6 - GRAFI ČAR 6 - GRAFI ČAR & & & & smernice Ma ti c ŠTEFAN DELO, d. d. Januarja je uredništvo revije Grafi čar (Ma ti c ŠTEFAN, odgovorni urednik revi- je Grafi čar) gos ti lo IAM – Inš ti tut in aka- demijo za mul ti medijo. Na željo vodilnih smo izpeljali predavanje o smernicah in možnos ti h zaposlitve v grafi ki. Glede na izkušnje z drugih gostujo čih predavanj na drugih ins ti tucijah je bil po našem mnenju izkazani odziv izjemen, tudi zunanjih obiskovalcev. Predavanje smo snovali glede na aktualne vsebine in in- teres širše grafi čne javnos ti , zato smo iz- postavili pomembnejše grafi čne sejem- ske dogodke v bližnji okolici z novostmi, ki so zanimive za slovensko grafi čno okolje, ekološke smernice v grafi čni in- dustriji, poslovne in trženjske fi lozofi je v grafi ki, možnos ti zaposlitve v grafi čni stroki oziroma bolje re čeno samozapo- slitvene možnos ti in še in še, kar je do- puš čal dveurni termin predavanj. Obisk sejmov zakladnica poslovnih idej Odlo čili smo se, da za ti ste, ki morda niso utegnili obiska ti našega predavanja, povzamemo v nekaj besedah. Za za če- tek izpostavimo dejstvo, da so za razvoj stroke bistveni tudi sejemski dogodki in njihov obisk. V Evropi sta v š ti rih le ti h dva vidnejša sejemska dogodka, ki sta za gra- fi čno javnost pomembna predvsem zaradi prikaza novih smernic grafi čnega razvoja, predstavitev posodobitev oziroma op ti mi- zacije grafi čnih procesov in novih poslov- nih možnos ti . To sta Drupa in Fespa. Prvi je največji dogodek po obsegu v svetov- nem merilu s š ti riletnim organizacijskim ciklom. Celostno obravnava grafi čno in- dustrijo vse od izdelave grafi čnih mate- rialov, distributerjev, grafi čne priprave, sodobnega ve čkanalnega založništva, ti ska, dodelave, ekologije do grafi čnih in servisnih storitev in drugega. Fespa pa je po vsebini bistveno bolj omejena, pred- vsem je osredoto čena na sodobne digi- talne ti skarske aplikacije ( ti sk na teks ti l) Müller Martini z novim trireznikom Müller Martini je razvil nov trireznik, model Granit. Name- njen je dodelavi mehkih ali trdih platnic. Za ve čjo produkcijsko u činkovitost je zasnovan na novi patentirani tehnologiji Smart Press. Ta zagotavlja nemo- ten in nadzorovan stisk blokov papirja tako, da je zrak med listi enakomerno razdeljen za kakovosten in konsi- stenten rez na vseh treh straneh. Tlak se prilagaja samo- dejno glede na višino rezanega knjižnega bloka. Model trireznika Granit omogo ča integracijo v celostno linijo vezave, na primer linijo za lepljeno vezavo Pantera ali Alegra A6. Trirezik je samodejno sinhroniziran z delo- vanjem celotne linije za vezave. Fine nastavitve pa lahko operater izvede neposredno pred za četkom dodelave na ekranu, ob čutljivem na dotik. Modul je zasnovan tako, da omogo ča hitro in u činkovito menjavo orodja ter pripravo. Novi trireznik se bolj u činkovit izkaže tudi v delovnih okoljih, kjer uporabijo klasi čen giljotinski rezalnik. Kot samostoje č neodvisen stroj je ergonomsko oblikovan in prijazen do operaterja za varno ravnanje oziroma upra- vljanje materiala. Ve č informacij na www.mullermartini.com. Prilagodljiv trireznik Granit. GRAFIČAR - 7 & & & zaposlitev in sito ti sk (tudi nekaj tampo ti ska). Kot sejem je zato bistveno manjša, a z letnim organizacijskim ciklom, saj je treba ne- nehno sledi ti hitremu razvoju digitalnih ti skarskih tehnologij. Prav zaradi inova- ti vnega razvoja je toliko bolj zanimiva, zaradi majhnos ti pa hkra ti obvladljiva oziroma pregledna. Posebnost so pred- stavljeni izdelki digitalnega ti ska, ki so atrak ti vni že po svoji geometrijski razse- žnos ti in pestros ti po ti skanih substratov (teks ti l, kovina, plas ti ka …). Seveda so v naši okolici še drugi (Ipex, InPrint, Prin- tExpo), a bo dovolj, če obiš čete zgolj prva dva omenjena. Obisk sejmov žal na našem obmo čju upada, sploh če pomislimo na dva v ožji regiji, slovenski Graf&Pack in hrvaška Intergrafi ka. Po našem mnenju so prav sejmi idealna priložnost za pridobivanje novih znanj, idej, predvsem pa dragoce- nih poslovnih s ti kov. Z obiski lahko dol- goro čno vplivamo na zanesljiv razvoj in prihodnost naših poslov, kar pomeni, da smo nenehno korak pred konkurenco. Aktualne grafi čne rešitve in poslovne fi lozofi je Na predavanjih smo si bolj podrobno na videopredstavitvah s sejmov ogledali nekaj novih digitalnih ti skarskih sistemov, med katerimi smo izpostavili velikoforma- tne kaplji čne rešitve proizvajalcev Agfa, EFI, Fujifi lm & Inca. Predvsem gre za UV- kaplji čne tehnologije, v nekaterih prime- rih tudi za solventne. Prednos ti njihove uporabe sta dolgoro čna barvna obstoj- nost izdelanih izpisov in možnost realiza- cije ti skanih aplikacij ve čjih dimenzij tudi za zunanjo uporabo. Kot posebnost smo izpostavili sublimacijske kaplji čne rešitve, ki s posrednim prenosom pigmenta omo- go čajo po ti sk materialov posebnih nepra- vilnih oblik (kozarci, vžigalniki …) in teks- ti la. Omenjene rešitve so najbolj rasto če podro čje sodobne ti skarske industrije, saj so po prilagodljivos ti izvedbe aplikacij naj- bolj prak ti čno univerzalno uporabne teh- nologije, hkra ti pa tudi alterna ti va drugim klasi čnim tehnologijam. Poleg kaplji čnega ti ska je rasto če po- dro čje tudi spletna ponudba grafi čnih storitev v obliki spletnega ti ska in izved- ba naprednih personaliziranih trženjskih kampanj. Dejstvo je, da je spletni ti sk v pravi sodobni razli čici v Sloveniji težko naj ti . Zagotavlja ti mora namre č celostno poslovanje v oblaku, torej trženje celo- stnih grafi čnih storitev z možnostjo sou- stvarjanja kon čne podobe izdelka, in ne le možnos ti naro čanja razli čnih predlog vi- zitk. Z drugimi besedami to pomeni, da: je kot storitev v oblaku na voljo ko- ↗ mur koli kadar koli (24/7), omogo ča krea ti vno soustvarjanje ↗ konvencionalne ofsetne rešitve digitalni sk grafi čne storitve rešitve priprave prijavljenih v sistem, omogo ča arhiviranje gradiva za ↗ predloge v oblaku, omogo ča samodejno preverjanje ↗ korektnos ti gradiva za korektno iz- vedbo ti ska in barvno upravljanje, zagotavlja bolj pregleden celosten ↗ obseg ponudbe in možnos ti grafi č- nih storitev (oblikovanje in izdela- va vizitk, revij, knjig, letakov …), omogo ča ve čjezi čno poslovanje in s ↗ tem enostavno svetovno poslovanje, zagotavlja urejen pregled nad iz- ↗ vedbo naro čila tako za stranke kot za ponudnike storitev, daje urejen pregled za ponudnike ↗ storitev nad iskalnimi nizi in želja- mi strank, omogo ča izvedbo analize potreb ↗ strank in izvajanje trženjskih kam- panj s ciljanjem in neposrednim naslavljanjem, omogo ča progresiven cenik, ↗ omogo ča spletni variabilni ti sk in ↗ varen prevzem podatkovnih baz s kodirnimi protokoli, omogo ča mobilni ti sk oziroma ti sk ↗ SMERNICE Spletni ti sk je vse bolj uveljavljen na čin trženja grafi čnih storitev. Deleži izkazanega interesa obiskovalcev Drupe 2012. 8 - GRAFI ČAR na daljavo (tudi upravljanja za po- nudnike storitev) in še kaj bi se našlo. ↗ V naši reviji smo v nedavnih izidih pred- stavili ve č rešitev spletnega ti ska (Designe- rON, e- ti sak, KaligamiWeb2 Print idr.). Po spletu smo si na youtubu ogledali pred- stavitev rešitve spletnega ti ska e- ti sak, ki je plod hrvaškega grafi čnega razvoja. Kot preostale smernice razvoja grafi čne industrije pa smo izpostavili še nekatere rešitve za op ti mizacijo grafi čnih proce- sov, med katerimi so: sistemi in poslovanje v oblaku ↗ (SaaS-So ft wareas a Service) – ob- stajata dva razli čna pojma ponudb storitev v oblaku: dejanski sistem v oblaku in zgolj storitev z le vir- tualnim pretokom in arhiviranjem podatkov v oblaku, kombinacija digitalnega ti ska s ↗ konvencionalnimi tehnikami; mo- žnost parcialnega personalizirane- ga ti ska oziroma hibridnega ofse- tnega ti ska, kemijsko neodvisne ploš če ↗ – stro- škovno in ekološko sprejemljivejši pristop. Ekologija osnova sodobne grafi čne proizvodnje Med novimi smernicami je vse ve č po- udarka na okoljsko ozaveš čenih rešitvah oziroma ekologiji v grafi čni industriji na splošno. Ne gre ve č zgolj za trajnostno upravljaje gozdov, ki ga predpisujejo za naše podro čje pe ča ti FSC ali PEFC v izde- Nor-Cote: Barvila za industrijsko uporabo Skupina Nor-Cote bo na letošnjem sejmu InPrint pred- stavila najaktualnejšo razli čico barvil IGX in FLT. Iš čejo tudi nove distributerje. Barvila so primerna za tiskanje na porozno folijo, štev- cev, ozna čevalnih tablic, oznak, grafi k na armaturni plo- šči. Skratka za tisk na materiale, kot so poliester, polikar- bonat in PVC-materiali. Poleg naštetih novih barvil bo skupina prikazala tudi novo UV-prevodno barvilo za uporabo v sitotisku in novo barvo Nano Silver Flexo, prav tako s prevodnimi lastnost- mi za izdelavo elektronskih vezij. Predstavljena bodo tudi nova UV-barvila za neposredni tisk na steklo in kovino. Njihov predstavitveni portfelj bo vklju čeval tudi šablone za tisk, direktne emulzije in kapi- larni fi lm. Družba trenutno iš če dodatne distributerje in poslovne partnerje v Evropi, ki bi svoj tržni delež širili na podro čje sitotiska in digitalnega tiska. Ve č informacij na www.norcote.com. Hibridni ti sk kot kombinacija klasi čne in sodobne digitalne tehnologije ti ska. Kemijsko popolnoma neodvisne ploš če. GRAFIČAR - 9 lavi grafi čnih ti skovnih materialov. Za ti sk je poleg uporabe okoljsko cer ti fi ciranih materialov odslej vse bolj pomemben tudi poseben ekološki program za sle- denje in zmanjševanje oglji čnega od ti sa. Lo čimo dva pojma ti ska: ti sk z uporabo do okolja prijaznejših materialov in kom- penzacija toplogrednih plinov s fi nan čni- mi prispevki za odpravo posledic oziro- ma razvoj ekoloških rešitev/procesov. Okoljske zahteve in težnje se vse bolj uveljavljajo tudi v glavah naših strank, kar pomeni, da bo v bližnji prihodnos ti naš posel odvisen predvsem od naše okolj- ske ozaveš čenos ti in uporabe do okolja prijaznejših materialov in proizvodnje. Poslovni in trženjski na črt osnova vsakega posla Seveda pa ekologija za uspešen posel ni dovolj. Brez izdelane strategije poslova- nja in trženja naše ponudbe je vsak posel obsojen na neuspeh. Za prave poslovne odlo čitve je treba pozna ti interes in po- trebe potencialnega kupca oziroma trga. Posledica svetovnih ekonomskih razmer je ve čja skrb podje ti j za povrnitev naložb. Marke ti nški oddelki, najve čje stranke ti - skarske industrije, merijo rezultate za vsak vloženi cent in od ti skarn zahtevajo dokaze o u činkovitos ti na ti snjenih izdel- kov, zato je treba analizira ti slehernega potencialnega kupca, njihov interes in potrebe. Na podlagi tega upravi čimo in- ves ti cijo naro čnika promocijskega mate- riala ( ti skovine), mi pa se laže odlo čimo, v kakšno opremo bomo inves ti rali, da bomo zadovoljili tako naro čnika kot tudi potencialnega kupca. Tiskarji v vlogi tržnih anali ti kov Med evropskimi grafi čnimi podjetji jih 87 odstotkov meni, da imajo v trženjskih kampanjah še vedno pomembno vlogo ti skovine. Torej ti sk se lahko dolgoro čno uveljavi le ob ustrezni u činkovi ti komer- cialni rabi. Med nami se vse bolj uvelja- vljajo tako imenovani progresivni ti skarji, ki ustvarjajo nove tržne priložnos ti s cilja- nimi, personaliziranimi in interak ti vnimi ti skovinami in personaliziranim odnosom s potencialnimi kupci oglaševalca (naše- ga naro čnika). Tisk variabilnih podatkov (VDP) je orodje za dodano vrednost s pri- lagajanjem ti ska jezikovno, lokacijsko, po spolu … Tako ti sk ostaja sestavni del tr- ženjskih ak ti vnos ti njihovih strank, ti skar pa dolgoro čni tržni anali ti k oziroma po- slovni partner svojih naro čnikov/oglaše- valcev. Sodoben ti skar sprejema povra- tne informacije in sledi potrebam trga z novimi trženjskimi akcijami in posledi čno dolgoro čno ohranja svoj posel. Pri variabilnem ti sku povejmo, da se je uveljavil predvsem v direktnem mar- ke ti ngu, pri naprednem upravljanju od- nosov s strankami, oglaševanju in tran- spromo aplikacijah. Po izsledkih nedavne raziskave InfoTrendsa ima 21 odstotkov ti skovin bolj ali manj že variabilno ali per- sonalizirano vsebino. V prihodnjih dveh le ti h pa je predvidena 9,5-odstotna rast tovrstne dejavnos ti . Osnove procesa nakupne odlo čitve Torej je osnova za zanesljivo prihodnost naših poslov (predvsem ti sk komercialnih ti skovin) partnerstvo ti skarjev s svojimi naro čniki v obliki trženjskih anali ti kov ozi- roma strategov. Tisk postane zgolj orodje in eden od vsebinskih kanalov za vzpo- stavljanje komunikacije med naro čnikom promocije (trženjske kampanje) in poten- cialnimi kupci. Torej če se vrnemo na za- četek, bo v prihodnos ti osnova specifi čna analiza potencialnih kupcev in izbira prave tržne strategije. Zato pa je treba najprej ve- de ti , kako poteka proces nakupne odlo či- tve. Podrobneje smo predstavili tri osnov- ne faze omenjenega procesa, in sicer: ozaveš čanje oziroma promocij 1. Na podlagi analiz potencialnih strank vzbudimo potrebe v njih samih, mi jih moramo le pravo časno zazna ti . nakupni proces 2. Uspešen nakupni proces je najkom- pleksnejši, saj je odvisen predvsem od naših ustrezno podanih informa- cij, prepri čanj, odzivnos ti podpore … evalvacija kupca 3. Ponakupni proces nam in našim naro čnikom daje povratne infor- macije s trga o ak ti vnos ti in od- zivnos ti potencialnih kupcev na naše trženje akcije. S tovrstnimi dejavnostmi in analizami lahko ponudniki sodobnih trženjskih sto- ritev, med katerimi je tudi perso- nalizirani ti sk, pridejo do koristnih povratnih informacij (zanimanje, vše čnost …), ki prinašajo nov posel s še ve čjo dodano vrednostjo na- ro čnikov naših storitev. Ta stopnja spremljanja nakupa ima za sodob- ne ti skarje posebno vrednost, saj med naro čniki in njimi vzpostavlja trajno zaupno raven poslovanja. Tiskarji so dejansko poslovni par- tnerji naro čnikom kot tržni anali ti - ki, in to so pripravljeni tudi pla ča ti . Za uspešno izvedbo trženjske kampanje ni pomembna le analiza trga na mikrorav- ni oziroma na ravni posameznega poten- cialnega kupca. V časih je trženjsko sliko SMERNICE Tiskarji so vse bolj kot tržni anali ti ki za svoje naro čnike komercialnih ti skovin. 10 - GRAFI ČAR pametno pogleda ti tudi na makroravni in vzgoji ti trženjski odnos širše množice oziroma okolice (naselje upokojencev, naselje mladih družin, obmo čje oseb s splošnim izkazanim interesom ipd.). Varnost posla na prvem mestu Vse lepo in prav, v normalnih razmerah bi navadno prava poslovna odlo čitev in prava trženjska analiza privedli do ustre- zno uspešnih poslovnih rezultatov. Vsi pa vemo, da je glavna težava sodobne- ga gospodarstva pla čilna nedisciplina ali bolje re čeno nehigiena. Zato moramo za uspešen posel zagotovi ti tudi varnost z analizo strank/naro čnikov. Noben posel ni uspešen ob izbiri napa čnih strank! Prav zato smo na predavanju izpostavili osnov- na na čela za bolj zanesljivo poslovanje in zmanjšanje nepotrebnih fi nan čnih izgub: Ustrezni dogovor ↗ (stranke, komer- ciale in fi nan čnega oddelka) s prav- no podlago. V tem delu ima glavno vlogo predvsem fi nan čni oddelek z ustrezno kalkulacijo realizacije. Pred podpisom posla preverite ↗ ustreznost oziroma ažurnost podat- kov stranke. Za ta primer je pametno ime ti pripravljen standardni obra- zec, ki ga izpolni in podpiše stranka ter jam či za pravilnost podatkov. Na podlagi korektnih kontaktnih ↗ podatkov o stranki je vsaj za ve čja naro čila treba preveri ti fi nan čno ozadje stranke (pravne osebe) – jav- no dostopne baze AJPES, Business- DATA … V časih zadostujejo že stran- kine reference oziroma opis, s kom je sodelovala. Tako jo lahko preveri- mo neposredno pri referencah. Pri reševanju poslovnih težav je vedno ↗ treba ime ti kontaktno osebo in njene prave kontaktne podatke; pri ve čjem podjetju so to podatki direktorja. Stranke, ki želijo pla ča ti naše storitve ↗ (komercialne) šele po trženjskem u čin- ku, raje zavrnimo. Njihove poslovno- trženjske odlo čitve niso naš problem! Komerciala mora bi ti podprta z ↗ zadostnim tehnološkim znanjem in spoznanjem stranke, da resni č- no ve, kaj želi in kaj naro ča. Vsaka stranka ni naša nova dobra ↗ referenca, deluje lahko tudi kot an ti promocija. Samozaposlitev kot zaposlitvena možnost Poslovanje v zdajšnjih gospodarskih razmerah je v teh časih naklonjeno le do- brim podjetnikom, ki so poleg upošteva- nja naštetega tudi v koraku z razvojem in op ti mizacijo svojih procesov. Sem šteje tudi organizacijska op ti mizacija kadra, kar pomeni, da grafi čni kader v ve čjem obse- gu ni ve č potreben ves čas in je pogosto nesprejemljiv fi ksni strošek podjetja. Za- poslitvene možnos ti so v ti skarski indu- striji ob časne ob ve čjih in zahtevnejših izpeljavah naro čil. Nova zaposlitvena po- li ti ka k sre či delodajalcem zdaj omogo ča lažje zaposlovanje in odpuš čanje, kar se- veda zaposlenim ni vedno v korist. Kljub vsemu je tu država dala na voljo samoza- poslitvene možnos ti , s čimer smo lahko za tovrstne podjetnike bolj prilagodljivi in koristni, sami pa poslovno neodvisni. Svoja znanja tržimo sami, kar ima lahko za nas bistveno ve čjo vrednost. Trenutno so še posebej iskana informacijska, splet- na in trženjska znanja. Kaj samozaposli- tev je, smo si ogledali v nadaljevanju. Seveda nam kot samozaposlenemu ne bo lažje kot zaposlenemu v kakem podje- tju, že zaradi fi ksnih stroškov, ki se v zvezi s tem pojavijo. Samozaposlen človek je pravno podjetje, kar pomeni, da je treba izdela ti dober poslovni in trženjski na črt tako kot za ve čja podjetja. Potencialnim strankam je treba ponudi ti čim ve č. Ni pa- metno zastopa ti ožjega izbora dejavnos ti / storitev in s tem omeji ti svoje možnos ti poslovanja. Za ve čjo prepoznavnost je treba vse storitve predstavi ti javnos ti in oblikova ti tako, da bodo na daljši rok pre- poznavne in razvidne že iz celostne podo- be predstavitve podjetnika. Vzpostavitev socialnega omrežja je mo čno zaželena! Če ima vaša ideja ve čjo prak ti čno upo- rabno vrednost kot kon čni uporabni izde- lek, je pred samozaposlitvijo pametno raziska ti možnos ti pridobitve evropskih in drugih sredstev za soinves ti ranje. Lah- ko si seveda pomagate pridobi ti potenci- alne inves ti torje s sodobnimi virtualnimi pla tf ormami za podporo inovacijam, kot so KickStarter, Crowdfounding ipd. Poza- nimajte se tudi o ugodnih kredi ti h, ki jih boste morda potrebovali za zagon posla. Neposredne rešitve dodelave na Ipexu Podjetje MB Bäuerle bo na letošnjem sejmu Ipex 2014 v Londonu predstavilo tudi rešitve poslovnega partnerja Encore Machinery. Predstavili bodo popolnoma avtoma- tizirano zgibalno linijo Prestige Foldnet 52 z dvojno izrav- nalno mizo DAT 24. Omenjena zgibalna linija vklju čuje tudi neposredni modul za žlebljenje Pit Stop DH Speed, zaradi česar je idealna za dodelavo digitalno izdelanih tiskovin. Za še bolj u čin- kovito produkcijo bo na sejmu predstavljena še dodatna možna funkcija neposrednega naslavljanja s pomo čjo le- pilnega modula z vro čim lepilom. Takoj po žlebljenju listi potujejo na izravnalno mizo za nadaljnjo korektno neposredno dodelavo. Tako je upra- vljanje materiala najbolj optimalno kratko v enem preho- du, kar zagotavlja manjšo verjetnost poškodb tiskovin in čim kakovostnejšo dodelavo. Proces pa je tudi časovno bolj u činkovit, saj ni ve č dolgotrajnega prelaganja skladov napol obdelanih pol. Posebnost dodelavne linije Prestige Foldnet je že omenjena podvojena izravnalna miza DAT, ki je samodejno vodena gle- de na izbrano konfi guracijo zgibanja po uporabniškem vme- sniku oziroma ekranu, ob čutljivem na dotik. V primeru pole z eno stranjo je tako izravnalna miza neaktivna. Uporabniški vmesnik ima v podatkovni bazi 20 razli čic zgibanja, ki jih aktiviramo enostavno z le enim klikom. Parametre lahko nastavljamo tudi poljubno in jih v obliki konfi guracij shranimo v arhiv sistema (najve č 200). Sis- tem podpira tudi protokol CIP4. Ve č informacij na www.mb-bauerle.de in www.encore- machinery.co.uk. Sistem z dvojno izravnalno mizo. GRAFIČAR - 11 Za ti ste, ki kakor koli razmišljajo o sa- mostojni podjetniški po ti , smo si pogle- dali poenastavljen postopek registracije podjetja, ki ga lahko izvedemo na vseh VEM-to čkah ali spletnih portalih eVEM: vpis v poslovni register Slovenije 1. (PRS), ki ga vodi Agencija RS za javno- pravne evidence in storitve (AJPES), vpis v dav čni register (DURS) 2. , ureditev obveznega zdravstvenega 3. zavarovanja, zavod za zdravstveno zavarovanje pošlje ustrezne podat- ke še na zavod za pokojninsko in in- validsko zavarovanje, prejetje sklepa o vpisu podjetja 4. v poslovni register in obves ti la z ma ti čno številko in razporeditvijo podjetja po dejavnos ti ter potrdi- lo DURS o dav čni številki, možnost odprtja poslovnega ra čuna 5. , po registraciji podjetja opravite 6. še zdravniški pregled, izpit iz var- stva pri delu in oceno tveganja za podjetje, da ne boste imeli težav z inšpekcijsko službo. Študij grafi čnih tehnologij Dijakov grafi čne smeri je vedno manj! Dejstvo je, da je vse manjši vpis tudi v izredni študij na grafi čnih izobraževalnih ins ti tucijah, kar je posledica predvsem delodajalcev, ki ne spodbujajo ve č toli- ko izrednega študija. Pojavljajo se nove ins ti tucije za izobraževanje sodobne grafi čne dejavnos ti . Od leta 2000 za vse grafi ke željne deluje tudi Inš ti tut in aka- demija za mul ti medije (IAM Ljubljana). Trenutno se ve ča zanimanje za poklic medijskega tehnika, manj za grafi čne- ga. Po naših izsledkih in sta ti s ti ki centra za poklicno izobraževanje pa gospodar- stvo kaže potrebe po drugih sodobnej- ših grafi čnih kadrih, predvsem po ope- raterju za digitalni produkcijski ti sk in multi medijo. Pri snovanju tega profi la na CPI – Centru za poklicno izobraževa- nje je sodelovalo tudi uredništvo revije Grafi čar. Tako lahko kmalu pri čakujemo izvedbo izobraževalnega programa tudi v vseh tovrstnih ins ti tucijah. Posebno poglavje pa je tudi vse bolj uveljavljen 3D- ti sk, ki pokriva aplikacije razli čnih podro čij, tehnološko gledano pa pri- pada dejansko ti sku. S pojavom sodob- nih tehnologij in mul ti medije že lahko zasledimo rast interesa po tovrstnem izobraževanju. Verjamemo tudi, da ga bomo z novimi poklicnimi standardi še pove čali. Še enkrat pa kljub vsemu izpo- stavimo, da so po našem mnenju zapo- slitvene možnos ti v grafi čni industrij vse bolj v samozaposlitvi. Med vsemi navedbami smo zagotovo kakšno izpus ti li. Tudi udeleženci preda- vanja so željo po še ve č informacijah iz- kazali ob koncu predavanj z dodatnimi vprašanji. Tako kot v enem predavanju je tudi v enem prispevku težko naniza ti vse bistvene smernice in možnos ti v gra- fi ki, zato vas vabimo k branju naše revije Grafi čar in portala www.grafi car.si tudi v prihodnje. Kot uredništvo se bomo še naprej trudili, da vam tovrstne in druge teme približamo čim bolj pravo časno v skladu z aktualnimi smernicami in v zadostnem obsegu. Spremljajte nas, se izobražujte z nami in soustvarjajte pra- vo, sodobno in profesionalno slovensko grafi čno okolje! SMERNICE Vse pogostejša oblika zaposlovanja je samozaposlitev. Sredstva delodajalcem za delovne preizkuse mladih Vse delodajalce Zavod RS za zaposlovanje poziva k vlogi za pridobitev sredstev za mese čni delovni preizkus mladih, ki so kot brezposelni prijavljeni pri Zavodu. Zavod RS za zaposlovanje vsem delodajalcem omo- go ča, da za najmanj 100 ur ali en mesec preizkusijo mlade brezposelne, prijavljene na Zavodu, in jim za to povrne stroške. Z razpisom bi mladim omogo čili, da preizkusijo svoja znanja na konkretnem delovnem me- stu, delodajalcem pa, da spoznajo delavca pred skle- nitvijo delovnega razmerja. Kdo se lahko prijavi na razpis? Zavod RS za zaposlovanje je objavil razpis za vse delodajalce, ki so pravne ali fizi čne osebe in so regi- strirani za opravljanje dejavnosti v Sloveniji. Treba pa je izpolnjevati tudi zahtevo, da se v delovni preizkus lahko vklju čijo mladi, stari do 29 let, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb. Pogoji za povrnitev stroškov preizkusa Delodajalec mora zaposliti tretjino oseb, ki so uspešno opravili delovni preizkus. To pomeni, da mora delodajalec v mesecu dni po koncu preizkusa osebo zaposliti za vsaj tri mesece. To ne velja za delodajalce, ki so v delovni pre- izkus vklju čili manj kot tri3 osebe. Najve čje število oseb, ki jih je mogo če vklju čiti v delovni preizkus, je odvisno od števila že zaposlenih v podjetju. Delodajalec mora osebi zagotoviti mentorja, ki spremlja potek dela. Minimalni obseg mentorstva je 20 ur. Delovni preizkus se mora kon čati do 31. oktobra 2014. Rok Na Zavod RS za zaposlovanje morajo delodajalci za so- delovanje na razpisu posredovati tudi na črt delovnega pre- izkusa. Rok za oddajo je 1. september 2014 do 13. ure. Ve č informacij: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje E: kontaktni.center@ess.gov.si S: www.ess.gov.si GRAFIČAR - 11 Delodajalci imajo možnost preizkusa mladih brezposelnih s povra čilom stroškov.