestrpnosti. Tov. Konic je poskrbel za odlično vino, marsifcak literček, ki sem ga popil jaz ali drugi, ima on na vesti. Tudi Koničev kuhinjski :in strežni štab je vreden priznanja. Tri (osebe šteje ta, štab in oskrbovali je mnogokrat nad 60 gostov. Katera članica štaba zasluži večjo priznanje, je težko reči. Kuharica tovarišica Marija? Ali njeni pomočnici tov. Zalka ali tov. Tllka? Dobro juhe kuharice Marijo še dolgo ne bom pozabil. iNe bom ponavljal pestrega jedilnika, povem lo to, da so otroci dobili namesto solato mlečno jed. Ni brez pomena, da je kuharica pri. vsem ve- likem delu še našla čas, da je pogrela krožnike. Nič preveč ne rečem,, čo, vabim gostince, naj pridejo nepričakovano v Počitniški dom »Peko« v Crtkvenico; marsikaj bodo lahko tam pridobili.. UGODNOSTNE VOZOVNICE NA AVTOBUSIH ZA DIJAKE Podjetje SAP jo .moralo nehati z izdajanjem ugodinostnih vozovnic po j znižani -coni dijakom, ki se vozijo v Kranj: Podjetje no dobi več regresa, ker pristojne proračunske republiške oblasti 'smatrajo, da je ugoden prevoz z vlaki do Kranja. Prizadetih jo Okoli '80 dijakov. Nekateri starši bodo prišli morda v zadrego, ker njihovi otroci no bodo moiglj, nadaljevati študija. Prevoz z vlaki jo zaradi oddaljenega kolodvora im neugodnega veznega 'reda skrajno naporen za dijake. Mnogi bi vsak dan .s prevozom z vlaki zamudili po 5 iti_ celo več ur. Zastopniki občinskega ljudskega odbora so v spremstvu zastopnikov .SAP žo posredovali na pristojnih republiških mestih, da spet dovolijo ' znižano ugodnostmi vozovnico dijakom, AH bo posredovanje uspelo, šo ne vemo. Med tem časom smo zvedeli, da jo SAP spe'; uvedel znižane vozovnice. TUJSKA PRENOČIŠČA Turistična zveza Slovenije nudi večji brezobrestni kredit Turističnemu društvu v Tržiču za napravo tujskih prenočišč s pogojem', da 20% tega zneska prispeva ljudski odbor. Turistično društvo bi s tem kreditom zaenkrat uredilo šest kompletnih ležišč v gostišču pod Ljubeljem. V primeru, da bi v Tržiču našlo primerne prostore za prenočišča, ki taka prenočišča uredilo v Tržiču samem. STEZE IN POTU OKROG TRŽIČA VIII. Ob dolini Moščenika od Zalega rovta do Deževnega Steza, ki nas vodi ob pobočju nad desnim bregom Moščenika ob vodi navzgor, je ena izmed najlepših izprehajališč v neposredni okolici Tržiča. Škoda le, da je mestoma slabo shojena, zlasti v prvi četrtini nad Zalim rovtom in Cenovo gubo. A za trud, ki ga tu utrpimo, smo bogato poplačani na nadaljnji poti, saj je ponekod hoja po tej stezi pravi Užitek. Zato bi bilo priporočljivo, da tisti kratki, nerodni odsek vsaj nekoliko uredimo in to razgledno izprehajal-no pot priporočimo vsem, ki se jim hoče prijetnega izprehoda in lepih razgledov. S trga sredi Tržiča zavijemo po ozki ulici proti zahodu, proti Moščeniku. Kaj kmalu se znajdemo sredi silno slikovitega mestnega dela Ob Moščenikovih rakah, sredi ozkih ulic in tesno pozidanih starinskih hiž. Po mostičku pridemo čez potok. Onstran potoka nas vodi steza med zelenjavnimi gredicami navzgor, na Zali rovt. Ko se po stezi vzpenjamo navzgor, opazimo., da imajo niže, ki stoje ob potoku, prav svojevrstne strehe z linicami. Podstrešja so viso