2H. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. novembra 1904. XXXVII. leto. Isnaja »ca* dan *vaćar, tzimfii aedoije in praznike, ter vena po posli prejeman aa avstro-ograk« dežele aa vse (eto 85 K, aa pol leta 13 K., za četrt leta 6 K 60 ta, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano • pošiljanjem la dom za vse teto 34 K aa poi leta 12 K. za četrt ieta 6 R za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj placa za vbc leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 50 h. aa eden mesec 1 K 90 It. — Za tuja daiala tolike teč, kolikor znaša poštnina Na oaročbe brez istodobnu vposiljatve aar>cmne se ne ozira - Za oznanila se plačuje t>d poterostopne petit vrste po 12 h. če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, 6» *s trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se tovolć (rankovati Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnlalvo je v Knaflovib alicah st 5, in sicer oredniatvo v 1 nadstropiti, apravni&tvo pa v pritličju — DpravniBtvo na) se blagovo iU pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t ). administrativne stvari „Slovenski Narod11 telefon 6t. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Klerikalna enketa Globoko tiče klerikalci v mlaki, v katero so zašli po svoji lastni nestrpnosti in obupno mahajo z rokami, da bi se rešili iz svojega položaja. V zadnjih tednih so se zopet oprijeli bilke, ki jih je že enkrat spravila iz največje nevarnosti. Začeli so zopet nieŠetariti s spravo med narodno-napredno inmed klerikalno stranko in to mešetarenje se nadaljuje. Zdaj so iztaknili klerikalci nov modus in novo obliko, kako bi se taka sprava dala uresničiti, a ker vedo, da jim nihče ne zaupa, so poskusili svojo srečo z enketo V tej nedolžni obliki naj se suče diskusija o ustanovitvi velike slovenske stranke, ki bi obsegala vse sloje našega naroda in bi se raztegnila Čez vse pokrajine slovenskega ozemlja. „Slovenee" se je obrnil za svet do vse slovenske javnosti in jo pozval vsakogar brez razlike mišljenja in strank — naj pove svoje mnenje, kako bi se dala ustanoviti taka velika slovenska ljudska stranka, v kateri bi se enako domačega čutil slovenski kmet, obrtnik, delavec, trgovec in akademični izobraženec. Po „Slovencevem" mnenju bi taka stranka povzdignila moč slovenstva 8 skupnim delom, vzela bi v roke narodno vodstvo z vso energijo v vseh slovenskih pokrajinah, podpirala bi ob mejah politično borbo s pomočjo vseh narodnih organizacij, katere bi jej bile podložne, s Čimer bi se dosegel velik uspeh na periferiji in bi bil tudi v kranjskem deželnem zboru zamaŠen glavni vir prepira, ako bi imela v njen gospodstvo slovenska večina, nujna posledica take vseslovenske stranke. -Slovenec" se je potrudil, da bi dal svojemu predlogu kolikor mogoče simpatično obliko in ga odel s plaščem nedolžnosti, da bi se ne videlo — klerikalno konjsko kopito. Povzpel se je celo do izjave: „Ne zahtevamo, da bi se morali posamezniki vsled te nove organizacije odpovedati svojim nazorom in težnjam". In poskusil je tudi izven-kranjske Slovence interesirati za svojo misel, Češ, da je teritorijalno strankar-stvo še 8kodljivejše, kakor politično strankarstvo in da bi nova slovenska ljudska stranka tudi na Primorskem, Koroškem in Štajerskem poživila in okrepila slovenstvo. Kar se nas tiče, smo popolnoma prepričani, da je ta misel ravno tako samo manever, ki naj narodno-na-predno stranko spravi klerikalcem pod nož, kakor so bili doslej vsi „spravni" poskusi, kar so jih storili oziroma sprožili klerikalci. Narekuje jim to misel spoznanje, da se sami ne izkopljejo iz mlakuže v katero so zašli, spoznanje, da število mandatov, ki jih ima kaka stranka, ni odločilno za njeno nevarnost. Klerikalci čutijo in vidijo, kako klijejo in se razvijajo med narodom ideje, k i j i h j e z a s e j a 1 a n a r o d-n o nap redna stranka, kako gine v a ugled duhovščine, kako pojema p r e j n e o m e j e n o s p o š t o-vanjepred cerkvenimi odredbami, kako peša prej omnipo-tentna cerkvena avtoriteta, kako se vdomačuje in nt rja — svobodna m is el. In to jih navdaja s strahom. Klerikalci tudi vedo, da bi jim ne bilo prav nič pomagano, če bi vsled vladnega pritiska na uradništvo narodnonapredni stranki odvzeli kak mandat, in tudi Če bi imeli v deželnem zboru veČino, bi ne mogli nobene stvari proti volji narodnona-predne stranke izvesti, med tem ko bi narodno napredna stranka svoje misli in ideje lahko s podvojeno ener-zijo širila in tla za to so ugodna, to nam mora potrditi vsak1 duhovnik, če hoče priznati resnico. Klerikalci so bili pred dese-! tirni leti prepričani, da narod-nopredno stranko kar čez noč pohodijo in poteptajo, danes vedo, daje to popolnoma nemo-goče, pač pa daje vpliv narod- j nonapredne stranke začel pod- j kopavatitemeljejnakaterihsloni klerikalna moč in da so raz- mere dozorele tako, da je lahko mogoča celo nova reformacija. In zato skušajo klerikalci potom „sprave" in „slovenske ljudske stranke" doseči z zvijačo to, česar z odkritim bojem niso mogli in ne morejo doseči. „Slovenee" se je obrnil do vse slovenske javnosti s pozivom, naj izreče svoje mnenje o njegovem predlogu. Z ozirom na to bomo poročali, ko bo ta „SlovenČeva" enketa končana in potem vzeli stvar v pretres. Ali eno moramo že danes povedati: „Slovenee" naj priobči le podpisane izjave. Mi smo stari lisjaki, in se ne damo za nos voditi z izjavami, ki bi jih skovali ljubljanski lemenatarji in jih podpisovali s „star liberalec", „dolgoleten pristaš narodno-oapredne stranke", „zvest vo-lilec liberalne stranke", „prijatelj dr. Tavčarja" ali „tridesetleten naročnik Slovenskega Naroda". Kdo hoče kot oseba v takih stvareh govoriti, naj se podpiše s polnim imenom, ker drugače nimajo take izjave nobenega pomena. To ve tudi „Slovenee". S svojo obljubo, da bo v izjemnih slučajih pri-občeval došle izjave brez podpisa, si je le zagotovil odprta vratca za slučaj, če bi njegov poziv — sploh ne našel odmeva. Vojna na Daljnem Vztokn. Poročilo generala Saharova. General Sabarov poroča z dne 4 t m : Danes ponoči so zavzeli naši lovoi pod pove! stvom poročnika Va-deckega vas Kuanmioan, dva kilometra vzhodno od Beniapuce in so se tam skrili v zasedo. Ob 5. uri Zjutraj je prišlo v v*s poi kompanije Japoncev m se je brez vsake opreznosti razšla po vasi z namenom, preskrbeti krme za konje. Lovci so z baioneti naskočili Japonce in ubili pet mož, deset pa raniti. Japonci so se umakuili za neki zid in odkrili ljut ogenj iz pušk na naš oddelek. Ker so Jstočasno dobili pomoč, se je naš voj boreč se umaknil v smeri proti Tunhupn. Na naši strani so bili š> r.e ranjeni. Dne 4. t. m. je sovražnik 1 utn bombardiral naše okope pri Š&nlanci. Naše izgube so bile ne znatne. Ena naših baterij je obstreljevala vas J jnd-jlacja, en kilometer južno od §ah;ipa. Dotično vas smo na treh m stih vžgali. Sovražnik se je umaknil iz nje, a je zašel v ogenj naših brzostrelnih topov. Naša artiljerija je semtertja obstreljevala sovražne baterije in vas L'nšinpu. Sovražnik je bombardiral vasi Kanšenpu in Kaolitun. — V soboto 5. t. m. ni Saharcv dobil nobenega poročila o kakem spopadu. Ob fronti. Rusko braojavno agentstvo poroča iz Dadsipa z dne 5. t. m.: Na celi fronti vlada mir, samo posamezne baterije obstreljujejo druga drugo, ne d* bi mogle povzročiti kakšne znatne škode, bovražni armadi ste v neposredni dttiki pri vasi Nanganca. Rusi, kakor Japonci delajo velikanske priprave za bodoče operacije. General Kuropatkin dobiva vsak dan novih vojev na pomoč in sedi se, da je njegova armada že narasla najmanj na 400000 mož. Pričakuje se, da se ▼ najkrajšem času vname odločilna bitka, po iniciativi katere stranke, to se pa ne mere že vnaprej povedati. Ali bodo pričeli z ofenzivo Rusi ali Japonci, je sedaj še popolnoma nejasno. Odbit napad na Port Artur in Kitajci. xDaily Expressu« se poroča ii Šanghaja: Na Kitajce je sitno učinkovalo dejstvo, da Japonci niso mogli 7avzeti Port Arturja na Mikadov rojstni dan. Ker se je ponesrečil ta načrt, smatrajo to Kitajci kot dokaz japonske slabosti in Japonci so mnogo trpeli na ugledu, tembolj ker so sami odkrito priznavali, da bodo zastavili skoro nadčloveške sile, da trdnjava pade dne 3. novembra. Kitajsko časopisje je v zadnjem čaeu spremenilo svoje stališče. Kitajski listi ie odkrito Bmešijo japonske zahteve in stavijo vprašanje, ako se niso vojaške sposobnosti Japoncev previsoko cenile. Ruski tiskovni urad v Š<*ngha|U se silno trudi, da bi izrabil japors^e neuspehe pred Port Arturjem in po večal ruski vpliv na kitajskem obrežju in v Pekingu. Nasprotujoče si vesti. Iz Londona se brzojavlja: Do polnoči ni bilo nobenih uradnih poročil o položaju pred Port Arturjem. Vesti iz Cifu si zelo nasprotujejo. Japonci blokirajo z veliko strogostjo trdnjivo in ne izdado nobenega poročila o izidu ladnjega splošnega napada na Port Artur. Nekatere vesti zatrjujejo, da se na^al še nadaljuje in da je bomba r d m a še vedno silno intenziven. Druga poročila pa izjavljajo, da to Japonci nape d že ustavili. Korespoa-dent »Daiiy Teiegrapba« javlja, da se je na svoji ladji približal trdnjavi na nekaj miij, a ni a!išal nobenega streljanja. Nekateri viri vedo povedati, da so bile vse ruske vojne ladje v pristanišču uničene, oziroma da so nesposobne za boj. Drugi pa zatrjujejo, da se admiral Tog > boji, da bi rusko brcdovie znova vdrlo iz luke in da je z ozirom na to močno povečal število svojih ladij, ki imajo nalogo blokirati Port Artur. Poroč lo „Daily Telegrapha". »Dai!y Telegraph« poroča: Ako se položij Japoncev v kratkem izdatno ne izboljša, se ne more smatrati za ugoden. Japonci naskakujejo dan na dan ruske okope, ki so opremljeni i žičnatim bodečim omrežjem in dospo med najljutejsim ognjem do najskrajnejših zunanjih utrdb. Tu se morajo ustaviti in se utrde v takozvanom »mrtvem kotu« zunanjih forov. Japonci uradno priznavajo, da je glavni smoter vseh navalov ta, da bi rusko brodovje prisilili, da bi zapustilo pri stanišče. Nato bi se pričelo redno obleganje trdnjave, ki bi eventuvalno lahko trajalo še preko zime. V tem slučaju bi od oblegajoče armade lahko odšlo toliko vojev na pomoč maršalu Ojami, da bi le-ta uspešno lahko napadel generala Kuropa^kina C* bi ti voji, ki stoje aedaj pred Port Artur jem zadostovali, da bi se «.<.- metla ruska »rmada je pač dvomljivo. LISTEK. Izprehodi p« Pariza. Pi&8 dr. Ivan Prijatelj. V Parizu, 28. oktobra 1904. Dalje.) On ni zagovoril ljudstvu o tem, kar giblje, žene in navdušuje znanstvenike pri njihovih raziskavanjih, on ni uiti poizkušal vcepiti v Človeška srca ono strastno željo po samostojnem iskanju znanja, ono sveto ljubezen do rezultatov lastne misli, z eno besedo: njemu ni prišlo na misel navdati malega človeka s pogumno zavestjo, da je vsak sam znanstvenik, majhen sicer a dovolj velik za svojo potrebo. Ampak je sel in začel pred občinstvom zbirati znanstvene date, razkladati „dokumente človeške prirode", češ ti naj sami govore zase. 8 tem se je položaj izpre-menil samo v toliko, da je Zola pripovednik stopil namesto učenjaka na kateder, a malemu človeku je vstala ista pasivna vloga poslušalca, ki jo je imel že poprej Tako se sme Zola po vsej pravici imenovati enciklopedista Človeškega narovoslovja. V najnovejši dobi je odgrnilo valovje časa novo gubo i človeške dnše. Pred našimi očmi se ie [ odkrilo začasno zaslonjeno brezdno ideal-| nih potreb naše duše, onih nebeških ■ zahtev človeške prirode, ki so ravno s tako realne ko pozemeljske. Izdalo se ! je novo geslo: Črta navzgor, idealizem. In zopet se je pojavil Francoz, pri-| pravljen, da nanese gradivo zidarjem nove stavbe, prejšnji Zolov tovariš, II u y s m a n s. Junak njegovih poslednjih romanov, učenjak Dnrtal hodi okrog in skrbno zbira in beleži vse „dokumente" Človeškega dejanja in nehanja, ki se v njih ta radnaravni princip kaže, pooseblja in nazodeva. Zola in Huysmans sta nasprotni plati ene in iste naturalistične medalje pristno francoskega kova. Pri gradnji abstraktnih stavb je Francoz samo pomočnik, donašalec materijala, ki ga zna s svojo prirojeno zornookostjo najti, prirediti in očistiti vsega nepotrebnega balasta. V percipiranju dogodkov in stvari pa je mojster vseh mojstrov. V vsej tej konkretni zunanjosti, ki bije človeku na uho in se mu v tisočerih oblikah stavi pred oči, tu se zna Francoz najti kakor nihče drugi. V virtuoznosti, s katero se suče v empiričnem svetu neposrednih vtiskov in Čuvstev, v spretnosti, s katero privzema forme k formam, združujoč jih v neslišano harmonijo in muziko, v sen-zitivnosti, ki ž njo razločuje vse stopnje perturbacij od najsilnejših gromov in treskov do najnežnejšega božanja čutnic, izkratka: v vsem tem, kar sestavlja formalno, artistično polovico užitka in dopadanja, ki ga ima Človek nad delom svojega duha, — v tem je Francoz nedosegljiv. Taka je umetnost Stendhala, začetnika nove francoske pripovedovalne umetnosti: fino opazovanje vsega tega, kar se godi na površju z rahlim posezanjem s peresom za onimi notranjimi nitkami, ki neposredno vežejo verigo in tek dogodkov. Tak je gigant Balzac, Človek, ki je „od znotraj poln podob", da rabim izraz Durerjev, umetnik, čigar slednji pogled na svet je zapustil v njem jarko fotografijo, katere pisatelj razstresa potratno in z najleh-kotnejšo gesto. Včasih vam začne popisovati čuvstva in misli, ki nevidno vežejo stvari in dogodke njegovih romanov. Pa treba mu samo pazno sle- diti, pa se skoro u veri š Že na brezskrb-nosti forme, da to niso nikakšne z intelektualnim trudom iz globine stvari izkopane in iz bistva reči izžete dedukcije, ampak ilste stvari in reči, pokazane namesto v svoji fenomenski (pojavni) formi v dialektični obliki sijajnega mojstra besede, kakršen je Balzac. Tak je D'Annunzio, in kadar ga čitam, ne morem nikoli, da ne bi mislil na Balzaca. D'Annunzio je pisal „11 fuoco", liričen roman svoje ljubezni; to se pravi toliko kakor zgodovino onih kompliciranih, cisto notranjih dogodkov naše duše, ki jih predejo v nji tajne sile našega organizma, doseglega zedinjenje Bvojih dveh ločenih polov — moškega in ženske. A južna njegova nrav ne da solncaželjnemu romanskemu umetniku ostati v notranjosti duš, v teh skrivnostnih temnicah. Izraz za svojo ljubezen dobi Šele takrat, ko jo je projiciral v konkretnost, ko ji je dal lice Benetk. In sedaj mu teče in se leskeČe beseda. Vse brezštevilne barve slikovitega mesta se tope v njegovem stavku od opojnega sijanja težkih, zlatih mozaičnih stropov do najnežnejšega Žarka jutrnje zarje, vzhajajoče nad Lulom ; vsi glasovi od najglobokejših bronastih zvokov iz cerkvenih stolpov do najrah-lejšega pljuskanja ponočnih valov v poslednjem kanalu sredi mesta služijo v to, da izražajo njegovo ljubezen. Tako Čutijo, gledajo in ustvarjajo samo Romani, samo sinovi te natura i listiČne in dekorativne rase. Balzac pravi na nekem mestu — seveda s satiričnim tonom in namenom: „Si pour vous la vie n' est qu' une surface k eftleurer, voici vostre monde.tt Najsilnejši so oni njih umetniki, ki dajejo samo življenje. In v tem oziru ga nima Francoska pisatelja nad M a u-P as santa. Njegov talent je zakladnica Balzacovega tipa, toliko modernejši, kolikor je resniČnejŠi, da se neČe več vezati v dolgo formo romana, ampak podaja svoje neizcrpljive vpoglede v Življenje v takih kratkih, odlomnih oblikah, kakor jih je prejel. Pri njem vre vse lehko in spontano na dan: adulterna vsebina in enostavna, kratka forma. Tu se je Življenje samo zlilo v formo, ki je novelistična; zato je Man passantova forma prirodna forma novele in on po vsej pravici dosedanji največji novelist. Dalje pnn) O zadnjem navalu in o položaju v trdnjavi. Po poročilih is Loudona je imel Badnji naval na trdnjavo edino ta uspehi da so Japonci osvojili kitajsko mesto, ki leži poldrugo miljo severno od Port Arturja. Eno miljo pred me stom grade Japonci silne okope. Ako je ta vest resnična, je položaj port arturške posadke sicer resen, a ne kritičen. Japonska armada najbrže ne bo mogla držati imenovanega mesta, ker je popolnoma izpostavljeno artiljerijskomu ognju z fora Paijušan. Rusi v Č fa zatrjujejo, da se trdnjava še dolgo časa lahko drži. »Daily Ohromele« poroča, da so biii boji pred Port Arturjem v času od 29. oktobra do 3 t. m. Ijutejši, kakor vsi prejšnji. Pri foru IČan bo bili uničeni celi japonski batoljoni in vsi napadi naEr« luugšan in druge glavne utrdbe odbiti. V Tokiju se misli, da general Nogi ne bo pred spomladjo ponovil naskokov na trdnjavo. Ruski konzul v Cifu je dobil brzojavko, da je artiljerijski ogenj pred Port Arturjem ponebal. Reuterjev urad poroča iz Tokija: Čuje se, da bo Japonoi osvojili for Vangtaj, potopili več transportnih ladij in zažgali eno okiopnico. Te vesti še niso od nobene strani potrjene. — Poročevalec »Birževih Vjedomosti« brzojavlja iz Č>fua: Iz verodostojnega vira lahko zagotavljam, da vest, da bi bili Japonci osvojili for Sikuanšan, ni resnična Uspehi zadnjega navala na Port Artur niso v nobenem razmerju z ogromnimi japonskimi izgubami, ki so večje, kakor vse prejšnje. Po poročilih iz Londona je bil boj 3. t. m. tako ljut, da je kri tekla kar v potokih. Več ruskih okopov in en for so Japonci osvojili. Ruski ar tiljerijski ogenj je imel silen uspeh. Ruski brzostrelni topovi so uničili cele japonske polke Kakor se poroča iz Šanghaja, so Japonoi 1. t. m. potopili pred Port Arturjem dve ruski vojni ladji, 2. t. m. pa eno topničarko. O portarturškem brodovju. Iz Londona se javlja: Ruska posadka v oblegani trdnjavi stavi vse svoje nade na smelo postopanje admi rala Virena. Pričakuje se, da vojno brodovje v kratkem vdre iz luke. Ko je admiral Vitheft v pomorski bitki dne 10. avgusta pal, so se razobesile Štiri signalne zastave. Japonska granata je odtrgala eno izmed teh za stav in tako spremenjen signal je pomenil, da se naj brodovje vrne v Port Artur. Z ozirom na to se knez Uhtomski ne postavi pred vojno sodišče. Carjevo pismo generalu Steslju. Car Nikolaj je baje dal generalu steslju popolno pooblastilo, da lahko gledd Port Arturja ukrene, kar mu drago. To pooblastilo se mu pa še ni moglo dostaviti. V posebnem pismu izreka oar svoje priznanje junaškim braniteljem Port Arturja in izraža nado, da bo trdnjava kljubo vala vsem napadom. Potopljena japonska oklopnica „Jošima". Nedavno smo poročali, da se je pri Daljnem potopila oklopnica »Jo širna«. Ta vest se j a sprva iz Tokija demantirala. Sedaj se pa poroča iz New-Yorka, da je japonska vlada uradno obvestila zastopnike velesil o izgubi imenovane oklopuice. Baltsko brodovje. Baltiško brodovje je v soboto, kakor se poroča, odplulo iz Tangera v Atlantsko morje. Eskadro spremlja sanitarna ladja »Orel«. Rusko poročilo o dogodku v Severnem morju. »Novoje Vremja« poroča: Ko je rusko brodovje plulo mimo Skagena, je bilo obveščeno, da se nahajajo v nekem norveškem fjordu štiri tuje torpedovke neznane narodnosti. Brodovje je plulo ločeno, in sicer je bila poleg oklopnic »Borodino«, »Orel« in »Aleksander III.« najzadnja oklopnica »Knjaz Suvorov«. Dne 21. oktobra ob 8. uri zvečer je poslala transportna ladja »Kamčatka« brezžični brzojav, da jo zasledujejo torpedovke. Med pogovorom med admiralsko ladjo in »K*mčatko« so torpedovke skušale kaj natančnejšega poizvedeti o ruskem brodovju. Brzojavile so v ru-' skem jeziku: Kje je brodovje? Kje je »Knjaz Suvorov«. Podpis: »Kam čatka«. To se je zdelo Rusom sumljivo in so vprašali po imenu oficirja, ki je brzojavil Odgovora ni bilo. Nato je admiralska ladja nadaljevala pogovor s pravo »KamČatko«. Ob 12. uri 55 minut smo opazili dve brzoplujoči ladji, kateri smo s pomočjo reflektorjev takoj spoznali kot torpedovki. Istočasno se je opazilo, da ste si torpedovki dajali signale, kakor bi hotele izvršit' napad. Oklopnica »Suvorov« je prva jela streljati in nato druge. Ko so Rusi opazili ribiške ladje, so takoj prenehali streljati, dasi so se ribiči vedli zelo sumljivo. Deželni zbori. , Gradec, 5. novembra. Seja se je začela šele ob pol 11. uri dopoldne. Načelnik finančnega odseka grof Kottulinsky je začal nadaljevati s poročilom o proračunu. Na vrsto je prišla točka »prisilni zavodi« s potrebščino 165.428 K in s pokritjem. Vsi slovenski poslanci so vložili spreminjevalne predloge z glasovanjem po imenih. Ves dopoldan je minil pri teh glasovanjih. — Posl. dr. Schachert je predlagal ustanovitev deške meščanske Šole v Ljubnu — Posl. grof K o 11 u I i n s k y je predlagal ustanovitev deželne vzorne kleti. Ob 12 uri se je seja zaključila. Koper, 5. novembra. O ičina Piran prosi za podporo za gradnjo električnega tramvaja med Piranom in Sv. Luoijo. — Posl. Kom pare je predlagal, naj se pozove vlada, da kopuje v bodoče vino za e. in kr. mornarico od istrskih vinorejcev. Predlog je bil enoglasno sprejet. — Posl. Campitelli je predlagal, naj se istrski deželni nastop premesti iz Trsta v Poreč, naj se okrajni šolski nadzorniki nastanijo stalno na državne stroške in da se v večjih krajih ustanove nedeljske in večerne šole za odrasle. Končno so bile spre jeta v tretjem branju sledeče zakonske predloge: nova organizacija občinskega reda, novi pokojninski pravilnik za ljudske učitelje in spremembe pokojninskega zaklada za ljudske učitelje. Dunaj, 5. novembra. Deželni zbor je brez nadaljnih zaprek sprejel ves deželni proračun za leto 1905 črn o vi c e, 5 novembra. Buko-vinski deželni zbor je sprejel po daljši debati zakonski načrt o volilni reformi v poimenskem glasovanju. O položaju. Praga, 6 novembra. Parlamentarna komisija češkega kluba ima v sredo, 16. t. m., na Dunaju sejo. Popoldne istega dne se zbere plenum kluba. Skupna seja parlamentarnih slovanskih klubov pa bo 15. t. m. Brno, 6. novembra. Člani permanentnega spravnega odbora so imeli včeraj sejo ter so sklenili, da naj pododbori za volilno reformo in za šolske zadeve čim preje, in sicer na Dunaju, zopet začnejo svoja posvetovanja. Izgredi v Inomostu Inom ost, 6 novembra. Župan Greil poroča o krvavih dogod kib skrajno pristransko. Po nje govem zatrjevanju so italijanski dijaki, prišedši ponoči iz gostilne, »kakor na povelje brez povoda začeli streljati na malo gručo blizu gostilne zbranih Nemcev«. — Neki drugi nemški očividec opisuje dogodke sicer tudi v nemški luči, vendar pa priznava, da so Nemci prvi vpili: »Pretrgajmo kordon (policijsko stražo) in udarimo po Lahih!« Inom ost, 6 novembra. Pred stanovanjem nadvojvode Evgena so prirejali demonstrantje viharne ovacije, ker je bil nadvojvoda baje proti temu, da se odpošlje vojaštvo pomirjevat. In o most, 6. novembra. Kakih 125 italijanskih dijakov je še vedno zaprtih pri deželnem sodišču. Preiskavo vodijo trije nemški sodniki. V bolnišnici Še leže štiri osebe, ki so jih ranile krogle, neki Konklave L 1903. m. (Dalje.) Politika papeža Leona XIII. in njegovega državnega tajnika je z železno doslednostjo merila na to, da razbije kom%j zedinjeno Italijo in obnovi posvetno gospodstvo papeževo. Na povelje iz Rima so tudi slovenski duhovniki dolgo let na raznih shodih proglašali, da je bil papež oropan svoje oblasti in da je sa isveličanje kristjanskih duš neiz ogibno potrebno, da ima papež svojo posvetno državo. Rim je temu svojemu oilju vse irtvoval. Pustil je na cedilu »nesrečne in zato sv. cerkvi posebno k srcu prirasle« Poljake; žalost nad tem činom papeža Leona XIII. je za svoj pr ljski narod zelo vneta kardinala Czackega in Ledochowskega tako potrla, da ni preveč, če se reče, da jima je ta žalost pomagala v grob. Ravno tako hladnokrvno je papež Leon žrtvoval Irce. Dokler jih je potreboval, jih je ščuval na punt, potem pa jih je v največji sili propust 1 njih usodi. Irski duhovniki, slepa orodja papeštva, so bili pahnjeni v ječe in so v železju umirali, papež Leon XIII. pa se je smehljal in niti s prstom ni ganil, da bi te žrtve svoje politike rešil strašne usode. Vatikanska politika pač nikdar ni imela ničesar opraviti z moralo, z etiko, s pravičnostjo in s človekoljubjem. Narodi, države, kralji, stranke — to so vse samo figure, ki jih y Vatikanu vladajoča tovaršija za eksplo atiranje verskih čuvate v izkorišča dokler ji kaže, potem pa jih neusmiljeno prepusti njih usodi. Bcj proti zedinjeni Italiji pa ni bil samo ljut in poln najhujše sovražnosti, nego tudi strupen in skrajno podel Podlost tega boja se posebno vidi iz dejstva, da je papeška politika proglasila zedinjenje Italije in italijansko ustavo sa hudičevo delo, izvršili so pa to delo fremasoni, ki v svojih sinagogah molijo satana, in ki s sttanom spolno občujejo. Papeštvo je iz temnega srednjega veka prevzelo bedasto podi3 n svinjarsko bajko o kultu hudiča in po vsem katoliškem svetu so duhovniki sleparili narode s to oslarijo. Leen Tax 1 je bil veliki apostol tega nauka, a je končno sam razkril, da je vse skupaj samo sleparstvo. O o huronskem smehu vsega omikanega sveta je bil hudičev kult — to sijajno spričevalo inferijornosti katoličanov — sramotno pokopan. A vse, kar sta počela Leon XIII in Rampolla, da bi razbila *edinjeno Italijo, je bilo brez uspeha. Ko je Leon XIII. umiral, si je moral reči, da se je zaman trudil, razbiti edin-stvo svoje lastne domovine in svojega lastnega naroda. Umiral je Leon XIII. dolgo in težko; do Leona XIII. so papeži nekako skrivnostno umirali in tudi volitev novega papeža bo je dotlej vršila skrivnostno, saj voli sv. duh I novega poglavarja cerkve. Sedaj pa je bilo to drugače. Ob smrtni postelji papeža Leona XIII. je nevidno stalo — moderno Časnikarstvo in to moderno časnikarstvo je istotako nevidno stalo tudi sredi kardinalov v konklavu. Časnikarstvo je uničilo tisto mistično poboŽnost in plašnost, s katero bo prej ljudje gledali na važne dogodke v Vatikanu. Cerkveni skrivnostni čar, ki je objemal take dogodke, je izginil, sijaj, kakor bi se godili misteriji nadčloveške, navadnemu umu nepojmljive stvari, je pri kraju. Zdaj vedo v sadnji vasi, kako navadno umirajo papeži in kak semenj je vo litev novega papeža: danes veruje samo še kak idijot, da iibira papeža — sv. Duh. (Dalje prih.) redar, neki dri. uradnik, neki medi-cinec in dunajski tehnik Tossini. — Da bi druhal še bolj naščuvali na Italijane, trosijo Nemoi vest, da sli karja Pezzeya ni zabodel vojaški bajonet, temuč je to storil neki Italijan s velikim nožem. In orno s t, 6 novembra V včerajšnjem ministrskem svetu Be je sklepalo o sredstvih, ako bi se nemiri nadaljevali. Sklenilo se je baje za ta slučaj proglasiti nad Inomo-stom izjemno stanje. — N ukaz nadvojvode E gena je prišlo iz Solnograda 300 vojakov lovskega bataljona in 59 polka Solnogračani so klicali na kolodvoru vojakom: »Paz te na Nemce !« S posebnim vlakom pride tudi kavalerija iz Aniže. In orno st, 6 novembra. Tudi namestnik baron Schwarzenau se je prestrašil demonstracij, ker je izdal na meščanstvo poziv, ki se pričen|a: Posamezni italijanski dijaki bo pro vzročiii s svojim nezaslišanim in na noben pečin opravičljivim postopanjem, da se je inomoškega prebivalstva lotila razburienost. Inomost. 6. novembra. Oi vseh strani prihajajo Nemcem izjave simpatij. Razen neštevilnih občinskih zasto pov sta izrekla simpatije tudi deželna zbora koroški in solno-graški. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 5 novembra Na vrsto je prišel predlog ministrskega predsednika o reformi poslovnika. — Posl. Kossuth je izjavil, da je izključeno, da bi se vrnil mir, ako hoče večina proti volji manjšine izsiliti spremembo hišnega reda. Tudi kralj nima pravice, zapovedati revizije hišnega reda. Ako je ministrskemu predsedniku odveč mir, ki je dosedaj vladal, dobro, potem naj nastane zopet vojna. Predlagal je, naj se predlog ministrskega predsed nika cdktoni ter se vlada pozove, da predloži zbornici revizijo vo lil nega reda. — Ko se je ministrski predsednik oglasil k besedi, je opozicija hrupno klicala: »Odstopite!« Ministski predsednik je vprašal resne elemente v opoziciji, ako odobravajo tako prizore ter niso tudi mnenja, da storijo narodni politiki uslugo, ako se ogrski parlament tako nizkot nih prizorov osvobodi. Njegov načrt nima namena onemogočiti dolgih debat. Opozicija naj ne misli, da se hišnega reda ne da reformirati z od ločno veČino. Obžaloval bi, ako bi se akcija ne dala izvesti z mirnimi sredstvi, toda ne dvomi, da se bo narodu izkazala tako velika usluga. Tepen minister. Pariz, 4. novembra. Zbornica je začela razpravljati o ovaduštvu v armadi, kakršno so si izmislili klerikalci. Posl. Villeneuve je iz javil, da zadene vsa odgovornost vojnega ministra Andreja.— General Andrć je opozarjal na klerikalne elemente v francoski armadi, ki so pri Dreyfusovi aferi demonstrirali proti republiki in predsedniku. Ko je nastopil on ministrstvo, se je med častniki povsod pojavljala klerikalna nestrpnost. Tudi v štirih letih njegovega ministrovanja ni mogel tega zboljšati. Po v s >d se bori proti njemu reakoija. Kot republikanski minister je dolžan, povsod poizvedovati, da republikanski častniki ne bodo prikrajšani. O pismih, ki so jih kleri kalni poslanci prečitali kot dopiso vanje med vlado in prostozidarsko zvezo, je izjavil, da bo po nare jena. — Podpredsednik Jaures (soc. demokrat) je izjavi), da morajo republikanski častniki mnogo trpeti vsled ovaduštva. Prečital je pismo vojvode Aumale, ki je pisal nekemu diviziiskemu generalu, ako ne more gotovih Častnikov odpoklioati zaradi njihovega republikanskega mišljenja, lahko predlaga, da se od pokličejo zaradi nesposobnosti. — Ko je pred glasovanjem še govoril vojni minister Andrć ter se nato podal k svojemu sedežu, pritekel je od sirani k njemu klerikalni poslanec pari škega mesta Syvetov ter ga s vso silo udaril s pestjo po desnem liou. Minister se je prijel sa lice, v tem pa gaje Syvetov udaril še po levem licu. Priskočili bo posUnci z levice ter Syvetova hudo obdelovali s pestmi Ministru so lica otekla, ker je imel pobahnsici napadalec na roki okovan prat*o. Mžrt?ovalen ratar socialnega polja. Podrobnostni spored sledi Z Rake. Na naše dop'se v »Slovenskem N«rodu« glede sadnj rbčinske volitve in postopanja klen kalcev proti učiteljstvu na Raki, nas je sedaj pograbil naš kaplan Pavel Perko v nedel|o 30 pr. m. ob 10. uri pri sv. maši raz lečo na tak surov način, da so tukajšnji — čast B >gu — osli se dogovorili, ga takoi pri prvi oslovski sr-jt imenovati častnim oslom. V svoji |ezioi je to revše vpilo in se vilo kakor obstreljeno ščene, kar celo uro. »Samo eden je med vami najslabši izmed vseh in vas vse po časopisih pred celim svetom sra moti. 3000 duš fara nima poguma! Bodite pogumni in stopite mu na prste! Ne hodit* v gostilne, k|er imajo »Slovenski Narod« iu »Rodoljuba«. Ta dva časopisa sta od škofa pod smrtnim grehom prepovedana, kdor te časopise bere, ne dobi odveze. Nič se ne bojim in še rečem na tem sv. kraju, »Narod« in »R doljub« sta pod smrtnim grehom prepovedana« itd. Tako |e rent*č i Pavle. Mi pa prav mo: Pavle, nehva-težnost je res plačilo sveta, lepa last nost pa to ni, posebno sa duhovne ne. Obenem smo izvedeli, da nam je tudi z enim dopisom v »Slovencu« usta zamašil in Rako, posebno občinski zastop, pred oelim svetom do čistega opral. Ko dobimo tisto v roke, hočemo Pavleta malo bolj popisat , z« sedaj ga samo priporočamo škofu za dobro faro ali pa za norišn co. da ne bodo naši spoštovani starčki več zdihovali: »t)liko sem star, pa še nisem slišal t*ke pridige!« 1 ' ' ----- i ...... Dnevne vesti. V Li ubijan t, 7 novembra. — Osebne vesti. V sedmi činovni razred bo pomaknjeni profesorji, gg. Anton Bartel, Alfonz Pavlin in dr. Ivan Svetina v Ljubljani, dr Karel plem G ar s a-rolli na Danaju in dr Josip Marinko v Njvem mestu. — Čehi in „lepi klub". Ali smejo C hi v državnem zboru nehati z obstrukoijo kadar sami hočejo, ali samo če jim to dovoli »lep1 klub«? Doslej smo izmed klerikalen Jugoslovanov o tem vprašanju slišali Juraja Bankinija in Ivana Šuateršiča ki pravita, da smejo C -hi pustiti ob strukcijo le če jim to dovoli »lepi klub« in slišali smo Vukovića, ki pravi da to ni res. Zdaj se je oglasil v »Edinosti« nov član lepega kluba — brez dvoma g. Spinčić, istrski sokol v p. — in ta pritrjuje Biankiniju in Šosteršiću. Spinčič pravi, da obstoji v tem oziru popolnoma natančen pismen dogovor, ki ni bil nikdar sklenjen. Zmešnjava nad zmešnjavo! Ker je do cela izključeno, da bi mladočeški klub s n e -del svojo besedo, če jo je res dal, je ključ do parlamentarnega položaja popolnoma v rokah B i a n k i n i j e-vih, Šusteršičevih in Spinčič e v i h in velka spretnost in modrost teh politikov nam jamči, da jim bo morala vlada dovoliti cele vagone koncesij, če bo hotela dobiti n)ih dovoljenje, da smejo Čehi nehati z obstru&cijo. Blagor južnim Slovanom! — Razkrinkano hinavstvo. OČe Smovc, že znani nam vitez ža-stne postave, ki ima o svoji in svojega bližnjega časti prav čudne in posebne nazore, ki vodijo Smovoa samega v zapor, je zopet doprinesel majhen dokaz, kako vzvišen značaj da je on kot klerikalen župan na Svetju, ki si lasti pravice nadzoro vati svojega župnika, gosp. Berceta. Bilo je še poleti, ko so sedeli oče Smovc goloroki v krčmi vaškega gostilničarja, se hladili kakor vsak navaden državljan, a pustili doma s spojim suknjičem vred tudi župansko čast. N kdo pokaže tamošnji pcšta-ki je bila tudi v veži krčme, očeta Smovca, češ, ta je tisti, ki Vam je hotel službo odjesti. 05e Smovc teh besedi niso slišali, šele nekaj dni pozneje jih jim je nekdo natvezil. Celih 41 dni potem, ko jim je nekdo te besede prinesel na uho, so se čutili oče Smovc razžaljenega na vsi svoji županski časti in veličanstvu. Hiteli so k sodišču ter vložili po svojem zastopniku ovadbo na drž. oravdništvo. Državnega pravinika zastopnik jih je čudno gledal, a oče Smovc so vztrajali pri svoji domišljiji, da opravljajo svojo župansko službo tudi takrat, kadar sedijo in se hladijo goloroki v vaški krčmi. Ker jih je pa končno državnega pravd-mka namestnik pustil čisto v nemaru, čutili so se naenkrat tudi csebno razžaljenega in mislili so, da mora sedaj ovadba na vsak način držati, in da bo obdolženec, ki se je drznil tako smelo dotakniti njihove županske in osebne časti, na vsak način kaznovan. Sodnik pa je na predlog obdolženca, ki — mimogrede povedano — dotičnih besedi tudi ni izrekel, poklical spise poštnega ravnateljstva Stvar je namreč ta, da je S nove v istini hotel gospioi Mariji Uršič v Medvodah službo odvzeti oziroma preprečiti, da bi ona ne dobila mesta poštarice O'a Smovc so proti rekviziciji poštnih spisov slovesno protestovali, češ, da te »Šrifte« nikogar nič ne brigaj i, pa bilo je zastorj Spisi so prišli in potrdili, da so oča Smovc pred Bogom in pred ljudmi velik hinavec, ker so vložili kakor je razvidno iz rekviriranih spisov na tržaško poštno ravnatej-fe»vo res vlogo, v kateri so zahtevali, da se naj nikakor ne odda služba kaki ženski, na noben način pa ne ^oapici Uršič, ker ta ne bi bila zmožna opravljati je. Poštno ravnateljstvo pa je vrglo po dognanih poizvedovanjih in zaslišanju nadkomi-sarja, ki se je izrazil, da je gospodična Uršič v vsakem oziru izborna uradnica, ter da je vloga županova, na kateri je žalibože podpisan tudi župnik iz Preske, znani Brenoe, sama grda intriga, katere žrtev naj bi poet, la gospija Marija Uršič, v koš, in gdč. Uršič je dobila masto poštarice. Se predno bi imel citati sodnik te došle spise, pa je stisnil Smovo rep med noge in jo urnih krač odkurii iz sodne dvorane, protestujoč po svojem zastopniku zoper tako negalantno razkrinkanje, češ, da se mu je z re-kvizioijo spisov zgodila krivica. Ko je tedaj videl, da je razkrinkan, delal se je še razžaljenega, a svoje tožbe bodisi radi razžaljenja osebne bodisi županske časti ni več vzdrževal, temveč strahopetno je odšel iz sodne dvorane, hoteč se odtegniti splošnemu zasmehovanju. Občini, ka teri načeljujejo oča Smovo, moramo pač kondolirati, da si je izbrala tako diko za župana. Kako dolgo bodo še županovali oča Smovc v Medvodah? — Oj ti božji namestniki. V Besnioi na Gorenjskem ima Stvarnik nebes in zemlje prav umazanega namestnika v os-hi Medvedko-vega Franoeta. Ta nesnažni božji namestnik je zadnjič pri oznanjevanju božje besede strahovito razbijal po leci in sebi v varstvo poverjene župljane obkladal z besedami »barabe«, »hudičeve iarfe« in »osra neti«. Vedno nas u5e, da je Bog vse-gamogočen in vsegaveden in vendar se izdajajo za njegove namestnike in pooblaščence pogostoma ljudje, ki bi jih še pes ne povohal. — Ces. svetnika g. Jos. Peniika, našega poročevalca na Duiaju, je deželno sodišče na Dunaju imenovalo za stalnega izve dene* pri kazenskih zadevah glede časopisnih stvari. — Nestrpnost pri krstu. V Prvačim so imeli kr-t Duhovnik vpraša botra, če ima spovedni listek z* Veliko noč; ker ga ni imel, pri spovedi je bil pozneje, mu ni dovolil držati otroka pri krstu. Moža je bilo sram, češ, tako dela ž njim, kaker da bi bil kak ničvreden človek! Far ška hud bija! — Kaj pa, če bi začeli preiskovati, če je vreden ta ali oni pop, da deli sv. zakramente? ! Mil -kateri otrok bi bil potem krščen! — Repertoar slovenskega gledališča. Jutri v torek, dne 8. t. m. vprizori se vdrugič v sezoni Sardau-nova efektna zgodovinska drama „Domovina", s katero se je otvorila letošnja gledališka sezona. Gdč. Spurna, ki se je bila sredi preteklega meseca pri predstavi ..Žene sužnje" tako po-Škovala na nogi, da od tedaj ni mogla nastopiti, prične pri tej predstavi v veliki vlogi Dolores zopet svoje delovanje. Ostale velike vloge so kakor pri premijeri v rokah naših prvih dramskih moči. — V četrtek je operna predstava ter se poje prvič v tej sezoni velika Wagnerjeva opera „Lo h engrin", ki se je popolno nanovo vprizorila in na- studirala. — Slovensko gledališče. Včeraj popoldne je bil drugič uprizorjen znani igrokaz „Mlinar in njegova hči". Zvečer se je pela opera „Huge-noti" a predstava ni nič kaj uspela. Gospč. Klementovi je bil podarjen lep šopek. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 156. vodstveno sejo dne 3. novembra 1904 Pričetek ob 3 uri popoldne. Navzočni: Tomo Zupan (srvo-mestnik) dr Draorotin vitaz B eiweis-Trstemški, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, dr. Fran šor Ivan Šubic in Anton Žlogar (tajnik). Svojo odsotnost je opraviči duh. svetnik Gregorij Einspieler in ces. svetnik Murmk Prvomestnik otvarja ob 3. uri sejo ter pozdravlja navzoče, nakar se je zopet razpravljala zadeva o »družben kavi«, ter se sprejel dar tvtdke Henrik Franck in sinovi v Zagrebu v znesku 300 K. Potem ko ae rešijo še nekatere druge zadeve ter se je pretresevalo tudi vpra sanje giede ustanovitve društvene Šole pri Sv. Jakobu v RoŽu, zaključi prvomestnik ob 6. uri zvečer sejo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Petdesetletnico svojega delo vama kot tipograf je včeraj praznoval f-ktor Kleinmavrove tiskarne g. Valentin A rselin. Šef tiskarne Kleinm»yr & Bamberg, gosp. Otomar Bamberg je na čast jubiiarju prire dil v svojem stanovanju rodbinsko slavcost in mu izročil v spomin dragoceno darilo. Včeraj je bila slav-nost v primerno okrašeni tiskarni. Gjsp. jubiiarju so čestitali uslužbenci raznih strok Kleinmavrove tiskarne in knjigoveznice, načelnik društva tiskarjev na Kranjskem g. Werzak, A>f g. Bamberg, vodja tiskarne g. Rtittingin v imenu časnikarstva urednik uradnega lista g profesor Funte k. Jubiiarju, ki ae je pre-srčno zahvalil za Čestitke, je bilo izročenih mnogo lepih daril. — Umrl ie v Metliki c kr. kan oelist g. Jožef Ban o. Pogreb je bil 1. novembra. Udeležilo se ga |e to liko občinstva, da je bil sprevod res velečasten. V nepopisni žalosti na hajajoči se viovi, katero je rajni po komaj triletnem zakonu zapustil z dvema sinkoma, je udeležba pri sprevodu vsaj malo tolažila. — Umrl je preteklo soboto v Idriji trgovre in posestnik, občespo-stovani gospod IvanTerčk. Pokojni je bil i Če o kr. gozdarju Franu Terčku in tast nadučitelju Janku Zu pančiču. N v m. p ! — Celje za Tirolce. Celje seveda ne sme zaostati, kjer se gre za kako rogovilenj*. Tudi Tirolcem je poslal občinski zastop svoje simpatije ter ostro obsodil »'talijansko barbarstvo«. Ta nujni predlog pa je utemeljeval — italijanski renegat dr. Negri, katerega oče je bil še ponosen polentar. — Nemstvo v Opatiji. Nemci še niso zadovoljni, da so dos-gli svojo šolo, temveč delaio sedaj na to, da se v Opatiji tudi ustanovi nemška župni|a ter se pokličejo duhovniki iz Dunaja. Tudi veliko novo cerkev ai hočejo graditi ter imajo v ta namen že denar naložen. — Poskusen uboj. 28Ietni Just Marc v Trstu ie devet mesecev ne živi več s svojo boljšo polovico, 26'etno Karolino Mare. V soboto zvečer je šel Marc čakat svojo ženo v ulico deila T«-s.a, in ko je Karolina prišla, jo je mož začel obdelavati z — nožem. Zadal ji je devet ran. k j se je žena zgrudila vsa krvava na tla, je Marc pobegnil, a se je pozneje sam oglasil na policiji Ženo so odnesli v bolnico. — Nepoboljšljiv grešnik. Pretečenega meseca |e priSel iz on silne delavnice dne 28 oktobra 1888. leta v B zoviku rojeni Anton Petnć, pristojen v Hrušico pri Ljubljani. Nekoliko časa se je potepal okoli doma. Ker mu je bilo domače življenje pre-dolgočasno, je pokradel ^ekaj denarja in odšel v s*.-et. Deček je že zaradi hudodelstva tatvine kaznovan s šest mesečnim zaporom. V prisilni delav niči se je učil črevljarstva. Ima na sebi rjav zanošen suknjič, črne hlače in klobuk in nosi pnsiljenske čižme. — „Lah" ju je spravil v zapor. Sinoči sta dva vojaka peš-pelfca št. 27 v Vegovih ulicah na vse pretege razgrajala. Policijski stražnik ju je posvaril, a je dobil za odgovor: »Sohau daes du weiter kommst, m t so einen lausigen Menschen sprich ich nicht!« Pri tem pa sta potegnila še bodala in ž njima hotela iti nad stražnika. Pozneie sta bila vroče-krvneža aretirana in odpeliana v zapor. — Ogenj v dimniku. Danes dopoldne so se vnele saje v dimniku v Klunovi h si v Hrenovih ulicah št 7 Oddelek gasilnega in reševalnega društva je takoj prišel na lice mesta, kjer pa ni prišel v funkcijo, ker je bi ogenj že preje pogašen. — Žejna gosta. Včeraj po poldne sta prišla v gostilno k »An gelju« v Kolodvorskih ulicah dva nemška gosta in popila 30 čaš pive. Bila sta ves čas zelo »zidane volje« in uganjala svoj nemški »Galgenbu. mor« na najrazličnejše načine. Ko sta bila njuna želodca dovolj napolnjena, sta pa začutila njuna žepa sušo, in ko se je natakarica odstranila, sta jo hajlovc popihala. Policija ju baje že voha — Nesreča. V soboto so pripeljali v deželno bolnišnico delavca Antona Paspaleja, ki se :e pri grad bi karavanske železnice v Bohinjski Beli vsled eksplozije dinamita težko po škodoval na desni roki in po celem obrazu — Kolesar jo je na tla podrl. Dne 6 t. m. ob 7 zjutraj je zadel kolesar J S. na Karlovski cesti Uršulo Čmivčevo, stanujočo na Karlovski cesti št. 26. in jo na obeh rokah in desnem kolenu znatno poškodoval Kolesar baje ni dal Č*nivČevi zna menja z zvoncem, da bi se mu bila mogla umakniti. — Tatvina. Dne 29. pr. m. je bilo krošn|arju Martinu Ceglarju v Kolodvorskih ulicah iz zaklenjene omare ponoči ukradenih 12 K. Ceglar je imel ključ od omare v isti sobi na mizi. Po ioija je tatu Že na sledu. — Pes ugriznil je včeraj služkinjo Ivano J*nbovo, stanujočo v Rožnih ulicah št 13 v desno koleno in jo lahko telesno poškodoval. — Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo z R**ke skozi L ub ljano v Ameriko 410 Ogrov, z južnega kolodvora se je odpeljalo tja 12 Hrvatov. — 36 Hrvatov je šlo z Reke skozi Ljubljano v H b 40 v Hrušico, od tam pa jih je što 60 na Reko.— Včeraj je Šlo iz Hrušice na Reko 30 Macedonoev, iz Podbrda v Zagreb pa 15 Hrvatov. — Lovski pes, velik, črn, ae je zgubil pred petimi dnevi v L,ub Ijani. Pripelje ae naj proti nagradi Iv. Seuuigu, Stari trg. * Najnovejše novica. — Izvoz živine iz Ogrske je zopet prepovedan vsled kužne bolezni v gobcu in na parkljib. V Avstriji je dovoljen izvoz le v gledeča mesta: Dunaj, Pulj, Olomuc, Pra^a, Brno, Pl-zen, Duu. Novo mesto in Trst. Ta mesta imajo namreč direktno zvezo med kolodvorom in klavnico. — Rotschildov dar. Baron Natanael Rothschild je daroval 2 milijona K, da se pri bolnišnici na Du naju, ki ima njegovo ime, dogradi trakt za brezplačno zdravljenje revežev. — Rodbinska drama. V Be rolinu se je žena delavca Klenza s svojimi tremi otroci vred obesila, ker je bila zaradi razžaljenja obsojena v globo 15 mark. — Pred alta r jem je zadela kap v Črvinjanu žapnika Driusa. — Nepošten odvetnik. V Zistersdorfu so zaprli bivšega odvet nika dr. S c h m i t a, ki je poneveril 50.000 K svojim klijentom. — Pon everj en j e. Pri Češki posojilnici v Lomnicu je poneveril bla gajnik Kittner 28.000 K ter se ustrelil. * Važno za dame! Pouk v samofrlzraiiju. Seda| ob pričetku gledališke in koncertne sezone je koristno in potrebno, da ima vsaka dama nekaj ročnosti v friziranju. Čast dame se lahko uč~ pravilnt-^a Česanja na lastni trlavi, cbenem pa tui: gojitve las. Frizure, bi se f i ti je naučiti se obrazu pris»Oi*-č~ naštu d<• monstrantov je bilo nad 3000. Inomost 7 novembra. Afera s poslancem Steinom s? je zgodila tako-le: Stein se je postavil na voz nekega fijakarja in govoril skrajno hujskajoče, poživljajoč zbrano množico k nasilstvom zoper vlado in preklinjač vlado samo Prihiteli policijski kom sar mu je prepovedal gov< riti, in ker je Stein vendar govoril, ga je hntel komisar aretirati. P#sl B^rger je rekel, da je Stein drž poslanec, a komisar se ni zmenil za to, nego branil Steinu govoriti grezeč, da ga aretira Konč iO so bili Stein, Berger in Schalk odpravljeni in so se še pnpoldne odpeljali Inomost 7. novembra. Pogreb pri protiitalijanskih izgr dh ubitega slikarja Pizzeya je bil ko-losalen. Udeležilo se ga je do 20 000 ljudi. Nigrobni govor je imel župan, za njim je rrezmejno hujskajoče govoril posl. Schalk. Po pogrebu so se začele demonstracije. Posl Franko Stein je imel konfl kt s policijo in je moral bežati. Na žandarje so demonstranti metali ka menje in nekake petarde. Več žandarjev je bilo zadetih in opečenih, a vzlic temu niso smeli rabiti orožja. Šele ko je prihitel nov oddelek orožnikov, je bilo mogoče demonstrante raz-goati. Heb 7. novembra. Vsenemei so tu pod vodstvom poslanca II o-ferja priredili veliko demonstracijo proti vladi. Line 7. novembra Nemški na-cionalci so demonstrirali pred nimestništvom Policija jih je razgnala Trst 7. novembra. V Verdi;e-vem gledališču so se pri predstavi igre ,L'altro pericolo4 zgodile burne demonstracije. Pulj 7. novembra. Med pred stavo igre „A!t Heidelberg" so se zgodile velike demonstracije V igri kot nemški dijaki oblečeni igralci so morali odložiti trakove in čepice. Vzp riro različnih sramotilnih klicev so oficirji odšli od predstava in tudi vojaška g dba. Policija je zabranila nadaljevanje predstave. Tudi na ulici je bila velika demonstracija Zadar 7. novembra. Občinski zastop je protestiral proti dogodkom v Inomostu. Med predstavo opere „Germania" so se zg dile take demonstracije, da je pol cija prepovedala nadaljevanje predstave. Demonstracijo pred na-mestništvom sn preprečili orožniki. Rim 7. novembra. Predsedstvo društva „Dante Allighieria je izdalo oklic, v katerem poživlja vse Italijane, naj se vzdrže vsake manifestacije zasrran dogodkov v Inomostu. Rim 7. novembra. Pri včerajšnji volitvi so bile radikalne stranke s pomočjo klerikalcev precej občutno poražene insoizgubile skoro polovico svojih mandatov. Izvoljenih je bilo 255 vladnih pristašev, 39 konstitucijonalnih opo-zicijonalcav, 23 radikalcev, 23 so-cijalistov in 12 republikancev. Za 63 mandatov bodo ožje volitve, iz 34 okrajev še ni znan izid volitve. Rusko-Japonska vojna. Petrograd 7. novembra. Na Kuropatkinovo željo je general L i n e v i Č prevzel zapovedništvo ene ruskih armad v Mandžuriji. London 7. novembra. „Štand ardtf javlja: da so Japonci pred Port Arturjem zavzeli tri velevažne pozicije in prisilili Ruse, da so se umaknili. Da se odstrani »ito za* t okrepi želodec in pospeši probavljanje, — priporočajo anatneniti l>i**- ieNorji modtcluo ;že>l«»4i<>ii«> tinkturo U'l.jitn ru l*I*-«.-.>il ■ a- JL«ji4t.>1 jnul mt Diiit>'Jp«i* I fo&*t i. 3—20 Zunanja naročila po povzetju 1264 Umrli so v Ljubljani: Dne 4. novembra: Ivana KoSir, delavčeva žena, 71 let, Ulice na Grad St. 1, pljučnica. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrzi dun. borze 5. novembra 1904. 4% 4% ao. '0 Nnložhenl |mplrji. j Denar majeva renta.....|| 10005 99 90 100* 119-8;> 9810 118-90 99-50 10025 100- -10080 99-60 9960 srebrna renta..... avstr. kronska renta . . n zlata „ . . ogrska kronska n . . . „ zlat:* „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4*/VJ/o posojilo mesta SpUet . 41/a°/0 „ n Zadar . 4t/a°'o bos.-herc. žel. pos. 1902 40/0 eeška dež. banka k. o. 4° o „ „ „ ž. o. . 473!'/o Z8** pisma gal. d. hip. b. 4V*°/o Pešt. kom. k. o. z. 10°1Q pr.......U 7-J 5 4\a°/0 zast. pisma Innerst. hr. j 100-50 4V/t „ n ogrske cen. i dež. hr....... 4!/1°/0 z. pis. ogr. hip. ban. . 4*'3 /0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... Blago 100 25 10010 10020 12005 98-30 11910 101 — 101-25 100-10180 100 — loo- - 101-40 102-40 10815 10120 100-50. 100-— 10120 101*- 41 i*/« obl. češke ind. banke . 4°/0 prior Trst-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. žel..... 3% „ juž. žel. kup. V/i • 41 a°/o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1860*, . . . . „ r . 1864 ..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije . n « r> 11- n „ ogr. hip. banke . . . „ srbske a frs. 100— . „ turške...... Basilika srečke .... Kreditne „ . . . . Inomoške „ . . . . Krakovske „ .... Ljubljanske n . . . . Avst rud. križa „ . . . . Ogr. „ „ „ . . . . Radolfove „ .... Saleburške „ . . . . Dunajske kom. n . . . . Delulce. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Briix) . Alpinske motan..... Pxaške žel. indr. dr. . . . Rima-iluranyi...... Trbovliske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . 100—, 101 — 100-75 101*75 98*50, 99*— 307 35j 309-35 100-75; 10175 185 25 187 25 268- 272- - 1H2- - 164 50 305 50" 31550 297*--; 307-50 271*— 277 50 94— 98 — 132 — 133-20-75 21*75 479-- 4S8- — 78-— 83-60 86— 91— 63-- 72--53 75j 55'75 28*80 2 ■♦•80 66*— 70- -77— 81 — 525 — 535 — 88*25 89*25 655 2.3 65625 1637- 1647 669*25 670 25 790- j 792 — . 249*- -j 250 — j 660 —I 665*— j 486 50 487 50 2336 - 2356 — Valnte C. kr. cekin....... 11*36 11-40 20 franki........ 1908 19* 11 20 marke....... 2351 2359 Sovereigns.......j 23-«l 24 98 Marke......... 117-60. 117>0 Laški bankovci..... 95*30 95 50 Rnb^i......... 254 — 254*25 Dolarji.........;| 4*84 5*— Žitne cene v Budimpešti. Dne 7. novembra 1904. Termin. 516 — 309*— 53iJ* — 178- 517 — 312- — 532 181*— Pšenica za april Rž n april Koruza „ maj Oves „ april 50 50 50 50 1002 7 88 7-41 7 09 Efektiv. Malo višje. Meteorologičuo poročilo Višin* nad morjem 306 2. Srednji cr^č-ai tlak 73- ■■> mm > o & Čas opazo-vanja Stanje barometra v mm S.** s s a> a EH 3 Vetrovi Nebo 5. 9 zv. 731-2 53 si. svzhod jasno 6. 7 zj 2 pop. 73^8 7352 41 12 D 1 svzhod ti. j z ah skoro jas. lel jasno 3 «. zv. '36 3 65 bI. svzh. jasno 7 7. an 9. po!> 738 4 ■371 0*7 82: brezvetr. j megla al svzhod pol. oblač. i Srednja temperatura sobote in nedelje: *7 7 in 70" — normale: 6 1° in 6 9'. — M^fcrina v 24 urah- 0 0 mm in 0 0 mfri i 6 i T Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, pr jateljem in znancem žalostno vest, da je naSa iskreno ljubljena, nepozabna teta, oziroma sestra, gospa Marija Čemažar posestnica danes, v nedeljo, dne 6. novembra po dolgi mucm bolezni, previđena s sv zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bode vršil v torek, dne 8. novembra '904 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v G sposkih ulicah St 9 na pokopališče k Sv Krištofu. Svete maSe z«duSnice se bodo brale v raznih cerkvah Predrago rajnko priporočamo v molitev in blag r-pomin. 3216 V Ljubljani, 6. novembra 1904. Žalujoči sorodniki. modnega blaga za dame, sukna in raznega manufaktur-nega blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo krojaških potrebščin priporoča J. KOSTEVC Sv. Petra cesta 4. Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. 2973-7 i Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest sorodnikom, prijate jem in znancem, da je naS iskrena ljubljeni oče, oziroma tast, gospod Friderik Loger posestnik in trgovec po kratki, mučni bolezni, previden s tolaž li s sv vere, v 76 letu svoje dobe v nedeljo, dne 6. novembra ob 1 uri popoldne mimo v Gospodu zaspal. Pi greb dragega pokojnika bo v torek ob 3 popoldne. 3240 V Ribnici, 6. novembra 1904. Frida, Amalija poroč dr. Mer. har hčeri Dr. Ivan Merhar, zet. i M&blovana mesečna so m m n v« s posebnim vhodom se s 15. novembrom t. 1. odda. Poizve se pri FR. IGLIC u na Mestuem trgu Št. 11. 3 81—3 „Uradnik" Pismo na pošti. 3&36 Podpisana trgovska in obrtniška zbornica razpisuje za leto 1904 osemnajst Cesar Fr.Jifefoiii Ktaioi (osem po 50 K in deset po 20 K) za onemogle obrtnike vojv. Kranjske, in •pet Cesarice Elizabete nstaaav po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 20. novembra 1904. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika. Ljubljana, 29. oktobra 1904 Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Brezskrbno rrodovinsko srečo jamfii^ prevažna knjiga o pre-obilem blagoslovu z otroki, g . Z več kot tisoč zahvalni-^ cami pofiilja diskretno za MO h v avstr. znamkah/« gospa A. Kaupa, Berlin, SW. 2'iO, timdenstr M Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS nepozabni, dragi brat, gospod RAJKO DE U tajnik ravnateljstva c kr. priv. juž. žel. na Dunaju včeraj, dne 6. t. m. v 52. letu svoje starosti, rod^m iz Tržiča, po dolgi in mučni bolezni, izdihnil evoio blago dušo. Pogreb predragega rajnkega bode na Dunaju danes, dne 7. t. m., ob 3 uri popoldne. Predragega rajnkega priporočava v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana-Ši§ka, dne 7. novembra 1904. 3245 Mihael in Josip Deu brata U 1870 Ustanovljeno 1870 (■ Trgovina s perilom in modnim blagom C. J. HAMANN na- Umestnem trgrvL štev. S priporoča naslednje predmete: 2974-5 vezenine in pletenine kakor jopiče, hlače, moške in ženske nogavice, telesne pasove, ogrevalce za meča En zapesti itd. itd. telovnike za dame in deklice »rio «* i «**-.« ni in* In praktlrne; »>^|i 25*» otroke "iK'C* plaščke, mufe, čeveljčke, kapice, rokavice itd. giy Za pošteno postrežbo J ft m f I ri r m a ^Pff C. J, HAMANN dobavitelj peri a c In kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd. Takoj se odda stanovanje z 2 sobama in pritiklinami V Sod-iiijakih ulicah. Več o tem v upravnižtvu „SIov. Naroda." 3238-l Slovo) Usem prijate /Jem in jnancem ij S*Ške W Zj u bij a ne, pri katerih se nama povodom odhoda v Peter na Jfrasu, %jer prevjameva dobro 3nano gostilno Jfranjčeuo, ni bilo mogoče osebno posloviti, ptičeva tem potom srčni „2 Jjogom" in na svidenje / Prošnja. Dijak (realec) prosi ponižno za opol dansko kosilo. 3194 .g Ponudbe se prosi pod V. T. dijak, poste restante, Ljubljana. Potnik se išče za skupno potovanje z lastnim vozom proti malemu plačilu. 3187 | Dopisi na ..Potn.k" poste restante Postojna. Harmonij 3239 U _$Y. Petru na Jfrasu, nov. Jvan in ^na filipovič. i = Zanimive znamenitosti! I M a. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste. Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V torek, dne 8. novembra 1904 zadnji dan razstave: Veleinteresantno potovanje na Špicberge, Grenlandijo in Žnidttrsičeve firme I. vrste, m-popolnoma ohranjen, kakor nov, se proda za 320 K. 323M Ponudbe pod številko 300, poste restante Jesenice, Dolenjsko. Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi moj sin 31b5 Karol Kavčič, napravil na katerikoli način. Medvode, 4. novembra 1904. Jernej Kavčič posestnik v Medvodah št 7. na severni pol v ledene kraje. V sredo, 9. novembra do sobote 12. novembra 1904: V hiši „Narodne tiskarne" Ljubljana, Kuafllove ulice st. se odda takoj ali za februvar 1905 stanovanje obstoječe iz 4 sob, predsobe, kabineta, kubinje, sbrambe, kleti in podstrešja Več v upravništvu nSlov. Naroda- Ruska Centralna jo. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Xn\\U dan — tudi oh n<*d«»IJah In ]>r>«/-tik tli — odprlo od 9. do !•*. ure dopoldne iti od 9. do 9, ur