Stran 454.
Kmetijstvo.
Pepel kot izvrstno in ceno gnojilo travnikom in detelj iščem.
Kar je najcenejšega in največ vrednega, zavrača najrajši naš slovenski kmet. Žalost obide človeka, ko vidi, da kmetic, kateremu primanjkuje hlevskega gnoja, siplje pepel na cesto, v jarke in na druge kraje, kjer nima nobene vrednosti. Kedaj bomo že vender prišli do spoznanja? Da se prepričaš, dragi rojak, hočem ti tukaj povedati, kakšne redilne snovi se nahajajo v pepelu. Pepel je bogat na kaliju, fosforovi kislini in apnu. Največ kalija (nad 15 odstčtkov) se nahaja v bukovem pepelu, največ fosforove kisline (4^/2 odstotka) se pa nahaja v pepelu iz jelovega lesa, posebno iz smrek. Torej vidiš, da je pepel bogat skoraj na vseh tistih snoveh, katere potrebuje rastlina. Ako bi imel pepel še dušik v sebi (v podobi amonijaka ali solitarne kisline), pa bi ga morali prištevati k glavnim gnojilom. Pepel je izvrstno gnojilo za travnike in deteljišča; on pospešuje, da trava in detelja bolj raste. Čudovito ugodno pospešuje pepel rast različnih detelj po travnikih. Kjer ni bilo prej nobene detelje videti, tam nam ona začne bujno rasti, če smo gnojili s pepelom. Ker vpliva pepel tako ugodno na rast detelje, izboljša se travniški pridelek v vsakem oziru. Zaradi primešane detelje je tako seno dosti bolj tečno. Prav dobro se nam obnaša pepel na deteljišču, posebno pa večletni lucerni. Ako hočemo s pepelom po-streči  našim  travnikom  in  deteljiščem, treba  ga  je  ?
Stran 455
zadostni meri raztrositi. Če pepeljmo premalo, ostane nam vse na vrhu; zemlja pridrži vse iia vrhu in korenine dobijo premalo. Za en hektar potrebujemo 30 do 35 hektolitrov pepela. Pepel je trositi spomladi, kakor hitro začne zeleneti trava in detelja; trosi se pa pri vlažnem vremenu, če si s pepelom dobro pognoji travnik, izda tako gnojenje tudi za več let. če imaš premalo pepela, pa je bolje, da pognojiš vsako leto en del travnika. S takim gnojenjem začni tam, kjer je travnik najbolj pust. Zbirajte dragi slovenski kmetje pridno pepel, ker on je po ceni. Ne mečite ga na cesto in na druge ne-pripravne kraje, ker tisti, kateri ne mara pepela, tudi ne mara denarja; in ako vržeš pepel na cesto, vržeš tudi denar ž njim. Razun navadnega lesnega pepela je poraben tudi premogov pepel, dasi je ta manj vreden. Veliko premogovega pepela odpade pri železničnih postajah in pri tovarnah. Ta pepel ima prav malo redilnih snovij v sebi, a dober je za rahljanje težke in mrzle zemlje. Dobro je tudi trositi premogov pepel pod živino, da se potem s takim gnojem rahlja težka in vlažna zemlja. Najbolj se da porabiti za kompost, katerega naši kmetovalci ravno tako malo poznajo, kakor gnojenje s pepelom. Ker ravno o pepelu govorimo, hočem še tudi omeniti pepel, ki je poraben za kompost, sam pa ima malo redilnih snovij. To je izlužen pepel. Njemu manjka posebno kalija, ki preide v lug. Z lugom, katerega več ne rabimo, kaže polivati kompost. Tako dragi bralec, sem ti povedal na kratko gnojenje s pepelom. Želim, da bi se ga poprijel in videl boš, da ti bo donašalo prijeten dobiček.