V spomin
avstrijskim vojakom, padlim pri Visu L 1866.
i © g i j ©t,
D

"vajset in peta pomlad ovenčala zemljo prostrano,
Kar vas zagrnil je v smrt, hrabri junaki, naš jug. Jasno prisvetil nje zor nad častno je vašo gomilo,
Z juga dospel je med nas, vaš nam obudil — spomin. ,,Potnik, Špartaneem povej . . ." Mirujte, glasovi proseči:
Kakor v preteklosti dneh, vse še pred nami živi! Tegethof slavni in Vi s — zgodovine sta dični imeni,
Dokler avstrijski bo zrl orel ponosni med svet. — Krute pozabnosti plen vsakdanja so dela človeška:
Kar domovini storiš, bode slovelo na vek. Vaša, junaki, srčnost najdražje ji vse je podala:
V grob vas je tiral pogum, da oprostili ste dom. To je ljubezen zares, ljubezen do doma, ki slednja
Majhna se žrtev ji zdi — njemu v prosveto in čast. Vam jo pričuje pomnik kameniti na skalnem obrežju,
Nemo v kraljestvo strmeč, kjer je domovje vam zdaj.
*) Potnik, Špartaneem povej, da mrtvi počivamo tukaj, Ker smo poslušali vsi njihovih zakonov glas.
»DOM IN SVET" 1891, štev. 7.
19