Številka 55.
TRST, v ponedeljek 24. februvarja 1908
Tečaj XXXIII
__IZHAJA VSAKI DAN H
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične šteTilkc se prodajajo po 3 nvč., (6 Btotink)
v mr.ogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Žt Petra, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke *21// mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po &0 stot. Za oglase v tekBtu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-ualjna \rsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti"4. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti j• moč!
NAROČNINA ZNAŠA
xa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne orira.
NaročAlJia ta nedellsio iidaije .Edinosti* stane: celoletno K 5 20, pol s*co
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefraakovar.n
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na upravo lisia. UREDNIŠTVO: ul. Giorffio Galatti 18 (Narodni donil. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „EdinastJ. — Natisnila tiskarna konaorcija
lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ——»— PoStno-hranilničmi račun St. S4l*652. ■ ■■ ■ Telefon i t« v. 1167	.- ■
O
BRZOJAVNE VESTI.
Iz Črnegore.
( ETINJE 23. Vesti, da je bilo več poslancev zaprtih radi veleizdaje in da so bili drugi ljudje radi zakrivljene veleizdaje po vojnem pravu ustreljeni, so gola izmišljotina. V vsej deželi vladajo normalne razmere.
Iz Portugalske.
LIZBONA 23. Znani politik in publicist Alpoin je imel danes javno predavanje, v katerem je izjavil, da le svobodomiselnost in demokratizacija utegne še rešiti dinastijo in monarhijo. Sedanja vlada more dovoliti vse javne svobodščine.
Silni vihar na Angleškem.
LONDON 23. V soboto je razsajal po vseh britskih otokih strašen vihar z neču-ver > elementarno silo Cele hiše so bile podrte, drevesa izkoreninjena, mnogo oseb je v več mestih našlo smrt pod razvalinami, ranjenih je neznansko veliko. Pri Donegalu je vihar vrgel vlak iz tira, ne da bi pa potniki imeli kej veliko škode. Tudi na morju so se zgodile razne nezgode, tako seje pri Merseyu ponesrečil nek schoo-ner, od katerega se je bržkone utopilo vso možtvo, ki je štelo S ljudij.
Splošni štrajk železničarjev v Južni Ameriki.
MONTF. VIDEO 23. Ves železniški personal republike uruguayske je stopil v štrajk.	_
zjutraj, torej pol dneva pred aretiranjem brzojavko da so Radića zaprli. Zdi se, da je bila stvar pripravljena, za^to so to javili v Budimpešto kakor gotov čin.
»Pester Lloyd« piše, da je Radič aretiran radi zaplenjenega članka v >Domu<, v katerem je pisal, da se ima Hrvatska ločiti od Ogrske.
Vojaštvo na Volitvah.
Podban Czernkovich je, kakor javljajo iz Zagreba, izdal na poveljništvo 13. vojnega zbora in na 7. domobransko okrožno poveljništvo okrožnico, da se brez odloga pokorč pozivu predsednika volilnega odbora, ako bi on v svrho vzdrževanja miru in reda zahteval pomoč. V slučaju potrebe da se nastopi tudi s silo, [a to v važnih in in nujnih slučajih neposredno na zahtevo podžupanov in načelnikov mest Zagreba, Osjeka, Varaždina in Zemuna. Vojaška sila se uporabi baje v 40 okrajih. V Ogulinu bo odposlan velik oddelek vojske.
Rusija.
Ruska duma.
PETROGRAD 23. Danes seje vršila tajna seja odseka za deželno brambo. Sto-Iypin. Izsvolski in Kokovcev so podali j izjave o položaju na daljnem in bližjem Vztoku. Glasi se, da izjave so bili jako pomirljive.
Pri razpravljanju proračuna mornarice se je poudarjala neobhodna potreba velike vojne sile na kopnem in na morju. Prof. Eamarch umrl.
KIEL 23. Joahim Esmarch, slavni vo-jaški kirurg", je danes umrl. Isti je bil oženjen z teto sedanje nemške cesarice.
Hrvatska.
Radić zaprt.
V soboto popoludne se je z brzovlakom pripeljal v Zagreb Stepan Radič. Na kolodvoru so ga pričakovali štirje orožnik1 in ga takoj odvedli v zapor.
5 Pester Lloyd« je imel že v soboto
Japonsko naseljevanje v Kanadi.
»Timesc poroča iz Vancouverja, da je položaj tamkaj zelo zamotan in nevaren. Oblastnije v New-Westminstru so obsodile dva Japonca, ki sta pred enim tednom prišla v angleško Kolumbijo na podlagi takozvanega natalskega zakona, v zapor in denarno globo. Sedaj se priznava, da so te Japonce poslali preko meje, da poskušajo, kako se ta zakon pokaži v praksi. Veče število Japoncev, ki so minoli teden dospeli v Viktorijo, niso pustili dalje. Sedaj so pričeli v New-\Vestminsteru uporabljati »Habeascorpus akto«. Pričakovati je, da proglasi sodišče »natalski zakon« protuustavnim. Ako se to ne zgodi, je skoraj gotovo, da vlada v Otavi tega zakona ne odobri. Protuazijski element v Vancouverju je silno razburjen in bati se je bilo nemirov, da ni vlada v Otavi takoj nastopila. Kakor je videti, se je bati nemirov.
Viši sodnik je izjavil, da je provincijalni zakon o naseljevanju proti Japoncem neveljaven, ker je proti pogodbi. Provincijalne oblastnije so proti temu uložile priziv na najviše kanadsko sodišče.
Prepričan sem, da bo novibazarska železnica zgradjena. Ista nam ne more ni Škoditi ni koristiti. Radi tega nimamo nič proti njej. Tudi z ozirom na morebitne vojaške načrte Avstro-Ogrske nima železnica važnosti. *Na takozvani ruski proti-načrt ne verjamem, ker bi bil za Rusijo v trgovskem in strategičnem oziru brez pomena. Poslednje že radi tega, ker bi Avstrija na izhodišče nameravane donav-sko-jadranske železnice zamogla vsak čas položiti svojo roko. Precej je možno govoriti o srbsko-italijanskem načrtu. Kakor pa nameravajo to Srbi, preko Novibazarja-Crnogore, je politično in financijelno ko -maj izvedljivo.
S spojenjem naših železnic s progo Mar-ja-Solun pri Kumanovu bavimo seže deset I let. Ni Sultan ni Porta nista proti temu J in ne verujem, da najdemo kje odpora. ' Proga Kumanovo ima za nas pred vsem tr-■ govinski, potem pa tudi politični pomen. Strategično ne pride v poštev niti za nas niti za Turčijo. Radi tega nam ni mnogo ležeče na tem, da gradimo železnico mi, ampak da se sploh kmalu prične z gradnjo. V to svrho hočemo stvar še prej dobro proučavati.
Brez naslova.
(Dopis.)
V »Edinosti« od 19. februvarja 1908.
sedežev na izbero, in potnikov je bil jako malo. Blizu vhoda je sedel čisto sam kmečki mož. Došli sprevodnik je začel možu dajati neka povelja in mu kazati nekam drugam v kot, popolnoma na drugi konec prostora, kjer je sedelo par razposajenih laških delavcev. Kmetič ni umel precej, kaj da hoče germanski diktator. Ko je pa sprevidel, da veljajo povelja njemu, se je osmelil in rekel »niks tajč« — »slovenski«. Sedaj je še le naletel. German je ošabno povdarjal, da on zna samo nemški, angleški in francoski, v v treh jezikih je torej možno Ž njim govoriti, nikakor pa ne v slovenskem. Poklicanim faktorjem naročamo, naj poskrbe, da bbde pošiljala železniška uprava, take ohole Nemce na Angleško ali na Francosko, ako jih ima v Avstriji odveč. Na žel. vlake pa, ki vozijo skoro polovico svoje poti po slovenskih tleh, naj nastavi sprevodnike, ki bodo umeli jezik našega kmeta, kateri siromak plačuje najdražje južno železnico.
Gospodje, ki govore francoski in an gleški, plačujejo na južni železnici gotovo samo polovično vožnjo, če ne še manje, naš kmet pa, ki govori samo slovenski, plača gotovo celo karto, posebno, ako se vozi na male daljave.
Tako je v Avstriji. Nemci se uče jezikov, katerih ne rabijo. Od nas Slo-
PODLISTEK.
15
KAZAKI.
Kavkaska povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
Izjava bolgarskega toj nega ministra o balkanskih železnicah.
Bolgarski vojni minister general Papriko v se je nasproti poročevalcu »bero-linskega Lokal-Anzeigerja« izjavil o stališču bolgarske vlade glede balkanskih železnic nastopno :
VI.
Moško prebivalstvo kazaške vasi živi na pohodih in v kordonih ali „na potih", kakor pravijo kazaki. Ravno oni Lukaška, popadač, o katerem sta govorili starki v rasi, je stal proti večeru na stolpu nižne-protockega posta.
Nižne-protocki post stoji tik na bregu Tereka. S komolcem naslonjen na ograjo stolpa, je miže pogledaval Lukaška zdaj v daljavo za Terekom, zdaj dol na tovariše kazake in tuintam kaj pokramljal z njimi.
Solnce se je že bližalo snežnim vrhem, ki so se belili nad kodrastimi oblaki. Oblaki, ki so valovili ob njih vznožju, so zadobivali čezdalje temnejše barve. Po zraku se je razlivala večerna prozornost. Iz divje-zarasle šume je vel hlad, a okoli stiažnice je bilo še vroče. Glasovi kramljajoč ih kazakov so se razlegali zvonko in dolgo doneli v zraku. Rjavi, bistri Terek se je odražal z vsem svojim pomikaj očim se vodovjem vedno ostreje od negibnih bregov. Vpadal je, in tuintam se jo temnil
rjavi, še mokri pesek po obrežju in pro-dovih.
Nasproti kordona, onkraj reke, je bilo vse pusto in prazno, le nizko, neskončno, enolično bičevje se je raztezalo prav do gor. Nekoliko v stran je bilo videti na nizkem bregu glinaste koče, ploske strehe in lijakom podobne dimnike čečenskega aiila.
Ostre oči kazaka, stoječega na stolpu, so zasledovale v večernem dimu mirnega aula gibajoče se postave oddaleč vidnih Čečenk v modrih in rdečih oblekah.
Čeprav so kazaki vsaki čas pričakovali, da pridejo Abreki1) s tatarske strani sčm čez reko in jih napadejo, posebno v maju, ko je gozd ob Tereku tako gost, da se celo pešec s težavo prerine skozi, in čeprav je pred dvema dnevoma od pol-kovnega poveljnika „pritekel"*) kazak s „cidulko"3), v kateri je stalo, da po poročilih, dobljenih od ogleduhov, namerava tolpa osmih mož priti čez Terek, in radi česar je naročal poveljnik prav posebne previdnosti: v kordonu vendar niso bili
j vanov pa se zahteva, da bi se učili nem-čitimo med dnevnimi ves rn na Ly. »Poštne j ščjne vsakemu nemškemu biriču na ljubo, stvari!« Ta članek nam jasno dokazuje, ki ptihaja v naše kraje služit si kruha, kakošne krivice se gode našemu jeziku na ; Veliko krivdo na tem, da se te vrsti pošti.	■ službe oddajajo vedno v veči pri Nemcem,
Država nastavlja brezobzirno k pošti | jn da se takQ poštna kakor tudi železniška uradnike, ki ne znajo največkrat druzega j uprava kar nič več ne ozirate na Slo-jezika nego nemškega. Ti uradniki izpod- j vencSt pa imajo Slovenci sami na rivajo naše ljudi, ki znajo mnogokrat P° ' v e s t i.
več jezikov in so na ta način mnogo spo- j Le poglejmo slovensko inteligenco, sobniši za službo, nego pa Nemci. Z druge i osobito pa izobražene Slovenke ! Kakor strani nam pa delajo ti uradniki krivico, hitro prestopa slovenski izobraženec prag ob nepoznavanju jezikov mnogokrat na-1 na vratjh kakega kolodvora, pa če tudi pačno vršijo svojo službo.	| st0ji ta kolodvor prav v srcu Slovenije
No, poglejmo pa nekoliko osobje na ' te(jaj mnogi Slovenec ne pozna več dru-železnic?, kako je tukaj z znanjem jezikov.! zega je2ika nego uradno ^nemščino. Slo-
V	prejšnjih časih je bila navada, da venci sami se silijo nemčurskemu Žel. so bili vsaj na osebnih vlakih nameščeni osobju s svojo nemščino. Čim merodajni sprevodniki, ki so umeli naš jezik, in le krogi poznajo to našo veliko napako, jo na brzovlak so bil sprevodniki trdi Nemci. pa Okoriščajo tako kakor jo je treba. V Sedaj pa je to mnogo slabše.	'službo jemljejo čimdalje manje Slovencev
V	dokaz temu naj podam malo do- -n ve(jno več Nemcev ; uslužbene Sloven-godbico, katero sem sam videl in slišal ce premeščajo v nemške kraje, na Slona večernem poštnem vlaku južne žele- vensko pa pošiljajo Nemce. Tako je ger-znice. Vozil sem se iz Trsta z omenjenim manizacija jako lahka, cena in dokaj prita-vlakom proti Dunaju. Med postajama Na jena. Slovenska inteligenca se jej polagoma brežina—Prosek je prišel sprevodnik v utjaja> kmeta se pa lahko ostraši z mokro skupni kupe III. razreda, kjer je mnogo vejQ pOZnal sem nekdaj slovenskega vi-
sokošolca, kako se je ponašal po raznih
*) Tako se imenujejo tisti Čečenci, ki ne mirujejo, in ki prihajajo na roako stran Tereka krast ali ropat.
„Priteči- pomeni v kazaikem narečju: pri-
jahati.
3y Okrožnica do vseh straž.
posebno previdni. Ne da bi imeli konje zabavah s slovenskim trakom črez prsa, osedlane in orožje pri roki, so se zabavali na katerem traku se je v zlatih črkah kazaki kakor doma, ta je lovil ribe, oni blišča! »Triglavc. Dijak je bil skozi in skozi pil, drug zopet je bil na lovu. Samo konj inteligenten, liberalen in narodno-radikalen. njega, ki je imel ta dan službo, je hodil Ko je pa enkrat nastopil državno službo, uklenjen po glogovem grmovju ob hosti, povesil se mu je dokaj radikalen greben, in samo kazak, ki je stal na straži, -je bil Mož je povdarjal, daje rad >komod<. Dasi v čerkeski1), imel puško in sabljo.	neodvisen v sodnijski službi, štel je med
Narednik, visok, suh kazak, z nena- svojo komoditeto, to, da je govoril le vadno dolgim hrbtom in majhnimi nogami nemško ali laško povsod, pa bodi na že-in rokami, je sedel v odpetem bešmetu leznicah, na poštah, v mestu, v kavarnah na škarpi pred stražnico in z izrazom le- \n trgovinah, kjer je trošil tudi svoj denar, nosti in dolgčasa, ki dobro pristoja na- Na spomin, da to ni lepo od slovenskega Čelniku, zapiral oči in prekladal glavo iz omikanca, da je tako brez vse eneržije roke v roko. Prileten kazak, s široko, črno, povdarjal je zopet, da on če biti »komod«. že sivkasto brado, v sami srajci, prepasani_______—----------------------------
s črnim jermenom, je ležal kraj vode in	HnPVnP V&Sti
leno gledal na enolični, šumeči in vrteči	L^NtJVIIw V^ I.
se Terek.	j Tržaški mestni svet bo imel jutri 25.
Od drugih, ki so bili istotako izmu-	t. m. ob 7. uri zvečer svojo IV. javno sejo. čeni od vročine in napol slečeni, je eden Smrtna kosa. Včeraj ob i uri popo-
izplahoval perilo v Tereku, drug je vezal	ludne je umrl po dolgi bolezni med tržaš-
uzdo, tretji je ležal na zemlji v vročem	kimi Slovenci obče znani delavec Anton
svižu in si pel pesmico. Eden kazakov	Zlobec. Pokojnik je bil eden najčastit-
suhega in črno-zagorelega obraza je ležal,	livejih pojavov v vrstah našega vrlega na-
očividno popolnoma pijan, na hrbtu ob	rodnega delavstva. Bil je med ustanovi
steni hiše, kjer je bila pred dvema urama	telji >Del. podpornega društva«, večleten
senca, kamor pa so zdaj naravnost padali	odbornik in vsikdar najzvesteji in najuda-
žgoči žarki solnca.	(Dalje).	ueji od tega društva. Uprav navdušen je
i^~Subnja.	bil za Procvit teSa zavetišča našemu na-
II
^jfeDIN "-T-. 55.
V Trstu. dr>24. februvarja 1908
tirale maškare in je odvedle na policijo, da premišljajo o mejah pustne razposajenosti.
Požar. Včeraj zjutraj ob 9.50 je neki Anton Kerkoč obvestil glavno postajo og'njeg'ascev, da je bil izbruhnil pužar v ulici Raffincria št. 3. Takoj je bil pripravljen og-njeg-aški vlak, ki se je peljal na lice mesta pod poveljem komandanta Paoli. Konstatiralo se je, da so se bile užg-ale saje enega dimnika. Neznatni požar je bil takoj pogašen.
Prvi pretep. Predsinočnjim ob n. uri pred polunočjo je bil aretovan 36-letni težak Josip Rossi. stanujoči na Corsu št. 31. Aretovan je bil pa, ker je v neki krčmi v ulici del Pane v pretepu ranil težaka Arturja Viteza. Ranil ga je bil namreč z nožičem na vrat.
Drugi pretep. 20-letnega kotlarja Gvi-dona Maffioli, ki stanuje v zgornji Carboli št. 206, je dal predsinočnjim o polnoči na Acquedottu aretovati 20-letni mehanikar Artur Perissutti. In sicer je dal Ferissutti Maffiiolija aretovati zato, ker ga je ta poslednji brez vsacega vzroka vdaril s palico po hrbtu in mu s tem razparal površnik, vreden 70 kron. Tekom pretepa se je bila tam nabrala velikanska množica, ki je sledila aretirancu na policijo. Straže so potegnile sabljo, da bi radovedno gnečo držali nazaj.
Tretji pretep, 20-letni kurjač Jurij Bajt j in pa 23-letni ogljar Vid Zagorac, oba ; doma iz Banjaluke, sta pa pretepla in ranila na glavo Mateja Spacala, ki ima neko ! ljudsko prenočišče v ulici della Punta del Forno in pri katerem sta ona dva prenočevala. Bilo je ob 1. uri po polnoči, ko sta se Banjalukca spravila nadenj 111 ga ; naklestila. Seveda so na njegovo vpitje I prihiteli redarji in aretovali Bajta in Z-egorca.
Radi nočnega miru je bilo aretiranih v soboto ponoči 7 individuov, ki so bili prekim potem kaznovani od 24 do 48 ur zapora.
rodnemu delavstvu. Dokler ga ni jela pri-t*.skovati bolezen, je bil pokojni Zlobec .•-talen pojav na vseh naših shodih in v narodne namene mu je bila roka vsikdar darežljiva, v kolikor so mu sploh dopuščale njegove razmere. Bil je zvesti sin svojega naroda, nevstrašen boritelj za njega narodna prava, sijajen izgled svojim tovarišem delavcem. Bil je značaj, bil je — poštenjak. Čast njegovemu spominu, a njegovo življenje, polno lepih vzgledov, najdi obilo posnemovalcev!
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil jutri v torek popoludne ob 2. in pol uri iz mestne bolnišnice.
Derschatta na Krasu. — Piše se nam: Včeraj popoludne bila nas je veča družba izletnikov v Dutovljah. Vračaje se z večernim vlakom v Trst zvedeli smo na tamošnjem kolodvoru, da je sedanji postaje-načelnik iz službenih ozirov premeščen in brzojavnim potom imenovan tamošnjim postajenačelnikom — — zagrizeni nemški nacijonalec Duschek, ki ne zna niti slovensko niti italijansko; ra-/'jn tega se odlikuje novoimenovani baje po skrajni aroganci napram obči n s v u in slovenskim podloženim uslužbencem. To zopc-tno krivično postopanje od strani tuk. državno-železničnega ravnateljstva posvetilo je vnovič v gnile razmere uradovanja na tej c. kr. oblasti. K.er poznamo objektivnost g. železničnega ravnatelja, dvornega svetnika pl. Ruffa, čudimo se tembolj temu napram slovenskemu občinstvu in slovenskim uslužbencem toli krivičnemu imenovanju in ne moremo se obraniti sumnji, da za tem grmom tiče d: ugi ptički, kateri se pa pod našim lepim slovenskim podnebljem ne bodo dolgo šopirili, bodi si da imajo tudi tako lepo perje, kakor Palassmani in Polliji. Na-meščenja uradnika na Kra^u, ki ni zmožen nikakega domačega jezika absolutno ne dopuščamo in bodi c. kr. ravnateljstvo državnih železnic zagotovljeno, da si bodo znali zavedni Kraševci sami priboriti svojo pravico, ako isto pravočasno ne popravi kričeče te krivice. P 1. Ruff, sedaj imate Vi besedo, predno mi zopet spregovorimo!' trično ozkotirno železnico z južnega kolo- !


m zalosa vsakovrstnega pohištva
- navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. -
Peter leraj
TRST, ulica Wincens& Bellini štv. 13
ter vogal ulice 3V. Katarina.
Opraviloika Slov. A. X. '72 7
n.
Prostovoljna sodna dražba
nepremičnin
Pri c. kr. okrajnem sodišču za civilne stvari v Trstu so po prošnji zapuščine po pok. Mateju Grubisich zastopane po od vetu. dru. Brnčieu na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine kat. štev. 4 29, 30 tab. štev. 578 d. o. Sv. Marije Magd. Zgornje za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku K 7284:50. Dražba se bo \ršila dne 18. marca 1908 cb 9. in pol uri predpolud.
Ponud'e pod izklicno ceno ee ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njibove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v sodno shrambo. Družbene pogoje je mogoče vpogledati pri tej sodnip, soba št. 3.-J med uradnimi urami.
L kr. okrajno sodišče za ciu. stvari
oddelek I, l.]2. C8
Poskusite
urar in
zlatar
Ne pozabite na
Mirodilnico Tomaža Zadnika
prej Skrinjerjeva
SV v ulici Farneto štv. 33
se d>bi vsakovrstne barve, petrolej, eopičov lii
rŠSBSlSOi ^inma Salus.
zvrstno novo olje
katerega dobile v zalogi olja, jesiha In ral'a
v Trstu, ulica Glulia štev. ?4.
Z istim prihranke mnogo, vsled njegove izvrfltne kakovosti. — Skladišče mila navadnega in fiuegi apnene in kristalinino sode prpelika in solika (ktera
lažIT" Cene zmerne. *
■BHBBBBBBHBHBS
Cesar e Levi
TF;ST -- KORZO št. 41
naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da je odprl novo prodajaluico (blizo staie). Danps ima v zalogi veliko izbero novih zlatih, srebrnih, nikelastih jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlale verižice, prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta pr-staniiz novega zlata, moderno izdelani in po zmornlh _cenah____
TRMI
Skladišče šivalnih strojev
TRST ulica Barriera vecchia 19
Cene dogovorne, ir Plačilo na otroke.
Sprejme se popravljanja šivalnih strojev
j vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene J	šivalne stroje.
Vesti iz Goriške.
x Podgorska papirnica napravi elek-
C. in kr. eskadra na potovanju. Kakor javljajo iz Pule, odpluje dne 29. t. m. c. in kr. eskadra iz Pule v Sredozemsko morje.
dvora v Gorici preko novega mosta v , tvornico, da bo po njem prevažala mate- j rijal za svoje izdelke oziroma izvažale te , Eskadra bo na potovanju okolu dva me- j na postajo. Ker prevažanje z živino stane i seca. Iz Pule se poda na Malto, potem v | tvornico okoli 200.000 kron na leto, se ti Kartageno, na to obišče Malago in Bar- j stroški po napravi tramvaja izdatno zni- i celono. V enem španskih pristanišč poseti 'žajo, ob enem postane pa tudi državna; eskadro španski kralj Alfonz. Iz Španske cesta boljša. Sedaj se namreč vsled mno- j se eskadra poda v Gibraltar, Alžir, Bi- gih težkih vozov po njej skoraj hoditi ne j serto, Tunis, in konečno na Krf, odkoder more : ob suhem vremenu je vse polno se povrne koncem aprila v Pulo.	prahu, ob deževnem pa blato kvarto na j
Občinske volitve v Piranu je, kakor se debel°-čuje, c. kr. namestništvo razveljavilo.	x Nova lekarna V Gorici. Ljudstvo jej' - j že davno zahtevalo, da se v mestu poleg j
Naše gledališče.	petih že obstoječih lekarn ustanovi še ena j
1 potrebnem kraju, čemur so sedanji
„Alla Citta di Trieste"
TRST, ulica Giosue Carducci štv. 40
(ex ulica Torrente)
dohod za zimo.

1'alet-ots	od gl. S do 2G
Lanene obleke „ 7 „ 25 Obleke za dečke 5

Jope s kožulia-tim ovratnikom o(l (> gl. do 12
Lanene lilaee

2
»9
10
Skladifiče blaga za obleke in lastne krojač niče. Izvršuje se naro" čila po meri. Bogata isbera hlač, srajc za delo samo v prodajalnici
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Ulica Giosue Carducci št. 40 (ejt ulica Torrente)
OOOOOO oooo
Včerajšnjo reprizo ljudske igre »Brat; Martin« je obiskalo precejšnje število občinstva, posebno galerija je bila natlačena. Repriza je na sploh dobro uspela ; ugajali so poleg g. Verovška zlasti g.č. Janova, yrQm^a g.a Starčeva in gva Vebleva ter gg. Cotič in Viktor. Tu in tam sevć ni vse Šlo prav gladko, ali pustni Čas marsikaj opravičuje in odpušča.
Prihodnjo nedeljo se ne bo igralo, prva prihodnja predstava bo potemtakem dne 8. marca. Študirajo se razne novinke.
V putre UI1CU1 M dj U, UCII1UL SU SCUclIIJt ;
■ lekarnarji nasprotovali. Namestništvo je pa 1 z ozirom neobhodne potrebe vendar dovolilo odprtje šeste lekarne v ulici sv. Klare in je podelilo koncesijo lekarnarju Giov.
iz Rovinja. V Gorici ni nobene slovenske lekarne in vendar je dobil novo
zopet Lah, akoravno so tudi Slovenci uložili prošnjo za podelenje. Iz kakeg-a posebnega vzroka se protežirajo v Gorici vedno le Lahi, bilo bi zanimivo seznati, ker mesto ni nikakor »prettamente citta italiana«, kakor se po nekod trdi.
x Kavaierija v Ločniku. Ker bo v Gorici nova kavalerijska vojašnica, ki se še ni pričela zidati, ako gre vse dobro izpod rok, končana komaj jeseni in v bližnjih vaseh ni zadosti hlevov in stanovanj za konje in moštvo, nastane se začetkom aprila en škadron dragoncev s 160 konji v Ločniku; od teh bo vhlevljenih 60 v gradu Campanja ob Soči. Občina je že pripravljati stanovanja in hleve.
Tržaška mala kronika.
Surove maškare. Sinoči okolo ene ure 30 bili aretirani nekateri našemljeni mladiči, ki so se zabavali s tem, da so s palicami udarjali mirnim sprehajalcem na Acquedottu po klobukih. Spas je trajal nekoliko časa, dokler ni družbi par mla-deničev pri kavarni Secession prešla potrpežljivost. Nastal je pretep, pri katerem ' pričela so maškare dobile večjo porcijo batin. j Vas bo imela od te popadke veliko do-Straže, ki so prihitele na bojišče, so are- : bička, vendar pa se Že dobe nekaj zagrižen
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI
Ako hočete, da Vam
lasje zrastejo in postanejo lepi,
Ako hočete. da Vam ne
bodo lasje izpadali,
Ako hočete. odpraviti z
glave luskine, rabite edino le znamenito
Chlnina
^BBBBSBBSSmmKBKB^aSB

us
Na prodaj v parfimerijah mirodil-nicah in brivnicah v buteljkah po
K 120 in K 180
Paziti je na ponarejanja.
-------------------------aS
Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. g © O © ©
Crsf ul. S. i?n!onio št. 4 (hiša
o prodajalnico
(Calzot
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
V Trstu, *24. februarja 1908
»EDINOST« štev. 55
Strun III
(xv, ki zabavljajo čez njo in občinski za-viop, češ, da zadnji trosi po nepotrebnem občinsko premoženje, ko pripravlja ubi-kaciio za vojaštvo
X Deželna norišnica. — Koncem h-ta 1905. je bilo na Goriškem okoli 300 slabo-nnih kih jih je izdržavala dežela v raznih 1 vodih. Od teh je bilo 108 možkih v gorski bolnišnici usmiljenih bratov, v mestni bolnišnici pa 70 unskih, ostali so bili na-njeni po norišnicah v Trstu, Vidmu, - Daniele in Sottoselva v Videmski po-ini. Ker so se slaboumni vedno množi i' kupil jc deželni odbor leta 1901. desno
0	cesti v Šempeter 15 hektarjev zemljišča, katerem naj bi se sezidala deželna norišnica za 350 bolnikov, z neprekoračljivo š veto K 950.000. Delo se je izročilo 23. marca 1905. zidarskemu podjetniku Andrea Perco iz Ločnika, ki se je zavezal izvršiti
larska, zemljiška, mizarska, kovaška, livarska kleparska, kamnoseška, slikarska in pleskarska dela za znesek K 548.728. Vse to razpravlja na široko poročilo de finega odbora deželnemu zboru o svojem minulem šestletnem delovanju, zamolčijo po modro, da se je proračunjeni znesek K 950000 prekoračil za polovico, poleg- je pa še vse tako narejeno, da norišnico v kakem desetletju zadene taka \ s ,da, kakor stavbe deželnih kmetijskih šol, cd katerih so morali one laškega oddelka večinoma porušiti in na novo zidati. V omenjenem poročilu je zanimivo tudi to, da se je leta 1901. po zimi podala posebna komisija pregledavat deželne no-rsnice v Celovcu, Solnogradu, Kirling-Uugging in Mauer-Oeling v svrho, da študira poljedelske kolonije v omenjenih zavodih! Norišnica se je imela otvoriti že koncem minolega leta, pa še sedaj ni nobenih znamenj za to, kedaj se izroči javnosti. Zakaj zamolčuje deželni odbor vzrok temu zakašnjenju ? Pa še nekaj. Vzorna solnograška norišniča, ki si jo je ogledala goriška komisija v snegu, je napravljena za 15a slaboumnih na površju 37 hektarov, goriška za 350 norcev obsega pa samo 15 hektarjev!
Smeinioa. — Gost: Prav žal mi je, da Liseifl že pred osmimi dnevi pri vas obedoval. — Natakar: Jako laskavo gospod! —Gost: Ker tedaj bi bila ta-le riba gotovo še precej — sveža.
Koledar in vreme. 1 >anes : Prestopni dan. i tri; Matija, apostol. — Temperatura včeraj ob ■J. uri popoludne 10° Cels. Vreme včerbj : lepo.
Razne vesti.
Pristanična dela v Ameriki. V Rio de
Taneiro so pričeli z velikimi deli v tamošnjem pristanišču. Zgradili bodo namreč :ri doke. dolge 150 in široke 50 metrov. Ob vsej obali bo izpeljana železnica za trgovsko blago.
Ura, ki govori. Neki švicarski urar je napravil uro, ki s pomočjo malega fono-grafa javlja vse s človeškim glasom. Na mali ploščici od kavčuga so utisnjene vibracije človeškega glasu, a ta ploščica se z mehanizmom tako vleče, da najavlja vsako uro razločnim glasom, ki se ga čuje šest metrov daleč.
Praškemu županu so povišali plačo od
1	^000 na 24.000 kron; njegovim namestnikom pa od 6000 do 8000 kron.
Iz življenja človeške drobnarije. Je mnogo nccivilizovanih narodov, pri katerih je navada, da postavijo novorojence pod padajočo vodo, tako da jim voda poškropi temena. To jih baje silno okrepčava. Drugi narodi mažejo male detinske gflavice z lojem da hi je nikoli ne bolele. Na Bulgarskem devajo kmetske matere novorojencem na glavo gorko jajce, da bi ■ ostali močani. V mnogih krajih Indije zagaljajo obraz novorojenega deteta, kakor :o ima njegova mati; v drugih pokrajinah vtikajo malemu bitju lišpni obroč skozi nos. Tatarji ovijajo dete s plastjo masla ; .Turki ga posipljajo s soljo. Indijsko dete se nosi v košu na materini glavi; na kitajskem ga pripenjajo na hrbet odraslega deteta. Starejši bratje in sestre so tudi pri Indijancih na Amazonski reki pazniki spa-vajočih dojencev. Iste se tam prav umetno ovije v palmavo listje in potem obesi med dvema palmama. Veter guga to eno-
stavno zibelko. Ali tamošnje opice kaj rade se zabavajo s tem, da metajo na dremajoče dete kokosove orehe. Zato mora kako večje dete poditi opice iz bližnjih dreves. Kalife rnski Indijanci rabijo za svoj naraščaj želvjo Črepino kakor zibelko in nosila. V Guineji izgrebe mati v razgretem pesku jamico in zasiplje v njej dete do pasa. Od tod ne more uteči in mati odide mirnim srcem za svojim delom. Nekje si pa matere privoščajo ta luksus, da raz-postiljajo jamico v pesku prav lepo z nojevim perjem. Kočujoči mongolski narodi, prenašajo svoje dojence na ta način, da jih vložijo v kožne mehove in obešajo potem na hrbet velbloda, pri taborjenju pa na dolg drog. ki se ga natika v pesek. Na Laponskem razpostiija mati svojo ogromno kožnato hoto z mahom in vloži dete vanjo. Po leti obeša to čudno zibelko na vejo drevesa, po zimi jo enostavno zagrebe v sneg. K maši jemajo tam dete s sabo v cerkev, ali najdrobnejše kričačke zagre-beje na gori navedeni način pred cerkvijo v sneg in pustijo jih tam pod varstvom vernega psa mirno spati. Dete je tam bolj na varnem in mu je bolj zdravo nego doma v polutemni ledeni koči.
Sedem oseb ustreljenih mod sejo mestnega sveta. „Daly Telegraphu" poročajo iz Madrida : V Daimielu v pokrajini Ciudad Real je med sejo udrlo šest maskiranih oseb v dvorano in ustrelilo župana in šest svetovalcev. Povoda je baje iskati v političnem maščevalnem činu.
Za 12 milijonov ustanov. Mitre* Rylandy
vdova nekega tovarnarja v Manchestru, je v svoji oporoki zapustila v dobrodelne svrhe dvanajst milijonov kron. Cetvori znesek od te svote je darovala že v svojem življenju v dobrodelne svrhe. Med drugim je ustanovila velikansko knjižnico Rylandy, ki je uredna več milijonov.
83.000 delavcev izpuščenih. Iz Londona javljajo, da so lastniki ladijelnice Tync ob severovztočni obali odpustili — 83.000 delavcev.
Jagode v Slavoniji. Iz nekega poročila osješke trgovinske in obrtne zbornice je posneti, da je bilo lani izvoženo iz področja slavonske trgovinske in obrtne zbornice petdeset vagonov jagod.
Italijanski konzulat v Dubrovniku. Italijanska konzulatna agencija v Dubrovniku je spremenjena v podkonzulat.
Kopniški stotnik. Znani čevljar Voigt (kopniški stotnik) je vsled neozdravljive prsne bolezni poslal cesarju Viljemu prošnjo za pomiloščenje, ki jo je tudi jetniški ravnatelj, kjer je Voigt zaprt, toplo priporočil. Cesar Viljem je pa prošnjo odbil.
Velika draginja živeža vlada v Belgiji. Za to je vlada dovolila, da se sme uvažati sočivje, mesne konserve itd. brez posebne carine.
Velik mraz v Dalmaciji. „Narodni List" poroča, da je v zadnjih dneh vladala v dalmatinskih gorskih krajih velika zima z snežnimi viharji. Nekemu kmetu v Cišti je zmrznilo 80 ovac. Na potu v Imotski so našli zmrzneno neko deklico.
Sueški kanal je leta 1907 pasiralo 4222 ladij s 14 in pol mil. tonelatami. Prejelo se je pristojbin za pasiranje 104,780.000 kron, obratni stroški so znašali 25,442.000 kron.
Otroka vrgel z vlaka. V bližini Budimpešte je državni oficijal Ilnicky vrgel skozi okno železniškega voza otroka, ki je težko ranjen obležal na progi.
♦♦ ♦ ♦♦
Slovanska brivnica v Trstu.
s
Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in v okolici, da sem otvoril svojo higijenično urejeno	.*.v. .*.*.
SLOVANSKO
BRIVNICO
v ulici Saverio Mercadanfe 1
(blizu slovenske knjigarne)
S
■
V zalogi imam vsakovrstne parfime, vsakovrstna mazila za lase. ščetke za lase, zobe itd. Za rajboljo in najsolidnejo poitretbo jamčim V. GJURIN brivec.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulaiorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev 9
(nad Jadransko Banko) Sprojcira od 12. do 1. in o-l 6. in pol do P. in pol pop
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi Izvedenec
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II
Zastopnik tovarne koles in motokoles „PncIT
Napeljava in zaloga električnih zvonikov, luči iu pro«laja j*ra-mofouov, zonofoDov, in fonogra'ov. Zalogi priprav za točiti pivo* Lastna delavnica za popravljanje Siv. itrojev, koles, inotokoles itd
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah.
TELEFON štov. 1734.
Xdcr iS?e nlažbo aH kukorfino-boM zuj -slenje: kdor ISČe uradnike ali službi-n* a-o'ji, kdor ima za oddati sobe, Btanovanjs, droran . kdor ima za prodali hiSe, polja, dTort-o ; k lor želi posojilo, vknjižbe Itd. predati a! kupiti premičnine ali porabljene predmete	liti.,
raj ee poslnli SALIH OOL AfICV i E d i r o p t i«% ki so najeenejl, na'tffl — najbolj pripravni v dostg-o uamana.
X
1. SEMULIC
Bogata izbera pohištva
Trst, trg Belvedere štev. 3
Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna
V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna.
Poulardfl. race, purani, štajerske kokoši. Račja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom,
Trst, ulica Campanile št. 15.

Podgrad?ka posoj. in hranilnica
vabi na
PoMala za vozove In plese Me)
Luigi Zuculin
TRST — ulica Carlo G-hega 2.
XIV. občni zbor
ki se bo vršil
u Četrtek dne 11. februvarja 1908
ob 2. uri popoludne
v zadružni pisarni v „Nar. domu'6 v Podgrada
f9
O L L A
El
priznan kakor najbolja in neprekoalJI-Va vrsta T«eh gumijevih higijenićn h predmetov in ribjih mehurjev
dveletha garamcua —-
M. Gal — trst, Corso 4.
PoSiljatve po gld. 2, 3, 4, o. Delalnica pasov, klinih P««0V. nih nogovlc, obvoz. ravnodrta]ev,Der-
gelj in bidet Irigatorji od gl. 120 naprej. Toplomeri za vročioo K 2, nav- * — 50-
DNEVNI RED:
1.	Poročilo starešinstva.
2.	„ nadzorništva.
3.	Potrjenje računov za leto 1907.
4.	Določitev odškodnin in daril v smislu § 202. pr.
5.	čitanje zapisnika o izvršeni reviziji od strani „Zadružne zveze" v Celji.
6.	Izvolitev starešinstva, nadzorstva in razsodstva.
7.	Sprememba pravil.
S. Eventuvelni predlogi.
PODGRAD, dne 8. februv. 1W)8.
Starešinstvo.
OPAZKA. — Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopano v smislu § 19 zadr. pravil zakonito število zadružnikov, obdržaval se bode drugi občni zbor v istem kraju, z istim dnevnim redom isti dan ob 3. uri popoludne, kateri sme brez-pogojno sklepati.
JRKOB S. KULJI S
Posestnik In zalagatelj najboljših viških in istrskih vin.
Postrežba na dom. Za krčmarje in gostilničarje po dogovornih cenah Skladišče. Transit. Pošiljatve.
trst, ul Rettori štv. 2 (Rosario).
f.pertot
urar
Trst, ulica Poste Nuove 9
^ £epne are najboljših tovari.
ffajnovejie stenske ure. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zelo nizkih cenah.

Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko' podjetja
RUDOLF EXNER - TRST
Telefon it. 847. - Via đdUa Stazione Štv. 17. - Telefon it. 847
Fiiljaike v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanja pohištva na vso kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih sa pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (Pošiljanje preMo?, ki se jemljejo na potovanje ia preraianje blaga na m proge.) =
Sprejema se tudi pohišl'-s in druga predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
Sisr Edini tiiaSki jsavod sa == VACUM-GLEANER"
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROG "
3Ž53T" Točna pcatrežba. in nizke cene.
Podpirajoio „Nar. del. organizacijo".
A t
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš priljubljeni soprog, oziroma brat in svak gospod
RNTOM ZLOBEC
danes ob i. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni mirno v gospodu zaspal.
Pogreb zemskih ostankov dragega pokojnika se bo vršil v torek dne 25. t. m. ob 2x/2 uri popoludne iz mestne bolniAnice v cerkev sv. Jakoba in potem na pokopališče pri sv. Ani.
V TRSTU, 23. februvarja 1908. Katarina roj. Bavdaž, soproga
Uršula Stok j . -	Andrej Bavdaž, svak
Franja Forčič/ sesln
Parobradna družba
Severno-nernški Lloyd- Bremen
: : (NORDDEUT3CHER LkLtOVD BREMEN) : :
470 agencij v prvih svetovnihist praniščih.
Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov-York, Baltimore, G&lveston, Buenos Alroe(
kakor tudi po pristaniščih juine Azije* _ Avstralije itd. itd.--:
Parobrodi nemškega severnega Lloyda
178 velikanskih brzih parnikov, z dvema v; Jakoma za transoceanske vožnje, od kat- -30 s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov prevažanje blapa ; 2 velika pamika z\ v banje; 37 velikih parnikov za vožnje evropskih morjih ; 11 velikih naj moder/: t J parnikov v delu : 201 manjših parobrod Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komforten
ki preplovejo ocean v 5-6 dneh Cene nizke, hrana dobra
Za informacijo in pojasnila obrniti se na
t
Glavni zastopnik u Trstu
Piazza Giuseppina I.
TELEFON štev. 20-68.
Stran IV
>EDIKOST« štv. 55
V Trstu, dne 24. februvarija 1908
Odhajanje in prihajanje vlakov
Državna železnica.
Veljaven od 1. oktobra 1907 naprej
Odhod iz Trsta (Campo Maržo)
Trst—Rovinj—Pula (Dunaj)
5 35 3 Herpelje—Rovinj—Pula.
7.20 0 Herpelje—Divača —Dunaj.
8.50 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
4.15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj).
7.40 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pu»a.
(Kanfanar- Rovinj: 6.50 9.20 4, 8.15)
Ob nedeljsh in praznikih: 2.15 BorSt—Draga— Herpelje—Divača.
Trst—Buje—Poreč.
C.10 0 Koper—Buje—Poreč in ne'poBtaje.
3 10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje.
7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj).
Trst—Gorica—Jesenice—Celovec — Beljak—Monakovo
5.4	do Gorice in medpostaje (Prvačina— Ajdovščina : 8.47).
7.25 3 Gorica (Prvjičina—Aidovščina 8.47) Jesenice— Beljak — Celovec — Dunaj Westbhf. — Dunaj j. ž.—Praga—Berolin—Draždane.
-.45 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice — Beljak—Monakovo— Dunaj Westbhf.—Dunaj i- *
12.50 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina: 2.47) Jesenice—Celovec.
4.25 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Prasra.
5.05	0 Opčine—Goiica—Jesenice — Beljak — Mona
kovo—Dunaj j. ž. Dunaj—Westbbf.—Praga
7 liO G Opčine—Goiica (Prvačina—Ajdovščina 9.21)
10.30 ft Opčine— Gorica—Jesenice—Beljak.
Ob m deljab in praznikih : 2.25 0 do Gorice.
y najem se odda s 15. aprilom
dobro idoča	=
gostilna m prodajalna
Položaj zelo ugoden, ker se shajajo vozniki in delavci vodne in parne žage istega lastnika. Lesna industrija se bo v novejšem času znatno zvišala, naravno, da bo tudi za gostilno in prodajalno večji promet. — Ponudbe se prosijo naravnost na lastnika
FRANJO ŽAGAR
JKarkovec, pošta Straritrg pri Rakeku, Kranjsko
ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 8.00, 2 05. 8.3.';
Prihod v Trst.
Pula—Rovinj—(Dunaj).
"i .45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9.46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3.40 C iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj
in medpostaj. 7 25 C iz Pule—Rovinja (Divače). (0.25 B iz Pule, Rovinja (Divače—Dunaja) Hei
Ob nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj iu
Divače.
„Vinarsko in gospodarsko firnštvo" v Komun
drn^tvo z omejeno zavezo
VA B1LO
na 21. redni občni zbor
Vinarskega In gospodardrnstra" v Komnu, r« cr. društva z ota. zav.
ki se bo vrJii
y nedeljo i. marca 3908 ob 3. popoi.
v društvenih prostorih
DNE V N I RED: 1. Poročilo naČelstva. 1. P'ročilo nadzorstva. i. Potrjenje letnega računa. 4 Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
A to Iti De (loilo ob določenem času zadostno i Lovilo članov, vrSil te bo v smislu pravil pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redotn občni zbor ne gled<' n* Število člmov.
K obilni udeležbi uljudno vabi	Na&elstvo.
mr Išee se
o
za večjo lesno industrijo
spreten
korespondent
zmožen italijanskega jezika.
Ponudbe, podprte s pričevali se prosi na upravništvo tega lista pod „Koi\ M'\
Dfnrfff CD obešala, postelje, erra-rlUUU vo za spalno sobo finejega de!a. kuhinjsko opravo ,.Seces-sion', moza;čno umetniško mizico, vredno 1200 K. - Izvršjje naročb" vsake vrste. Itfi2ai\ Trst, ulica Cereria št. 2
Fumofo&Cone
TRST, Campo Beivedsre 2.
SLIKARJA sob, grbov, laki-rarja po -nenaanega lesa, mramora, kovine itei. itd.
Sprejemata vsakovrstna naroSbe tudi tapecirarska dela.
X5ICX5COCXXXXXX>000(
!C J IGO VEZNIC A
fovarna. trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Prst, Via PamoMa SI. 5 - ogel Via flclla Samia X)OKXXXXX*XX300K)OC

Poreč—Buje—Trst.
•S.0S 0 iz Buj, Kopra ;n medpostaj. 3"2.-jO - iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
M* nnkovt —Praga--Celovec — Jesenice — Gorica —Trst
5.30 'j iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja VVeatbh
Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10.00 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, DraŽdan.
2.05 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovšč.) Gorice, Opčin. 6.50 0 i * Monakova, Beljaka. Jesenic, Gorice, Opčin 8.10 P. iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice 11.10 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, OpČin	j
Ob nedeljah in pravnikih: 9.24 0 iz Gorice (zveza z Ai'lovSČino in meipostajami)._ t
Južna železnica-
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione).'
V Kalijo preko Červinjana In Benetk.
5 47 9 prt ko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan, j Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina ; (Cormons) preko Nabrežine. 11.50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (Be svezo: na Videm in Čedad).	!
5.30 R preko Červinjana v Benetke, Milan. Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. d.25 B preko Nabrež. v Kormin.r Videm, Milan , Rim 9.00 u v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdov
Jčlno), Videm, Benetke. 4.1b 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm,
Milan itd 8.00 D v Kormin in Italijo. 9 05 0 v Kormin (?e zvezo v Červinjan).
Do Gorice—Kormina—Červinjana. P.-O 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zve;o v Aj: dovžčino).
1.00	U do Kormina preko Bivia.
9.05 B do Kormina (se zvezo na Červinjan).
Trst— Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagržb-Budlmpesta Ostende.
7.55 3 v J.jubljano, Dunaj, Reko,Zagreb, Budimpešto i VJbb 0 v 1 .j ubijao o, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.CG 0 v Ljubijano, Dunaj. Reko. 6.:i5 a \ Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko.
8.01	S v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 11.30 U v Ljubljano, Dunpj, Zagreb, Budimpešto.
ž Cenjenim inserentom na znanje!

Že večkrat so nas prosili naši cenj. inserenti, osobito oni z dežele, ki ne poznajo mere na vrste, katera je v rabi pri vseh listih in ker niso mogli tedaj zračunati, koliko bi plačali za ta ali oni oglas, da uvedemo za oglase tako mero, ki
::: je občinstvu poznana. Da ustrežemo tej želji in da sledimo vzgledu angleških in ameriških listov, odločili smo se za mero na milimetre. Odslej tedaj računali se bodo oglasi na milimeter v visokosti I kolone : :: in sicer po sledečih cenah : : Trgovinski in obrtni oglasi po 8 stot. milimeter; osmrtnice, zahvale, poslanice in oglasi denarnih zavodov po 20 st. milim., in sicer veljajo te cene za 1-kratno uvrščenje. flko se objavi oglas večkrat v mesecu, ali celo v tednu, dobi se primerni popustek, ki raste s številom oglasov.
=0
Oglašujte vaše oglase V „Edinosti"!
i
=[J
P. N.
Čast mi je uljudno naznaniti, da sem si
Popolnoma na novo
'k
z novim letom igoS uredil
Ob nedeljah in praznikih: 2.45 do Krmina: 3.55
do Nab -ežine.
Prihod iz Trsta.
Iz Hallje preko Červinjana En Kormina.
7.40 l> iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.52 6 iz Kormina preko Nabrežine. 10.38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana
11.28 O iz Kormina preko Nabrežine. 4.15 G iz Kormina (zveza z AjdovSčino) in ir « er-
vinjana. 7.1n u iz Červinjana.
7.46 G iz Kormina (zveza z Ajdovsč ) preko Nabrežine 8.^5 E iz Normina (zvega z Ajdovšč.) preko Nabrežine lO.cvO G iz Kormina in 8 iz Červinjana.
Iz Dumja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
6.15 0 z Dunaja, Budimpešte
t).30 - z Dunaja, Ljubljane, Ostenle in Londona j P.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte j in Reke.
10.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9.0*2 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte
Ob nedeijah in praznikih: 10.35 iz Nabreiine; 11.17 iz Kormina
ET A. Bergant
Trst, ul. Squero Nuovo ij, IV i i
Ćeaalka za valovite lasi. Negovalka ia roke Se priporoča cenjenim gospeui.
Električno vpeljavo /
izvršuje
jpranlo S. Dalsasso
TRST ulica S. Splridions Sto?. 8.
Slovenci!
Lastniki krčm, gostiln, hiš in stanovanj, kupu
mrežice in druge predmet
za plinovo razsvetljavo v prodajalnici — — —
Srmano Cattelani
Trst, ulica Saverio Mercadante št. I
kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blag
Velika tvrdka v Trstu išče spretne agente
kateri imajo poznanstvo v mestu in na deželi. Osiguran je lep dobiček. Ponudbe pod A. R. na seratni oddelek Edinosti", ulica Giorgio Galatli IS.
LJ3IRALEC in P°PravUate'] glasovirjev 36 u	u priporoča slav. občinstvu
ANDREJ PEČAR, ulica Dante Alighieri štev. 3 II. nadst., Trst.	«1
GOSTILNA
„Rll'antica Pompei'
TRST
Piazza Carlo Goldoni 4
W Ulica Giosue Carducci 5
Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino
Rodoljubi! Sirite „Edinost"!
t*-
tovarno za vozove»*m probnu
V njej bodem izdeloval vozove vseh vrst tako do priprostega do najfinejšega, kompletno ali tudi posamezne dele. Mogoče mi bode bolje kakor do sedaj kot kolarski mojster zadovoljiti cc. gg. odjemalce in naročnike s finim, solidnim delom in točno postrežbo. Tudi se bodo vsi popravki vozov hitro in solidno izvrševali.
Dovoljujem si še pripomniti, da obstoja tvrdka, katorej naslednik sem podpisani. Že do ioo let, kjer so se mogla do sedaj samo kolarska dela izdelovati.
Uljudno proseč, da blagovolite kakor dosedaj tudi še naprej izkazati mi blagonaklonjenost, zagotovijam najtočnejšo in dobro postrežbo ttr se priporočam
z naj odličnejšim spoštovanjem
FRAN STARE
tovarna vozov v Kamniku.
tvrdke Giraidi & Bettiza v Spijetu
je najboljši
Lt OSLASS.
T
|>ia':i oglas nt5uur.j > te po 3 etot. beaedo; oi^motukane be^oo 30 računajo eekra* 5-tČ, ^-i-jci^ajgt} piiatOfi.ina	atotink. J
!	--ri-iča sa	. __

D^LaI hoSvo« Po ceni sta na prodaj -reKei, ncUCSd kostuma parkeljev /.a gospode iu dva za dame ; kostumi »o aovi, B^ilem. jako elegantni. Ogleda se jih pri g. Albert«, Tia dei fabbri 2, II. nadstr.___
nP,nfln;n	možke obleke na obroke, p!a-
rroaajo se čilo vsaki teden ali na mesec^
Via Ca^erinn 12, I. nad.	_lir
IXX«	mlada poštena deklica kot pestunja k
ISC8 Sc slovenski rodbini. Oglasiti seje v ulic:
Giustinelli št. 4, L nadat., levo.
prodajalna lestvin
ALOJZ LEGAT
Ulica Industria 653 (veral ul. Vespuci) TRST
Sveže blago. — Poštena cena.
O	.. Novi veliki dohodi blaga za oblek--
mllKS. paktot za moške in dečke po najnižjih cenah pri I v a n u š i m i c, Trat. ulica Barnera 32 (v hiši lekame Picciola)	154 '
O p « z k e : Debele številke značij j popoludne. 0 = (. sebni vlak in B =Brzovlak.
mmu arnsivo m
m krčmarjfl.
pojasnili pri odboru omenjenega društva
#%f«

RICUR
ULČAKAR & Co. - Trst


ena svetla, druga _ - , tunina, se prodam V P1KTRO CUCIT, ul;ca Fontana 0
Dve spaini sobi, tunina, »e produ^ tn
po prilični ceni.
J.
Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - informacije.
Zaloga raznovrstnega kolonijalnoga in druzega blaga.
- ZAHTEVAJTE CENIK -
Ferdinande Ferleitig korater.Slika sob
s-rbe vsakovrstna lakiranja in tapecirerska dela h papirjem. TRST, ulica Cliioz/.a 4._
Sadite sadno drevje!
I društvo v Rihemberku, proda takoj mnogo tnoč c»p-i ijeuih jabolk, češenj in breskev po nizki ceni. Jvi'
»I < (^Gartrose) za saditi s9 iščejo. Ponu lbe VrilslbtJ na „Icseratai oddelek Edino3ti" od_ 11. do 1. popol-____7
\š\rtt\ Prav0 dalmatinsko ; opolo in Črno po stot. VinU 64, ge protia na trgu Barriera vec hiašt. S.
1____257
ClrlHo ss lePa	soba v ulici Roma?na v
UUUd škorklji (Campagna Cappon št. 32(.

lePata 8obo Prazn0» eveutuelno tub mali ka-IboCld binet, mati in hči, pri 8loven=ki družini, za 24. avgusta. Ponudbe pod Stanovanje ' poste re-
• stante, glavna poŠta, Trat.
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, Iift.:kopelji Cene zmerne. Počkaj & Kogl.
Hotel Balkan K