TRST, četrtek 25. julija 1957
Leto XIII . Št. 176 (3711)
PRindRSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL.. MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON 93-848 IN 94-638 — PoStnl predal 558 — UPRaVA: UL. SV FRANČIŠKA it. M — Tel.
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm
viiioe v širini 1 stolpca: trgovski 80, finanCno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MAH OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesetna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. -1TLRJ: Izvod 10 ™“e4n“
Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska Urfavna Mtoiba Slovenije, LjubijMit, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdala Založništvo tržaškega tiska O.
Objavljeno je Bulganinovo pismo Mac Millanu
V
zavetju
i
Londonu
pogajanj v se kopiči smrtonosno orožje
Ko ZSSR napravi korak naprej, gredo zahodne vlade korak nazaj - Ponovno predlaga nenapadalno pogodbo med atlantskim in varšavskim paktom Včeraj je bila že deveta eksplozija v Nevadi
LAS VEGAS, 24. — Danes ob 12.30 uri je bila izvršena deveta eksplozija v okviru sedanjih ameriških jedrskih poskusov. Atomska naprava je bila položena na 150 m visok stolp. Na kraju poskusa je bil privezan balon brez posadke za ugotavljanje učinka eksplozije in radijskega izžarevanja. V posebnem zaklonišču pa je bilo 18 znanstvenikov. Navzoči so bili tudi tuji opazovalci iz Anglije, Francije, Kanade, Italije, Nemčije, Turčije, Nizozemske, Švedske in Španije.
Deseta eksplozija bo verjetno že jutri. Iz Londona pa Poročajo, da tudi angleški atomski znanstveniki zahtevajo nove poskusne eksplozije.
LONDON, 24. — Danes je bila objavljena vsebina pisma predsednika vlade SZ Bulganina predsedniku v\ade Anglije Mac Millanu, s katerim odgovarja na njegovo pismo od 14. junija t. 1. Bulganin poudarja v svojem pismu, da daje «angleška vlada spodbudo ?a kopičenje in izpopolnjevanje najbolj smrtonosnih in uničevalnih vojnih sredstev v zavetju neskončno dolgih razorožitvenih razgovorov«.
V pismu je dalje rečeno, da je potrebno takoj sprejeti ukrepe, da se prepreči
v Evropi atomska vojna, dokler ni še prepozno. Nato Bulganin obžaluje, da Mac Millanova poslanica nič ne prispeva s predlogi k skupnemu delu za zboljšanje odnosov med obema državama.
Glede razorožitve se v Pismu med drugim poudarja:
«Neobhodno in bistveno je doseči takojšnji sporazum o prekinitvi atomskih Poskusov, kar nikakor ni težko: prekinitev mora biti Podvržena nadzorstvu, ki izključuje možnost kršenja sporazuma in ki ne prejudicira varnost no-bene države.« Bulganin omenja nato sovjetski predlog za ustanovitev Mednarodne nadzorstvene ko-Misije in očita zahodnim vladam, da v pododboru OZN za razorožitev storijo vedno korak nazaj, ko napravi ZSSR koralk naprej. Zahodne drža-ye povezujejo poleg tega vprašanje razorožitve z rešitvijo Političnih vprašanj.
«Mar ni pravilno trditi, da so nekatere zahodne države >n Adenauerjeva vlada sklenile sporazum tako, da služi sedaj pododbor za razorožitev za predvolilne manevre zyezne republike?« se Bulga-pin sprašuje v svojem pismu in dodaja: «če se položaj ne no izpremenil, bo ostalo ma-io upanja, da bi glavno mesto Velike Britanije postalo Mesto zgodovinskega sporazu-Ma, ki bi pomenil začetek ra-žoroževanja.«
Glede evropske varnosti Pravi Bulganin. da je Mac ™illanov odgovor izzval globoko razočaranje in omenja sovjetske predloge za sklenitev pogodbe o kolektivni var-nosti ali pa vsaj — kot prvi korak — za sklenitev nenapadalnega sporazuma med člani atlantskega in varšavskega Pakta.
Bulganin predlaga, naj evropske države in ZDA prevzamejo nase obvezo, da ne bodo nudile ne vojaške ne gospodarske pomoči kateri kol: državi, ki bi rušila mir v Evropi.
Nato omenja pismo britanske predloge v Ženevi julija 1955 (pogodba o številčnem *tanju vojaštva v Nemčiji, u-stVarjanje demilitariziranega Področja itd.) in pravi, da je s?vjetska vlada pripravljena obnoviti razgovore o teh predlogih.
Bulganin poudarja, da v oSSR m nihče toliko otročji, d* bi postavil varnost države P® Milost in nemilost jamstvu P®Padalnega bloka držav NATO. «S kopičenjem atomskega orožja v Evropi se ne-varno veča grožnja atomske v?ine. Takšna vojna bi pome-n']a za države NATO zaradi Pjihovega zemljepisnega in gospodarskega položaja, nepo Pravljivo katastrofo.«
Srednji vzhod pravi Bui-?®nin, da njegova vlada obsuje dejstvo, da zahodne v'ade niso obsodile uporabe s''e, hkrati pa poudarja, da li “tiha OZN ne zadostuje za k*mstvo miru na Srednjem vžhodu.
Nato se v pismu ponovno Poudarja stara sovjetska teza ? Je vprašanje združitve °beh Nemčij, zadeva Nemcev s®Wih.
y zvezi z Madžarsko je v Msmu rečeno: «Ce bi vlada ^SSR hotela začeti polemiko ?, faznih vprašanjih te vrste,
1 lahko načela vprašanje naj-j vejših akcij Velike Britanije v Egiptu in na Cipru. To-® naša naloga ni iskati ar-sUlTiente za nesoglasja, tem-,.e^ ravno nasprotno, najti po-1 z-a zbližanje«.
Zadnji del pisma vsebuje Obravnavanje trgovinskih in ,*uiturnlh odnosov med ZSSK 'P Anglijo Sovjetski program Pahav v Veliki Britaniji, ki i bil objavljen ob priliki ob--ska sovjetskih voditeljev v Londonu, ni bil izveden za-adt prepovedi izvažanja stra ?*kega blaga. Toda bZ Je se edno za razširitev trgovine * veliko Britanijo, vendar pa .e more upoštevati Mac Mil-,PP°vega predloga, naj bi se "Rtiovuli zastopniki angleških
podjetij pri sovjetskih podjetjih, ker je trgovina v ZSSR monopolizirana.
Gleda razširitve kulturnih odnosov se v pismu poudarja, da je ni bilo po Krivdi angleških oblasti in zato predlaga, naj se v Moskvi začnejo razgovori med predstavniki kulturnih organizacij obeh držav, ki naj sestavijo skupen program.
Včeraj pa je «Pravda» komentirala angleško Belo knjigo o razorožitvi. Komentar poudarja, da je ta dokument «vzor tendencioznih informacij in da je treba na «Belo knjigo« gledati kot na «izsiljen in nepopoln odgovor na vedno večji pritisk javnega mnenja, ki zahteva sklenitev razorožitvenega sporazuma«. «Pravda» poudarja, da angleška «Bela knjiga« dokazuje odsotnost kakršnega koli napora zahodnih sil za zbližanje stališč vlad, ki se razorožitvi pogajajo. Končno poudarja list. da «Bela knjiga« ne pove pravih razlogov oviranja del razorožitvenega pododbora.
Današnji sestanek razorožitvenega pododbora je bil zelo kratek. Govoril je samo Stas-sen. Dejal je, da bo v prihodnjih dneh pododbor lahko načel nekatera vprašanj a, ki so bila doslej predmet posvetovanja med zahodnimi silami, in sicer:
1. o radijsko vodenih izstrelkih in
2. o letalskih inšpekcijskih področjih.
Dobro obveščeni krogi trdijo, da bodo o prvi točki razpravljali že jutri. O Bulga-ninovem pismu Mac Millanu pa na današnji seji niso razpravljali, ker so delegati za njegovo vsebino zvedeli šele okrog poldne.
Tretji važen dogodek v Londonu je bila danes objava angleške «Bele knjige« o načinu, kako bo angleška vlada zmanjšala svojo vojsko, tako da bo leta 1962 številčno stanje znašalo 160 do 170 tisoč mož, medtem ko znaša sedaj 370.000. Predvidevajo se dve fazi: prva do leta 1959, druga pa v treh nadaljnjih
letih. Med drugim bodo znižali številčno stanje tudi • nekaterih najbolj slavnih angleških enot, kot sta n. pr. polka ((Grenadirji« in «Cold Streams», ki sta bila ustanovljena v 17. stoletju. Ostali pehotni oddelki bodo združeni v 15 bataljonov. ((Linijska pehota« bo združena v 14 brigat, od katerih bo imela vsaka 3 ali 4 bataljone in v en padalski polk.
Iz Washingtona pa poročajo, da bodo v septembru letos poklicali pod orožje 8.000 rekrutov, t. j. 3.000 manj kot V avgustu. Znižanje spada v okv r manjšanja številčnega stanja ameriške vojske za 100.000 mož, kar pri treh milijonih pač ni mnogo.
Današnja «Prav>da» komentira ponedeljkove Dullesove
predloge o razorožitvi rti piše: ((Popolnoma očitno je, da se hočejo s temi predlogi ovirati učinkoviti ukrepi na področju razorožitve. Z njimi izvaja Dulles taktiko za odlaganje rešitve najbolj važnih mednarodnih vprašanj. Dosedanje zavlačevanje razgovorov v Londonu pa hoče Dulles o-pravičiti z neprestanimi posvetovanji in razgovori s svojimi zavezniki.«
V Novem Delhiju pa je Nehru opozoril na nevarnost, če bi atomski material čuval organizem, ki ga nadzoruje •določena skupina držav. V tem primeru bi se mogel razviti ((atomski kolonializem«. Zato je predlagal, da tudi Indija skrbi za svoja atomska bogastva, tako da ne bo odvisna od drugih držav.
Gronchi na razstavi partizanskih slik
RIM, 24. — Predsednik republike Gronchi je danes neuradno obiskal razstavo «Par-tizansko življenje v hribih«, ki je prirejena v zgodovinskem muzeju osvoboditve na Ul. Tasso 145, kjer so še zelo živi spomini nacističnih grozodejstev. Gronchija je sprejel inž. Mattei, voditelji italijanske zveze prostovoljcev svobode, predsednik vodilnega odbora muzeja dr. Stendardo ter skupina bivših partizanov. Mattei je v svojem pozdravu dejal, da pomeni Gronchijev obisk počastitev italijanskega odporništva, ki je imelo v svojih vrstah tudi sedanjega predsednika države. Dr. Stendardo pa je omenil, da je prvi oddelek tega muzeja o-tvoril pred dvema letoma prav Gronchi. Zvesti takratnemu njegovemu naročilu, je nadaljeval dr. Stendardo, so kljub skromnosti sredstev u-redili še druge oddelke muzeja in zbirali dokumente, ki bodo služili jutrišnji zgodovini.
Prav v tem muzeju je tudi prirejena razstava slik, ki so dokumentacija piemontske e-popeje, kot jo je upodobila v 136 preprostih slikah Adriana Filippi. Ta je s svojo materjo svoje ime nerazdružljivo povezala z odporništvom, ko je v svoji hiši v Bovesu partizanom nudila gostoljubje in pomoč ter z njimi sodelovala. Predsedniku Gronchiju sta bili mati in hči predstavljeni, nato pa mu je slikarica pojasnjevala, kaj slike predstavljajo. Na koncu je predsednik Gronchi Filippijevi čestital.
Danes postane Tunis republika
Stari bajno bogati in skopi monarh Sidi Lamin bo odstavljen - Za prvega predsednika republike pa bo izvoljen verjetno Habib Burgiba
TUNIS, 24. — Danes dopoldne je bila seja tunizijske vlade pod vodstvom predsednika Burgibe, ki je trajala čez dve uri. Po seji je Burgiba časnikarjem dejal, da jim ne more povedati vsebine ministrskih sklepov, toda dostavil je: «Glede stvari, ki vas zanima, boste lahko jutri videli, kako se bo vse razvila.* Kot je znano, je za jutri sklicana na izredno zasedanje ustavodajna skupščina, ki bo razpravljala o eobliki tunizijske države*, t. j. o proglasitvi republike in odstavitvi bega Sidija Lamina.
Straža okrog begove palače v Cartagini pa je bila danes še okrepljena. Policija pa straži poleg begove palače tudi vile, v katerih stanujejo sinovi in druga begova družina. Tudi osebju, kuharjem, šoferjem in drugim je prepovedan vhod v palačo. Razne obiskovalce, novinarje in turiste, ki se hočejo približati palači, agenti tudi odganjajo.
Danes popoldne so po ulicah Tunisa krožili avtomobili z zvočniki, ki so pozivali prebivalstvo, naj se jutri zbere pri palači, kjer se bo sestala ustavodajna skupščina. Predsedstvo skupščine se je od včeraj že dvakrat sestalo in vse je pripravljeno za sprejem 94 poslancev, ki bodo jutri odločili o novi usodi Tu-
iiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiitiiitiiiriiimitiimiiHiiiHiiiiiiiHtirtiiiiiiiiiiiumiiiiiHMimmiittiitimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiitHtiHiiiiiiiiiiimiiiiim
Počitnice ali ne - to je zdaj vprašanje
V torek bo v zborn o skupnem	tržišču
-----------------------------------------------s------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Istega dne se bo zbornica izrekla o svojem nadaljnjem delu - Izsiljevanje desnice - KD je pomagala, da je v urad predsedstva zbornice prišel predstavnik desnice - Kongres PSDI bo v Milanu
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — Na seji predstavnikov poslanskih skupin s predsednikom poslanske zbornice Leonejem so sklenili, da ss pojutrišnjem zaključi diskusija o SET in Evratomu. V soboto in ponedeljek se bo zbornica ukvarjala z ukrepom o raztegnitvi pokojnine za invalidnost in starost tudi na neposredne obdelovalce, spolovinarje in kolone. Obedve evropeistični pogodbi pa bosta prišli na glasova-
nje v torek 30. t. m. po odgovoru poročevalcev in zaključnem govoru zunanjega. ministra. Na isti seji pa se bo morala zbornica tudi izreči, kako misli glede svojega nadaljnjega dela oziroma počitnic. Predsednik Leone je bil za to, da bi se prekinitev dela odložila do sobote 3. avgusta in predlog so ugodno sprejeli predstavniki raznih skupin razen KD in PSI, ki so si prihranili odločitev.
V imenu vlade je minister Del Bo ponovil zahtevo, da bi se zbornica lotila agrarnih pogodb pred počitnicami. Tedaj so pa predstavniki desnice z neprikritim izsiljevanjem pripomnili, da predsednik vlade lahko v zvezi s to zahtevo, če se mu zdi stvar tako važna, postavi vprašanje zaupnice. Grožnja, da vržejo vlado, je več kot očitna, ker je znano, da monarhofašisti razpra-
ve o agrarnih pogodbah ne marajo. Levica pa tudi ne bi mogla kar glasovati za vlado, dokler nima zagotovil o tekstu zakona, prav kolikor zadeva stalni upravičeni razlog, za katerega sedaj vladi ni več mari, potem ko so se mu tudi sindikalisti CISL odpovedali.
Manever desnice so v vladnih krogih odbili in Zoli je poudaril, da ne namerava postaviti vprašanja zaupnice v zvezi z vrstnim redom dela v parlamentu. Zato je verjetno, da se bo poslanska zbornica odločila, da gre 3. avgusta na počitnice.
Da pa obstaja sedaj že tesna povezanost med demokristjani in monarhofašisti, se je videlo danes v poslanski zbornici pri volitvah treh članov tajništva pri predsedstvu poslanske zbornice. Namesto dosedanjih dveh demokristjanom — De Meo in Guerriero — ter enega socialdemokrata — Cec-cherini — sta bila izvoljena druga dva člana KD; Sanpie-
iiiiiiiiiiiiiiiilllllillilliiillliiHiinluliliiililliiiiimiillliiiniiiliiiiiiliiiliiiiiliiiiiiiiiiiilliiilllHHi •iiiiniillliiiiiililiiimiiiiiiiiinmiiiiuuiiiimi
Letala RAF bombardirajo uporniška oporišča v Omanu
Voditelj upornikov Galeb Ben Ali zahteva umik angleških vojakov in strokovnjakov iz Omana - Lloyd se posvetuje z veleposlanikom ZDA
KAIRO, 24. — Glavni tajnik Arabske lige Abdel Kha-lek Hasuma je poslal vsem članicam lige noto o težavnem položaju v sultanata O-man in Maskate. V noti je rečeno, da namerava Velika Britanija z velikopoteznimi ukrepi uničiti nacionalistično gibanje, ki se bori za obnovo neodvisnosti emirata. V noti se poudarja, da je bil Oman neodvisna država, dokler angleške sile niso napadle in zasedle njenega glavnega mesta leta 1955.
Predstavnik imana Galeba Ben Alija, voditelja upornikov je izjavil, da je Galeb odklonil ponudbo maskatske-ga sultana za premirje. Dejal je, da so njegove čete obkolile angleške enote blizu Nazve in zasedle vojaške o-bjekte na tem področju, v prvi vrsti trdnjavo Bahli in nadzorujejo obširen odsek tega področja. V drugih akcijah so uporniške čete obkolile krajevne sultanove enote. ki «o pod poveljstvom angleških častnikov.
Izjavil je dalje, da so se uporniške čete dvakrat spopadle z angleškimi enotami in jih prisilile na umik v Ma-skato, pri čemer so Angleži izgubili dve motorni vozili. V svojem odgovoru sultanu je Galeb zahteval sultanovo abdikacijo in umik angleških čet ter skupin angleških strokovnjakov pri iskanju nafte Trenutno, je dejal zastopnik Galeba, se vršijo borbe v dolini Ein, kjer bi angleške če-
te hstele zavzeti El Garfat. Končno je izjavil, da je njegov urad v Kairu, ki je bil ustanovljen leta 1955, v stalnem stiku z generalnim tajnikom Arabske lige in z raznimi veleposlaniki arabskih in drugih držav, katerim je bilo sporočeno, da iman Galeb zahteva umik tujih čet iz Omana in vzpostavitev neodvisnosti emirata Oman.
Predstavnik Foreign Officea pa je danes zanikal vesti, da je sultan predlagal Galebu prenehanje sovražnosti. Zanikal je tudi vest, da so bile angleške čete prisiljene na u-mik.
Nova angleška letala so pristala v Sarjahu ob perzijskem zalivu, ki ja 200 km oddaljen od kraja, kjer se vodijo borbe. Potrjuje se vest, da bodo ta letala napadala na področju Nazve. Doslej so letala RAF izvršila že 12 poletov proti trdnjavici Aizki. 80 km južno od Nazve, kjer so ((povzročila škodo«. Uradno poročilo pravi, da so «vsi napadi uspeli in vsi izstrelki pogodili cilje«. Poročilo dodaja, da so «v programu mnogi podobni poleti«.
Poleg tega so v Bahrein v zadnjih dveh dneh pripeljali dve četi polka ((cameronians«
bodo doseženi rezultati te akcije, kopenske britanske vojaške enote baje ne bodo stopile v borbo. Pogajanja vodi Selwyn Lloyd z veleposlanikom ZDA Whitleyem, da bi preprečil uporabo ameriškega orožja v Saudski Arabiji za podpiranje upornikov v O-manu. Selwyn Lloyd je poudaril, da bo medtem RAF napadal vojaške objekte upornikov, tako da bo «področje izoliral in preprečil dobavljanje
ro in Biasutti ter monarhist Caroleo, ki je po številu dobljenih glasov pustil krepko za seboj socialdemokrata Marto-nija.
V senatu se je nadaljevala razprava o zakonskem načrtu ki pooblašča vlado, da izda u-krepe glede policije v rudnikih; za ta zakonski načrt je danes govoril minister Gava.
Na dopoldanski seji je poslanska zbornica odobrila u-krepe v korist poljedelskih podjetij in kmetov, ki so utrpeli škodo zaradi slabega vremena. potem se je pa nadaljevala diskusija o SET in Evratomu. Najprej je govoril Bartesaghi, ki je navedel precej kritik o SET ter Riccardu Lombardiju očital prevelik optimizem. Na koncu pa je dejal, da pogodbi nista drugega kot poganjek Evropske o-brambne skupnosti. Demokristjan Bettiol je seveda govoril tako, da je Bartesaghija pobijal, na koncu pa je komunist Caprara podčrtal nevarnost, ki grozi Jugu, ki bo postal področje kolonialnega izkoriščanja v korist tujih in-1 vestitorjev.
Primer Giolittija še vedno zelo zanima politične opazovalce. Prevladuje prepričanje, da je predsednik poslanske zbornice že prejel pismo z o-stavko Giolittija in da ga bo jutri predložil zbornici. Ni še znano, kakšno stališče bo zavzela K Pl; mogoče se bodo njeni poslanci vzdržali glasovanja, zlasti še zato, ker namerava baje Giolitti vztrajati pri svoji ostavki, tudi če bi jo zbornica odklonila. PSI bo verjetno glasovala proti o-stavki.
Togliatti je v zvezi z ostavko poslanca iz Cunea dejal, da si nima pred Giolittijem kaj očitati. Nasprotno mislimo, je dejal, da se nobena stranka ne bi vedla tako širokosrčno. Rekel je tudi, da so se Giolittiju nudile vse možnosti, da bi govoril v stranki in se je pri tem skliceval na to, da je Giolitti izdal neko brošurico brez poprejšnjega obvestila. In polemična bro-šurica, ki jo je Longo napisal proti Giolittiju, je najbrž temu bila zr.ana. «Ne razumem kaj hoče tisti, ki zahteva, da se diskutira, a ko se diskutira, vzame klobuk in gre«, je rekel Togliatti.
Togliattijeve izjave bo uporabil in še razširil v jutrišnji
ko
Vprašanje socialistične združitve bo začelo postajati zopet bolj aktualno, čim bolj se bo bližal kongres PSDI, kjer se bosta ob tem vprašanju spoprijeli sredinska struja Sara-gata in leva struja Zagarija in Matteottija. Kongres pa bo v Milanu, kot je danes zvečer sklenilo vodstvo PSDI, v dneh med 13- in 20. oktobrom. Vodstvo je tudi imenovalo komisijo za organizacijo kongresa ter komisijo za študij strankinega programa pod vodstvom Tremellonija.
A. P.
Prepeljana v Aviano trupla ponesrečencev
orožja od zunaj«. Zdi se, da je opozicija pristala na takšne
ukrepe in da je bila s tem j «Unita» Ingrao, medtem vzpostavljena tista enotnost v bo «Avanti!» v svojem komen-zunanji politiki, ki je bila po-I tarju Togliattijeve izjave pod
rušena med napadom na E-gipt-
Predstavnik državnega departmaja ZDA pa je izjavil, da vlada v Washingtonu m storila nobenega koraka pri britanski vladi, da bi se preprečilo bombardiranje letal RAF. Dejal je tudi, da tudi Saudska Arabija «ni storila nobenega koraka pri ameriški vladi v zvezi z uporom v O-manu«. Dejal je še, da ZDA pošiljajo Veliki Britaniji o-rožje na podlagi sporazumov v okviru NATO in to orožje sme ((Anglija uporabljati samo v obrambne namene«. A-meriški sporazumi s Stud
iz Kenije, da bi ((podprli tam- sko Arabijo za dobavo orožja
kajšnjo pičlo angleško posadko«.
Iz Londona poročajo, da poleg vojaških ukrepov angleška vlada vodi tudi diplomatsko akcijo s posvetovanjem z ameriško vlado. Dokler ne
pa prav tako določajo, da «se premestitev dobavljenega vojnega materiala ne sme izvršiti brez pooblastila ameriSKe vlade«. ((Doslej pa ni vlada prejela nobene prošnje v tem pogledu«.
črtal, da voditelj KPil ni nič omenil očitka, da se stranka ni vskladila s sklepi VIII. kongresa; toda ton izjave kaže na voljo, da se vsa ta zadeva zaključi na dostojen način. List nato zanika vesti, da bi se bili v zadnjih dneh Nen-ni in drugi socialistični prvaki sestali z Giolittijem.
V nekem intervjuju Je danes Fanfani sam sebe nekoliko hvalil. Poudaril je, da je tajnik, ki z jasnostjo vidi moč svoje stranke. Ponovil Je tudi, da je socialistični združitvi naklonjen že več let In je za dokaz navedel Scelbove očitke na njegov račun. Ko. je pojasnjeval, kako si zamišlja združitev, je v bistvu povedal, da mu gre za prestop PSI v antikomunistični tabor, da bi se tako opozicija razpolovila.
FIEKA Dl PRIMIERO, 24. — Danes navsezgodaj zjutraj je odšla ekspedikcija okrog 30 ljudi na mesto, kjer leže o-stanki ponesrečenega ameriškega letala ter trupla posadke. Kot se je včeraj ugotovilo, je pri 11 truplih doslej mogoče določiti istovetnost. Trupla bodo spravili v dolino, kar pa zaradi težavnega in na mnogih točkah skoraj neprehodnega terena, vsekakor ni lahka stvar, tako da se morajo posluževati tudi zasilno napravljene žičnice- Z letališča v Avianu bodo letala prepeljala trupla v Ameriko.
Zvečer so sporočili, da so spravili v dolino 11 trupel in jih naložili na ameriške avtomobile, da jih prepeljejo v A-viano. Ameriške oblasti doslej niso javile ne števila ne imen vojakov, ki so bili na ponesrečenem letalu ((Neptune«.
Medtem pa poročajo iz St. Jean de Maurienne v Savoji, da je danes dopoldne neko letalo strmoglavilo na Savojskih alpah blizu italijansko - francoske meje v višini okrog 2500 metrov. Vendar pa vest še m potrjena.
Argentinska vlada je podržavila dve električni družbi
BUENOS AIRES, 24. — Približal se ie 28. julij, dan volitev za argentinsko ustavodajno skupščino, toda ni mogoče reči, da se prebivalstvo mnogo zmeni za volilno kampanjo. Iz ječe v Buenos Airesu, kjer se nahaja od revolucije leta 1955, je zadnji predsednik peronističnega vrhovnega sveta Alejandro Lenoir dal pristašem peronizma navodilo, naj pri volitvah oddajo bele glasovnice.
Včeraj zvečer je vladni u-krep napravil konec koncesijam dveh inozemskih električ nih družb, ki so bile takoj postavljene pod vladno kontrolo. Ti dve družbi sta (iCompa gnia Argentina de electrici-dad« in «Compagnia Italo-Ar-gentina de electricidad«. V prvi je imela kontrolni položaj «Sofina», finančna skupina belgijskega izvora, pri kateri je bil udeležen evropski in ameriški kapital, medtem ko je bil pri drugi v večini italijanski kapital. Dekret odreja obenem, naj se prične likvidacija obeh družb in poskrbi zakonski postopek v primeru. da bi se družbi upirali sodelovanju.
mzije. Zdi se, da bo končno glasovanje poimensko. Misli se, da bo predsednik tunizijske vlade imel nagovor, nakar bo Skupščini podal ostavko svoje vlade. Predsednik tunizijske republike ali predsednik Tunizije — ne ve se še, kakšen bo njegov^ naslov •— bo lahko izvoljen že jutri. Nedvomno bo za to mesto izvoljen dosedanji predsednik vlade Habib Burgiba. Računa se, da bo novi predsednik takoj po izvolitvi slovesno vkorakal v mesto Tunis. Po mnenju nekaterih bi lahko bila že jutri tudi sestavljena nova vlada republike.
* k k
Odstavitev dinastije je postala zelo pereča, ker je znano, da se 77-letni monarh Tunizije Sidi Lamin sploh ne briga za državne posle, zaprt je v svojih palačah, kjer se vsak dan sprehodi pol ure, ves ostali čas pa izgublja s 190 princi suoje družine, ki so v nenehnem prepiru zaradi denarja, iti pa s svojo zbirko ur. Pravijo, da jih ima Sidi Lamin več deset tisočer vseh vrst in iz vseh časov. Ure so obešene po vseh zidovih njegovih treh ogromnih palač, starec pa jih vsak dan navija, popravlja, izmišljuje si neke novotarije in cele dneve pili kolesca, popravlja vzmeti itd.
Lamin je v svoji mladosti študiral medicino, sedaj pa je neizmerno bogat, hkrati pa strašno skop in zaradi tega številni princi in njegove družine nikakor nočejo živeti skromno. Za poglavarja ga je imenoval maršal Jouin v maju leta 1943, potem ko je odstavil bega Monsefa, ki je bil preveč nap reden za francoske kolonialiste in so ga zato poslali v Pau, kjer je živel pod nadzorstvom do svoje smrti pred devetimi leti. V teh 14 letih si je Lamin nakopičil ogromno denarja, ki ga je prejemal od Francozov. Habib Burgiba, ki je v tistih letih živel po zaporih v izgnanstvu, je prejšnji teden dejal, da je to bogastvo pridobljeno «na slab način in v nasprotju z vsemi zakoni». La-minova dinastija je turškega izvoda in vlada že 25 0 let. Gre torej za odstranitev fevdalnega anahronizma in na-zadnjaštva, ki ne more več obstajati poleg vlade, ki ima napredne načrte za socialne reforme. Predvsem pa je dinastija ovira za uresničenje zveze med Tunisom, Alžirom in Marokom, ki ni samo v načrtih Burgibove stranke Neodestur. temveč tudi naprednih Alžircev in Marokan-cev.
Razglasitev tunizijske republike je torej neizogibna in je brez dvoma v interesu naprednega sveta. Burgibovi na-
Levo: predsednik tunizijske v lade in voditelj Neodesturja Habib Burgiba. Desno: 77 let stari monarh-urar Sidi Lamin, ki bo danes odstavljen
meni pa so postali po predlogu, ki ga je objavil pred dnevi Mendes-France, še bolj realni, saj je predlagal sklicanje posebne konference, na kateri bi se obravnavala vprašanja francosko - afriških odnosov.
 «»-----
ALŽIRSKO VPRAŠANJE
Dva pogoja Mohameda Jazida
NEW YORK. 24. — V imenu alžirske nacionalne osvobodilne fronte je njen voditelj Mohamed Jazid izročil včeraj generalnemu tajniku O ZN sporočilo, v katerem zopet zatrjuje, da niti Lamin Debagin niti on sam. ki sta sicer bila od 5. do 9. julija v Tuniziji zaradi zgolj notranjih razlogov nacionalne osvobodilne fronte, se nista sestala z Goeau - Brisonnierom, predstavnikom zunanjega ministra Pineauja. Potem ko je še poudaril, da noben predstavnik osvobodilne fronte ni imel razgovorov z zastopnikom ministrskega predsednika in zunanjega ministra, pravi Mohamed Jazid v svojem poročilu še sledeče;
«Z obžalovanjem obveščamo vašo ekscelenco, da mi za sedaj ne vidimo nobene perspektive za pogajanja in tudi ne za francosko - alžirske stike za mirno rešitev alžirskega problema. Francoska vlada je edina odgovorna za ta položaj. Francoska politika v Alžiriji. kakršna se kaže v dejanjih in v uradnih izjavah, se še naprej naslanja na misel o možnosti nasilne rešitve. ' Sedanja francoska vlada je
    .............................
Novice iz Jugoslavije
Mičunovič poroča Titu
o moskovskih sestankih
vlada vojne in ne miru v Alžiriji. Nacionalna osvobodilna fronta, ki jo francoska vlada priznava kot edinega veljavnega sobesednika v Alžiriji,, ni prenehala proglašati svojo voljo. da mirno reši alžirski problem z direktnimi francosko - alžirskimi pogajanji. Za začetek teh pogajanj pa postavlja nacionalna osvobodilna fronta dva pogoja;
1. Pred začetkom pogajanj mora priti s francoske strani izjava o uradni politiki, ki naj prizna neodvisnost Alžirije.
2. Ta pogajanja morajo biti javna in našim opolnomočencem mora biti zajamčena varnost.
Razumljivo je naše vztrajanje prav na tej drugi točki, potem ko so se uradni in tajni francosko - alžirski razgovori po letu 1956 zaključili z ugrabitvijo naših opolnomočencev«.
V Lyonu je danes policija izvedla v mestnih predelih, kjer prebivajo Severni Afri-kanci. večjo policijsko akcijo, pri kateri računajo, da je bilo kakih 1.500 Severnoafrikan-cev pridržanih. Na neki me-trojski postaji v Parizu so neznanci, ki jim je uspelo zbežati, streljali na dva Se-vernoafrikanca in iu ranili.
Že (udi v Romuniji azijska influenca?
NOVI DELHI, 24. — V mestu Patna je izbruhnila epidemija kolere, za katero je u-mrlo 14 oseb; vseh primerov bolezni pa je bilo javljenih čez 100.
Po nekaterih vesteh je »-zijska influenca v Romuniji že zavzela obseg epidemije.
Piccard 1080 m globoko
CAPRI, 24.	—	Batiskaf
«Trieste» se je ob pol sedmih zopet pokazal na površju, potem ko je bil v vodi tri ure in tri četrt. Prvih 50 metrov se je pogrezal hitro, po-I tem pa počasneje, vse dokler 1 ni dosegel dna v globini 1080 | metrov ob 15.52.
Delegat FLRJ v Ekosok ponovno zahteva pomoč za madžarske begunce
(Od našega dopisnikal
BEOGRAD. 24. — Predsed-
k republike maršal Tito ie sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi Veljka Mičunoviča, ki je pred dnevi prispel na letni dopus: v Jugoslavijo. Sprejemu je prisostvoval tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Beograjski politični opazovalci menijo, da je Veljko Mičunovič obvestil predsednika republike o razgovorih Kardelja in Rankoviča z Nikito Hruščevom in o sestanku jugoslovanskih voditeljev s sovjetskimi, albanskimi ir. bolgarskimi partijskimi funkcionarji v Moskvi.
Na vabilo jugoslovanske vlade bo konec avgusta obiskala Jugoslavijo uradna delegacija ljudske republike Mongolije.
Jugoslovanski delegat Jovan Vukmanovič v Ekosoku je danes — kot poročajo iz Ženeve — izjavil, da ni nobe nega razloga za posebno ob ravnavanje vprašanja madžarskih beguncev v Jugoslaviji ker ni nobene razlike med begunci, ki so prišli v Jugoslavijo in begunci. Ki so pobegnili iz Madžarske v druge države.
»Jugoslavija je izpolnila svojo moralno obvezo do madžar-skli beguncev, je poudar 1 Vukmanovič. Sedaj je dolžnost orugih držav, da odgovo rijo na poziv generalne skupščine OZN. Rešitev vprašanja madžarskih beguncev, je dejal Vukmanovič, ki je govoril med razpravo o vprašanju beguncev na plenumu Ekoso-ka, je za Jugoslavijo zelo važno, ker nekatere države ne kažejo dovolj volje za sprejem beguncev, ki so izrazili željo emigrirati v te države. V Jugoslaviji je danes 8.631
madžarskih beguncev, ki čakajo da bodo odpotovali •/ druge države«
Vukmanovič je poudaril, da je Jugoslavija doslej potrosild 3 milijarde in 400 milijonov dinarjev za vzdrževanje madžarskih oeguncev. da pa je prejela kot pomoč, samo 432 milijonov dinarjev. Do konca leta bodo izdatki za negunce znašali 4.9 milijard dinarjev. Jugoslovanski delegat je konč. no izrazil zadovoljstvo zaradi sodelovanja med Jugoslavijo in visokim komisarjem za begunce.
Egipt. Grčija, Indonezija. Jugoslavija. Poljska so danes na zasedanju F.kosoka v Ženevi vložile uraden predlog o ukrepih, ki jih je potrebno podvzeti za krepitev mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Jugoslovanski delegat Janez Stanovnik je v obrazložitvi predloga poudaril, da bo stanje na različnih področjih. ki vedno bolj zaostajajo za razvitimi državami, lahko imelo nedogledne posledice. Zato bi bilo potrebno dati pobudo meonarodnemu gospodarskemu sodelovanju in pooblastiti generalnega sekretarja da s pomočjo skupine strokovnjakov sestavi predlog
0 vprašanju gospodarske politike v svetu. Namen tega po svetovanja bi bil najti sistem za zboljšanje mednarodnega sodelovanja, ki je potrebno da se uravnoteži razvoj svetovnega gospodarstva in da se pospeši gospodarski razvoj nezadostno razvitih držav. Jugoslovanski delegat je zavrnil kanadski spreminjevalni predlog, ki je šel za tem, da s? od vlad zahteva mnenje o dosedanjih metodah mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
1	B.	B.
Poplave v Nemčiji in Avstriji
BERLIN. 24. — Silni nalivi so povzročili znatno škodo na področju Dresdena. Vodovje rek je podrlo nekaj mostov ter porušilo mnogo hiš. Poškodovane so tudi nekatere železniške proge. Nekatera mesta so ostala brez električnega toka, druga pa brez pitne vode. Včeraj zjutraj je v nekaterih predelih mesta Pirna voda dosegla višino 1,5 m.
Tudi v zahodni Avstriji so bile večje poplave, ki so povzročile mnogo škode na cestah, železniških progah in poljih.
Sacha Guitry je včeraj umrl
PARIZ, 24. — Danes ponoči po tretji uri je na svojem stanovanju umrl Sacha Guit ry. Bil je že več mesecev bolan, njegovo stanje pa se je o zadnjih dneh poslabšalo in včeraj zvečer je padel v a-gonijo.
Rodil se je leta 1885 v Petrogradu, kjer se je tedaj njegov oče že nekaj let nahajal kot gledališki igralec. Pozneje je postal v Franciji najbolj popularen igralec. Postal je tudi član Goncoutrove akademije. Po osvoboditvi Francije je bil obtožen, da je kazal med vojno preveč simpatije do Nemcev in avgusta 1944 je bil aretiran. Novembra 1944 je bil izpuščen na začasno svobodo, pozneje pa se je postopek proti njemu ustarnl. Pač pa je moral podati ostavko kot član Goncourtove akademije. Ko se je januarja 1948 zopet pojavil v gledališču, tisti večer ni šlo brez incidentov. Gotovo pa je, da v Franciji skoraj ni osebnosti, katere smrt bi tako odjeknila med vsemi sloji prebttiaUtua kot smrt Sache Guitrj/ja,
Vreme včeraj; Najvišja temperatura 26,9, najnlžja 25,1, zračni tlak 1013 narašča, vlaga 62 odst., morje mirno, temperatura morja
23,1 stopi nje.
Vreme danes: Jasno, temperatura se bo nekoliko dvignila.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 25. julija
Jakob, Radoslav Sonce vzidie ob 4.40 in zatone ob 19.43. Dolžina dneva 15.03. Luna vzide ob 2.41 in zatone ob 18.03. Jutri, PETEK, 26. julija Ana, Nuša
Obletnica padca fašizma
25. julij — obletnica padca fašizma. To Je pomemben datum ne samo v zgodovini druge svetovne vojne, temveč predvsem v zgodovini italijanske države, ki je bila vec kot dve desetletji vkovana v fašistične okove. Te obletnice se spominjajo tudi drugi narodi, ki Jih je fašistična Italija napadla in skušala podjarmiti, da bi z njimi povečala svoj imperij. Toda 25. julija je tašizem padel. Začela se je borba proti okupatorju in njihovim domačim pomagačem, ki se je končala z osvoboditvijo italijanskega naroda izpod na-cifašistične strahovlade. Zato bo obletnica padca fašizma ostala za vedno zapisana v zgodovini italijanskega naroda kot začetek novega življenja, ki so ga s krvjo priborili najboljši sinovi italijanskega ljudstva.
Ob obletnici padca fašizma so razne politične stranke in organizacije izdale proglase oziroma izjave, v katerih poudarjajo pomen 25. julija. Tako sta tržaška federacija PSI in mladinsko socialistično gibanje izdala proglas, v katerem poudarjata, da so samo demokratične sile in narodna vstaja priborile deželi svobodo v osvobodilni borbi■ Prav ljudsko gibanje je zaradi tega dejansko jamstvo proti političnemu in socialnemu zatiranju. Socialisti zaradi tega ob tej priliki zahtevajo politično obnovo ter dokončno zamenjavo sil, ki prevladujejo v vladi, tako da se vključi delavski razred v vodstvo države. Poseben pomen ima v sedanjem razdobju spomin na padec fašizma, saj so notranje Sile največje stranke prestavile politično os proti monarhistom in fašistom in s
tem izdale upanje za socialni in politični napredek.
V našem mestu je klerikalno - fašistični konkubinat še zlasti očiten. Italijanska sociali stična stranka zaradi tega poziva vse demokratične sile, ki izhajajo iz antifašizma in rezistence, da se združijo, tako da se ne bo moglo nadaljevati s sedanjim položajem.
Tiskovni urad PSDI pa v svojem proglasu poudarja, da so se 25. julija 1943 kot sneg na soncu razblinili fu-šisti in stara kasta, ki je vladala državo, kar je dokazovalo nepriljubljenost režima, ki je nastal iz nasilnega nacionalizma in razredne mrž-nje. Ta datum pomeni zaradi tega obnovo domovine-Sedaj ko proslavljamo 14. obletnico, ostane še vedno v veljavi obveznost borbe vseh demokratičnih sil proti fašizmu in zlasti proti epigo-nom republike Salo in m«l-stvu Krščanske demokracije, ki so se združili na vladi.
Zveza demokratičnih žena pa poudarja v svojem proglasu, da so na našem ozemlju znale žene premagati narodnostna nasprotja v skupni borbi proti fašizmu in da so to borbo plačale s hudimi žrtvami. Mladenke so posiljevali, žene mučili in žive zažigali v Rižarni. Policija je takrat uporabljala strašna sredstva, da bi iz antifašistov prisilila priznanja in kot se sliši, se po toliko letih uporabljajo podobna sredstva v Trstu za dosego priznanj-
25. julij ponovno združuje italijanske in slovenske žene, ki se zgražajo nad tem, kar se dogaja in ki so odločne v borbi proti tistim silam, ki so povzročile našemu mestu in vsej deželi toliko gorja.
Sindikalna kronika
Tudi včeraj popoldne stavka v obratih CRDA
Pogajanja v Tržaškem arzenalu še vedno prekinjena - Danes nadaljevanje pogajanj zaradi položaja v tovarni FASEF
Včeraj ob 15. uri je bila v vseh obratili CRDA v Trstu in Miljah spet enotna stavka kovinarjev, ki sta jo organizirali obe krajevni sindikalni organizaciji. Stavka je zelo dobro uspela. Delavcj#so zelo razburjeni, ker ravnamSj-stvo noče začeti pogajati'/? s sindikati. Ce ravnateljstvo ne bo popustilo, se bodo stavke nadaljevale. Tudi v ladjedelnici Sv. Justa se je včeraj ob 15.30 začela enotna stavka, ki se je končala ob koncu delovnega urnika. Sklep, ki sta ga sprejeli obe sindikalni organizaciji, da napovesta stavko, so delavci ugodno sprejeli.
Kot smo že poročali, so bila predvčerajšnjim pogajanja med ravnateljstvom Tržaškega arzenala in sindikalnimi predstavniki tržaških kovinarjev. Pogajanja pa niso privedla do zaželenih uspehov in so bila prekinjena. Včeraj je bila v Tržaškem arzenalu skupščina delavcev, na kateri so sindikalni predstavniki prikazali položaj, ki je nastal po prekinitvi pogajanj. Člani notranje komisije so včeraj stopili v stik z ravnateljstvom in s tem pokazali dobro voljo, da bi pripomogli k rešitvi težavnega položaja. Toda ravnateljstvo ni pokazalo razumevanja in zaradi tega niso dosegli nobenega uspeha. Na skupščini so delavci sklenili, da ne bodo opravljali nadurnega dela.
Včeraj so se delavci podjet-
ja Sartori vrnili na delo. Sklenili pa so, da še vedno ne bodo opravljali nadurnega dela. Delavce je zelo razburilo dejstvo, da je ravnateljstvo suspendiralo nekaj delavcev. Obe sindikalni organizaciji sta takoj posredovali v korist suspendiranih delavcev.
Danes ob 16. uri se bodo na sedežu Zveze industrijcev nadaljevala pogajanja glede namena ravnateljstva, da zapre tovarno FASEF. Ravnateljstvo namreč želi odpustiti vse delavce razen desetih, ki jih bodo zopet sprejeli na delo, ko bodo v tovarni spremenili proizvodnjo.
ne reforme. Toda Krščanska demokracija in župan nista držala besede in nista uresničila svojega volilnega programa. Zaradi konservativne politike Krščanske demokracije, Je dejal tov. Petronio, Trst ni mogel nikoli enotno zahtevati svojih pravic pri najvišjih državnih in mednarodnih organih. Skupina demokristjanskih svetovalcev je dokazala, da ne trpi v svoji sredini niti skromnih in zmernih demokratičnih zaveznikov. Zato so jim postali tudi socialdemokrati in republikanci neprebavljivi in jih niso mogli več prenašati, ker bi se morali vsaj nekoliko «socialno» opredeliti, kar sta zahtevali ti dve stranki, ko sta bili še v občinskem odboru.
Pred nekaj tedni smo videli s kakšnim zadovoljstvom so demokristjani razbili odno-šaje s tema dvema strankama in s kakšno gorečnostjo so se vrgli v objem desnice. Letošnji proračun je bil sestavljen v tem ozračju, v ozračju povezave s fašisti in monarhisti. Leva opozicija, je poudaril tov. Petronio, je zahtevala od Krščanske demokracije, da posreduje za izredne vladne u-krepe v korist tržaškega gospodarstva, za prosto cono, za deželno avtonomijo in za dru ge ukrepe. Zahtevala je, da KD preneha z diskriminacijami in da je treba spošto-
Podpisana pogodba za tiskarske delavce
Včeraj je bil podpisan sporazum o obnovi nove vsedržavne delovne pogodbe delavcev tiskarske stroke v trgovskih tiskarnah. Na podlagi nove pogodbe bodo vsem delavcem povišali plače in mezde za 7,50 oastotkov. Ekonomski del sporazuma stopi v veljavo s prvo plačo po 20. juliju, normativni del pa 24. julija.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
S sinočnje izredne seje občinskega sveta
Svetovalci nadaljevali z diskusijo o letošnjem občinskem proračunu
Tov. Bortolo Petronio je v svojem govoru obsodil dosedanjo demokristjansko politiko - Intervencije drugih svetovalcev
Sinoči je bila izredna seja občinskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Med drugimi svetovalci je govoril tudi svetovalec tov. Bortolo Petronio, ki je opozoril občinski svet, da se sedanja obravnava proračuna vrši v izrednem političnem in moralnem ozračju občinskega sveta. Poleg navadnih upravnih vprašanj, s katerimi se mora ukvarjati občinski svet, je njegova dolžnost, da se ukvarja tudi z važnimi političnimi in gospodarskimi vprašanji, ki presegajo okvir občinskih meja. In prav v okviru tega delovanja občinske uprave presoja NSZ občinski proračun, ker je huda gospodarska in socialna kriza mesta odraz dosedanje demokristjanske politike.
Tov. Petronio je poudaril, da se svetovalca NSZ ne moreta strinjati s trditvijo odbora in župana, da je proračun navadna upravna postavka, ki nima nič skupnega s politiko. Jaz menim, je dejal tov. Pe-tronio, da je proračun odraz najbolj zapletene politike, ki jo vodi Krščanska demokracija vsa dosedanja leta in ki se izvaja na vseh osnovnih področjih mestne politike. Nato je ugotovil, kako so demokristjani za časa lanske volilne kampanje obljubljali volivcem gospodarske in social-
Med včerajšnjo dopoldansko razpravo proti Miljčanom je iznenada nastal v dvorani pravcati vik in krik: izza mize obrambe so prihajale precej glasne besede, govoril je tudi tožilec, med občinstvom je šumelo, medtem ko je moral predsednik kričati, da je lahko ponovno vzpostavil mir. Vzdušje je bilo precej razgreto, in sicer zaradi izjave ene izmed številnih prič iz seznama, ki ga je predstavilo tožilstvo. Ta priča, Mario Appol-lonio iz okolice Milj, je potrdil, ne da bi ga sploh kdo vprašal, da je policija rabila proti sedanjim obtožencem silo, zaradi česar se je tožilec vmešal s pripombo, da bi bilo dobro, če bi «te obtožbe ponovil tudi pred policijskimi organi«.
Ta pripomba ni ugajala o-brambi in eden od zagovornikov je takoj precej ostro odgovoril, da to niso nikake obtožbe, pač pa da je navadno pripovedovanje očividca.
Odv. Kezich (glasno): »Naj pride do soočenja, upam, da tožilčeve besede ne bodo prestrašile pričo.«
Po tem besednem sporu je zaviadal mir in Appollonio je lahko nadaljeval s svojim pričevanjem.
Mario Appollonio je bil e-den tistih, ki jih je policija januarja 1955. leta aretirala skupno s sedanjimi obtoženci in drugimi osebami. Ponj so prišli na delo in ga odpeljali na kvesturo, kjer je imel dva dni lisice na rokah. Prvi dan ni niti videl hrane in šele drugi dan so mu dali majhen lesen krožnik s testeninami. Po treh dneh so ga premestili v koronejske zapore in od tu ponovno na kvesturo, kjer so ga po zasliševanju izpustili na Svobodo.
V notranjosti kvesture je videl sedanje obtožence in posebno zasliševanje Belicha mu je zapustilo mučen vtis sedanjega obtoženca so zasliševali v sosedni sobi in on je z last-
Kazprava pred porotnim sodiščem proti Brainijn in tovarišem se nadaljnje
Dve priči pred sodiščem potrdili da so obtožence na policiji trpinčili
Hud besedni spor med tožilcem in obrambo zaradi izjave neke priče, da so policijski agenti pretepali Belicha med zasliševanjem - Obrani* ba predlaga, da si sodišče ogleda C.ampore, Šentjernejsko dolino in '1'revisanovo domačijo, ki je sedaj onstran meje v Jugoslaviji
na to in mož je glasno in skoraj jezno rekel ne. To je razburilo obtoženega Sergia, ki je skočil pokonci in zakričal: «Mora govoriti, mora povedati resnico.« Toda Drata nj prepričal. Attilio si je pustil mirno vkleniti roke in mimogrede mu je samo rekel: »Bom že povedal doma. kaj se mi je zgodilo.« Kaj je mislil s tem ni znano ver-
nimi ušesi slišal kričanje in udarce. Belicha je slišal, kako je na ves glas kričal «Ubijte me, ne vem ničesar! Pustite ras!«, medtem ko so se drugi drli naj se dvigne in naj gleda v luč.
Najbolj pa se je prestrašil nekega dne. ko so v sobo, kjer je bil priprt, pridrveli agenti in ga odpeljali v drugo sobo. Tedaj se mu je zdelo, kot da vlečejo po hodniku kako mrtvo osebo...
Preds. (obrnjen k obtožencem); «Kdo je bil?«
Rapotez; »Jaz gospod predsednik«.
In tu je nastal trušč, ki je trajal nekaj minut. Appollonio je nato odgovarjal na postavljena vprašanja in tako smo izvedeli, da je bil Rapotez tistega večera, ko je bil izvršen zločin, v ljudskem domu v Camporah, kjer je igral pri orkestru in da je v dvorani videl poleg Brainija, ki je bil za prodajalno mizo, tudi Fon-tanota in Belicha, medtem ko se ni spominjal, če je v dvorani bil tudi Derin.
Appollonio je nato hptel obvestiti predsednika, kako je prišlo do njegove aretacije in na čudni predlog agenta njegovi ženi, naj mu vendar ne
izroči boljših oblek. «Kaj ga boste tepil?«, je nato žena prestrašeno vprašala agenta. #In še nekaj je, kar me je posebno užalilo in ne bom tega nikoli pozabil«, je Appollonio nadaljeval s pripovedovanjem o zaslišanju. V eni izmed sob so ga v prisotnosti dr. Ambrogija obtožili uboja nekega Fedata, katerega naj bi nato vrgel v morje pri Izoli. Ob isti priložnosti so z vseh strani kričali nanj «cri-minale, assassino« in to je bila zanj največja, nepozabljiva žalitev.
Tako je torej še enkrat odmevala v dvorani porotnega sodišča nova obtožba proti policijskim organom, a tokrat ta ni prišla iz ust tistih, ki se morajo braniti. Prišla je iz ust človeka, ki je, čeprav se njega niso dotaknili, osebno videl in tudi slišal trpinčenje, kar je pustilo mučen vtis ne samo njemu pač pa tudi agentu, ki ga je stražil. Ta ni mogel zaradi kričanja niti telefonirati in niti pisati na stroj, ker so se mu roke od razburjenja tresle.
Ce je do sedaj kdo dvomil o besedah obtožencev, bi moral sedaj ta dvom odpasti, še posebno, ker o trpinčenju bi
•llllllllllMlimHlllllllltmilllUUmHIIIIHIHHIIlillinilltlllHIIIIIIIIIIIIItllllllMItllltllllltlllllllllllinfHllllllllllltllllltItlllltlllllllllllllltlllllllllltllll
Podpisana pogodba med ravnateljstvom in novo zadrugo
Pekarno Delavskih zadrug bodo upravljali delavci
Po drugi strani pa pomeni samouprava nevarnost postopne likvidacije te velike zadružne ustanove, ki so jo ustanovili tržaški delavci
Te dni je bila na ravnateljstvu Delavskih zadrug podpisana pogodba med Delavskimi zadrugami in novoustanovljeno zadrugo pekovskih delavcev te ustanove, ki je prevzela upravo pekarne v svoje roke. Izročitev pekarne Delavskih zadrug delavcem bi morala pomeniti važen dogodek na poti delavskega upravljanja podjetij saj prav za tem stremijo delavci v svoji dolgoletni borbi za izboljšanje socialnih pogojev in zlasti za svojo osvoboditev izpod delodajalskega izkoriščanja.
Ta primer v Delavskih zadrugah pa ima povsem drugačen pomen. Namesto da bi prevzem upravljanja pekarne pomenil korak naprej v delavskem samoupravljanju, predstavlja to veliko nevarnost za postopno likvidacijo te velike zadružne ustanove, ki so jo ustanovili tržaški delavci in ki je na žalost še vedno v rokah začasnega upravnega odbora, ki ga je imenoval vi. komisariat, namesto da bi jo upravljal izvoljen upravni svet zadružnih članov. Kot smo zvedeli, je pekarna Delavskih zadrug v zadnjih letih zabredla v precejšnje težave. Imenovani u-pravni odbor ni pravočasno sprejel ustreznih ukrepov, da bi odstranil tehnične in finančne težave te velike pekarne in se je sedaj raje odločil, da odcepi pekarno od celotnega gospodarskega kompleksa Delavskih zadrug. S tem se je tudi število uslužbencev, Delavskih zadrug
zmanjšalo in zaradi tega ustanova postaja vedno šibkejša. Enako je upravni svet ukrenil glede zadružne kleti, ki se je že pred nekaj leti združila v novo podjetje »Central-vino«, ki ga upravlja veleposestniška organizacija »Feder-consorzi«. Kot torej vidimo, zgubljajo Delavske zadruge s temi ukrepi in z zmanjša njem svojega gospodarskega torišča svojo moč in postajajo vedno manjše. Zdi se nam, da je prav to cilj sedanjih imenovanih upraviteljev, ki hočejo razcepiti in s tem tudi postopno uničiti Delavske zadruge, ki so svoj čas predstavljale močan faktor uravnovešanja cen na živilskem trgu.
Poleg tega pa je upravni svet v preteklih dneh ponovno zavrnil zahtevo sindikalnih organizacij, da bi se moralo vodstvo Delavskih zadrug posvetovati s sindikati za kakršne koli odpuste uslužbencev. Ta spor je nastal zato. ker je ravnateljstvo odpustilo nekaj uslužbencev «zaradi nezadostnega učinka«. Upravni
ri bodo razpravljali o tem važnem vprašanju. Zdi se, da so sindikati pripravljeni proglasiti ponovno stavko vseh u-službencev Delavskih zadrug, če ravnateljstvo oziroma u-pravni svet ne bosta hotela razpravljati z delavskimi predstavniki o omenjenih odpustih.
Glede položaja v Delavskih zadrugah je komunistični občinski svetovalec Sajovitz predložil županu Bartoliju pismeno vprašanje, v katerem ga opozarja na položaj v tej največji tržaški delavski zadružni ustanovi, ki je nastal po zadnjih odpustih nekaterih uslužbencev in po zavrnitvi upravnega sveta, da bi o teh odpustih razpravljali z delavskimi predstavniki. Svetovalec Sajovitz poudarja, da večina starih in novih članov Delavskih zadrug zahteva svobodno izvolitev upravnih organov u-stanove, kot to določa statut Delavskih zadrug. Ker pa je v upravnem svetu Delavskih zadrug zastopana tudi občina svetovalec Sajovitz vprašuje župana, ali se mu ne zdi primerno načeti skupno akcijo občinskega odbora in začasne-
svet se izgovarja, da se v te I ga upravnega sveta pri y_lad-odpuste sindikalne organizaci- nEm komisarju, za čimprejšnje
je nimajo kaj vmešavati. To absurdno stališče upravnega sveta je že svoj čas povzročilo stavko vseh uslužbencev, ki nočejo dovoliti ravnateljstvu, da bi lahko odpuščalo uslužbence po svoji mili volji. Zato so sindikalne organizacije sklicale za drevi skupšči-
klicanje skupščin članov in za izvolitev upravnih organov ustanove, kar določa tudi italijanski zakon o zadrugah. Obenem pa poziva župana, naj pooblasti občinskega predstavnika v začasnem upravnem svetu, da se zavzame za rešitev sindikalnega spora in za
no vseh uslužbencev. n® kate- sprejem zahtev, uslužbencev,
morala še marsikatera priča govoriti. Pravilno bi torej bilo, da bi sodišče res odredilo soočenje, in sicer množično: na eni strani bi morali biti obtoženi policijski funkcionarji, na drugi pa vsi tisti, ki so okusili trpljenje in tudi listi, ki so temu prisostvovali.
Včerajšnja razprava se je začela kot napovedano ob 9.30 s čitanjem pisma znanega tržaškega komika Cecchelina, o katerem se je že govorilo med razpravo. Čecchelin omenja, da je resnično Russianov prijatelj, a da je samo enkrat govoril s Trevisanom, medtem ko ni bil nikoli v njegovi vili pri Sv. Jerneju. Končno je komik napisal, da je bil tistega dne, ko je bil Trevisan u-morjen, v Bassanu del Grap-pa skupno z Russianom.
Pred predsednika in porotnike je prišla pričat tudi žena obtoženega Novela, ki je v glavnem potrdila, da sta puški, ki jih je imela doma, bili last Belicha. Trevisanov znanec in njegov brivec Um-berto Benevenia iz Ul. Toti ni v glavem povedal ničesar novega: omenil je samo, da je imel pokojni tri pse, eno lovsko puško in da je bil prehod v klet brez stopnic. Tega se dobro spominja, ker je bil nekaj časa celo v vili, kamor je šel na povabilo pokojnega Giusta.
Zanimiva je bila izjava Giantita Angelinija, ki je prišel pričat kot izvedenec za strelno orožje: po njegovem je pokazana mu dvocevna puška (o kateri obtožnica trdi, da je bila ukradena Trevisa-nu, medtem ko trdi Belich, da je njegova) nevarna in on se ne bi upal streljati z njo.
Obramba:	#Tu	je ponovni
dokaz, da je tako nepreviden mogel biti samo kmet, kot je Belich in nikakor ne Trevisan, ki je imel možnost, da si kupi boljšo!«
Tedaj se je vmešal tudi Belich, ki je sicer opozoril, da je sedanje stanje puške dosti slabše kot takrat, kadar jo je on rabil, in da je tudi tedaj uporabljal le polovično dozo smodnika, vsaj za eno cev.
V preteklih dneh, posebno med pričevanjem Trevisanove-ga brata Gastoneja, je bilo dosti govora o puškah. Trevisan je namreč vseskozi trdil, da je imel pokojni brat eno sa mo lovsko puško. A med razpravo je prišel na dan z novo verzijo: brat je imel dve in ne eno puško ter omenil, da mu je eno od teh prodal Car-lo Stergar. In ta mož je prišel včeraj pričat kljub svojim 86 letom. Predvsem je opozoril, da je bila prodana puška francoskega izvora in kal. 16 s čimer je indirektno priznal da ni mogoče zaplenjeno puško identificirati z njegovo, ker je ta kal. 12 in kakor kaže, 'španskega izvora.
Po zasliševanju Marije De Vittor, ki je med vojno sliša la govoriti skupino fašističnih miličnikov o Trevisanu, češ da «se preveč šali z neko žensko z Opčin, kar bi ga lahko stalo glavo«, je prišel pred porotnike Iginio Coretti, ki je bil prav tako aretiran januarja 1955. leta in pripeljan na kvesturo, od koder so ga premestili v Coroneo in nekaj dni kasneje ponovno v prostore letečega oddelka,
Njemu agenti niso storili ničesar in 1. februarja so ga izpustili na svobodo. O Mariu APP°H°niu smo že govorili. Priča, ki je njemu sledila, in sicer Guido Kozlovič, je tudi potrdil, da so agenti pretepali sedanje obtožence. Njemu sicer niso skrivili lasu, pa čeprav so ga držali 24 ur vklenjenega in brez hrane in ga je neki agent hotel udariti. Nekdo mu je celo za-žugal; «Sedaj ni več Ameri-kancev!« «Mi smo tu in ti boš umrl med štirimi stenami«. Ni dvoma, da je mislil na stene zapora. Da bi sedanje obtožence pretepali, m oseb-no videl, pač pa je slišal kričanje Marcella Belicha, ki je večkrat ponovil: «Pustite me, ne vem ničesar«. Belicha je videl vsega sključenega, ki si je z rokami tiščal želodec.
Giordano Millo, eden od številnih aretirancev izpuščenih na svobodo, se je zaradi živčne bolezni (bil je že štirikrat umobolnici) verjetno tako prestrašil, da se je začel tresti in jokati. Njega sicer niso tepli, pač pa je moral potrditi, vsaj tako so policijski preiskovalni organi zahtevali, izjavo Fontanotovega alkoholiziranega brata Attilia.
Čeprav Millo ni poznal Trevisana, je v zapisniku njegovih izjav navedeno, da je bil «pokojnik Italijan in njegova hiša žarišče italijanstva«.
Od pričevanja Trevisanove-ga prijatelja Russiana so vsi pričakovali kake važne izjave, vendar teh ni bilo. Potrdil je samo, kar je bilo sicer že znano, da pred Trevisano-vo kletjo ni bilo stopnic ter obrazložil h komu se je obrnil po aretaciji Trevisana, katerega so nato že naslednjega dne izpustili. Zadnje čase pa Rus-sian ni več zahajal v Trevi-sanovo vilo, predvsem ker so ga njegovi sorodniki «grdo gledali« in drugič, ker je treniral za kolesarsko dirko veteranov, ki je bila prav v dneh tragedije v Bassanu del Grappa. Tudi njega so sumili, zakaj, ne ve, in neki policijski funkcionar >z Trsta (vsaj tako so pisali takratni časopisi), je prišel celo v Bassa-no, da se osebno prepriča o njegovi prisotnosti v tistem kraju. O Trevisanovi smrti ga je telefonsko obvestil Cecche-lin,	ki je	v Padovi, kjer je
nastopal s svojo skupino, čital to vest v nekem tržaškem časopisu.
Popoldanski del razprave je bil	proti	pričakovanju zelo
kratek in to zaradi izjave brata obtoženca Fontanota, da ne bo pričal. Ta mož, ki ga vsi z bratom	vred smatrajo za
nepoboljšljivega pijanca, je pred policijo obtožil brata Sergia, češ da je po Trevisa-novem umoru imel nove oble ke, ki jih pred zločinom ni videl in tudi, pri čemer se je skliceval na razne govorice da se je Sergio tistega večera	vrnil	domov s krvavimi
hlačami in dobesedno skrušen.
Sedaj so vsi pričakovali njegovega pričevanja, ki bi bilo za brata posebno važno: toda Attilio Fontanot, katerega so pred porotnike pripeljali naravnost iz koronejske-ga zapora, se je skliceval na zakon, ki mu dovoljuje, da se vzdrži pričevanja, kadar gre za ožjega sorodnika.
Pr*ds,edmk ga je opozoril
jetno tega nikoli ne bomo izvedeli.
Se prej je predsednik preči-tal odlok, s katerim je sprejel predlog obrambe, da se izbrišejo iz seznama prič imena Maurovih, Giacominija, Po-stogne in Campagne, ki so bili osumljeni istega zločina kot Braini jn tovariši ter o potrebi zasliševanja novih prič, ki so jih predlagal- zagovorniki.
Čeprav so bile že znane izjave Galiiana Donadela iz Milj, ki je zanikal, da bi prisostvoval pogovoru Rapotza z Brainijem, ko je šlo za preprečenje poskusnega umora Trevisana, ga je sodišče zaslišalo, vendar mož ni spremenil niti za besedo prvotnih izjav.
Ob koncu razprave je odv. Sardos pripomnil, in to v vednost porotnikov, da odvetniki nimajo dostopa do obtožencev v zaporu, dokler ti niso zaslišani od tožilca in preiskovalnega sodnika. S to pripombo je odvetnik hotel odgovoriti tožilcu, ki je pred dnevi izrazil dvom v ((tajnosti) v koronejskih zaporih in obenem prikazati, da zanikanje obtožencev ni plod njihovega dela. Končno je odv. Kezich, s katerim so se vsi strinjali, predlagal, da bi si sodišče ogledalo Campore in kraj zločina, pa čeprav bi morali iti onstran meje, kjer je I se sedaj Trevisanova domačija. Z izjavo tožilca, da se temu predlogu ne protivi, je predsednik zaključil včerajšnjo razpravo in jo odložil na jutri zjutraj.
Preds.; Rossi, tož.; De Franco, zapisn.:	Magliacca, odv.
zas. stranke; M. Ferluga, o-bramba: odv. P. Sardos, Kezich, Amodeo, Stradella, Mor-gera in presti.
vati enakopravnost vseh občanov. KD pa se za te zahteve ni niti zmenila in jih še naprej zavrača. Svetovalci NSZ so v poslednjem letu izvajali konstruktivno opozicijsko politiko, da bi pozitivno vplivali na demokratizacijo občinske uprave. Vse to je KD za" vrnila in se je končno povezala s fašisti, monarhisti in ekonomsko desnico, ki nočejo proste cone in deželne avtonomije in ki zavračajo vsako zahtevo po izrednih ukrepih za razvoj tržaškega gospodarstva.
Svetovalec odv. Caravelli (MEN) je dejal, da hi pomenilo potrditi letošnji občinski proračun, potrditi tudi sedanjo demokristjansko politiko. Nadalje je kritiziral občinsko davčno politiko, s katero bi hoteli povečati občinske dohodke na račun delovnega prebivalstva. Napadel je Krščansko demokracijo, ki noče zahtevati od svoje vlade v Rimu izredne ukrepe za rešitev gospodarske krize, kot na primer ustanovitev proste cone, deželne avtonomije in druge ukrepe, ki bi omogočili občini večje dohodke, ne da m bilo treba obremenjevati prebivalstvo z vsemogočimi davki. Zato, je dejal odv. Caravelli, bomo glasovali proti sprejemu proračuna, ker hočemo s tem obsoditi demokristjansko politiko do našega mesta.
Svetovalec dr. Pmcherle (UP) je predlagal odboru nekatera izboljšanja na socialnem, zdravstvenem in vzgojnem področju. Zlasti je poudaril nujnost ožjega sodelova nja med občinsko upravo in podporno ustanovo ECA, ki bi morala skupno ustanoviti posebne socialne urade, ki naj bi se pridružili občinskim ambulantam. Ta decentralizacija bi omogočila uspešnejši socialno pomoč revežem. Glede ostalih vprašanj je pcu-da ril nujnost modernizacije o-troških vrtcev po vzorcu najbolj naprednih držav in ustanovitev občinske lekarne. Ki bi zelo koristila prebivalstvu. Nato sta sinoči govorila še dr. Agneletto (SDZ) in Batta-glia (MSI).
Pred zaključkom seje je občinski svet sprejel se nekaj sklepov in izvolil občinske predstavnike v nekatere komisije in ustanove. Odbornik za davke dr. Rinaldini je predložil v odobritev sklep o reviziji tarif za zasedbo javnega prostora, ki se nanaša samo na zasedbo javnega prostora po bencinskih črpalkah in za zasedbo prostora v kleti zelenajdnega trga v Ulici Carducci. ki je bil sprejet. Nato je občinski svet izvolil pet novih Članov v občinsko komisijo za proučevanje prizivov proti občinskim davkom in prof. Sciolisa za občinskega predstavnika v pokrajinski komsiji za šolstvo.
Operetne predstave na gradu Sv. Justa
Da'nes tretja predstava Frim-love in Stothartove operete «Rose-Marie» z istimi igralci kot pri prejšnjih predstavah.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. julija t. 1. se je v Tretu rodilo 7 otrok, umrlo je 7 oseb, bila pa je ena poroka.
POROČILA STA SE:	inženir
Cecil Max Guthrie in gospodinja Sh;irley Anne Tullson.
UMRLI SO:	61-ietn j Adriano
Ghigliotti, 68-Ietna Carla Her-nabstorfer vd. Tecilazic, 78-letna Luigia Bonazza vd. Votli, 51-letm Giacomo Lupieri, 62-letni Attilio Štolfa, 91-letna Ca-rmela de Palese, 51-letni Francesco Co-razza.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju
1NAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montcrsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-Kovljah in Nicoli v Skednju.
čitmcah; 8.05 Stevan Mokranjac: VI., III. in X. rukovet; 8.35 Drobne orkestralne skladbe; 9.00 Utrinki iz literature — Vladimir Dudimcev: Človek ne živi samo od kruha . I.; 9.20 Od melodije do melodije; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Dober dan, otroci! (M. Capek: Povodni možje); 11.15 Pesmi za naše male; 11.30 Solistične skladbe skladateljev romantike; 12.00 Ritmi in melodije z juga; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing Erik Eiiselt: Zagotovimo pravilno prehrano telet; 12.40 Krešlmir Baranovič: Makedonska suita;. 13.45 Igra tarnburaski orkester:	13.30 Pisan operni spo-
red- 14,20 Šport; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Ra. dijski roman — Erih Koš: Klit — imenovan tudi Veliki Mak . XI.;
16.00 Z, našimi in inozemskimi solisti in skladatelji;; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18,00 Četrtkova reportaža; 18.15 Uroš Krek: Simfo-nietta; 18.45 Radijska univerza — Dr. Ivo Dougan: O gospodarskih prestopkih: 19.00 Zabavna glasba;
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Vladimir lovec: Godalni kvartet v c-molu; 21.30 Tiho sanja noč z bleščečimi očmi; 22.15 Moderna plesna glasba.
TELEVIZIJA
17.30 Oddaja za otroke: 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.00 Varietejska predstava; 23.10 Vesti.
Z vespo v avto
Kmalu po kosilu se je 61-letni Giorgio Bertocchi iz Ul. Beccaria 6 usedel v svoj avto, ki je stal na D’Annun-ziovem drevoredu. Avtomobil je bil obrnjen proti Trgu dei Foraggi. Ko je Bertocchi hotel avtomobil obrniti proti mestu, se je vanj zaletel z vespo 37-letni delavec Bruno Brai-nich 'a Ul. Baiamonti 47-7. Zaradi hudega trčenja se je vespist prevrnil na tla. Na kraj nesreče je prišel avtomobil Rdečega križa ter ga urno odpeljal v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili udarec po levi strani čela, praske na nosu in nezavestno stanje. Ozdravel bo v 20-30 dneh.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIO«11*
Vprašanje avto ceste Videm - Trbiž - Beljak
Kot poroča tržaška gospo- I avstrijska in nemška železni-darska agencija ASTRA, so se ška uprava že sklenili nov ta-
v teh dneh sestali predstavniki videmske pokrajine z avstrijskimi predstavniki in tehniki, s katerimi so razpravljali o sporazumu za ureditev cestnega omrežja Videm - Trbiž - Beljak. Ta cestna zveza postaja vedno pomembnejša tako za prevoz tovora proti Trstu, kot tudi za dotok avstrijskih in drugih turistov v Italijo in je na njej promet zlasti v poletnih mesecih vedno večji.
Vendar tega vprašanja ni mogoče rešiti s polovičnimi u-krepi, temveč bi bilo treba zgraditi novo moderno avto cesto, ki bi povezovala Trst z Benetkami in ki bi imela direktno zvezo tudi z Vidmom in nato na italijanski strani s Trbižem, na avstrijski pa z Beljakom ter z Dunajem. Kot je znano, je načrt gradnje avto ceste Trst - Benetke za sedaj ostal samo na papirju, ker so že določena sredstva za njeno gradnjo dodelili za gradnjo druge ceste v Italiji. Prav tako pa tudi z avstrijske strani obstajajo težave za gradnjo omenjene avto ceste, ki bi zahtevala izredno obsežna finančna sredstva.
Avstrijski promet skozi nemška pristanišča
Tržaška gospodarska agencij* ASTRA poroča, d* *ta
rifni sporazum za direktno tarifo Avstrija - Nemčija -_Pre-komorje za prevoz avstrijskega tranzitnega blaga skozi Nemčijo. Vendar ta tarifa še ni stopila v veljavo in še ni določen datum, kdaj bo pričela veljati. Znano je namreč, da morajo stopiti istočasno v veljavo tri nove tarife in to že omenjena Avstrija - Nemčija - prekomorje, poleg nje pa še Avstrija - Holandska -prekomorje in Avstrija - Belgija - prekomorje. Glede teh zadnjih dveh direktnih tarif pa so se pogajali v preteklem mesecu, niso pa jih mogli sprejeti, ker niso dosegli sporazuma glede nekaterih najvažnejših vprašanj.
Iz tega razloga so dunajski tehniki mnenja, da vse tri o-menjene tarife ne bodo stopile v veljavo pred 1. septembrom, kot so predhodno predvidevali. Istočasno pa pričakujejo, da bodo obnovljene direktne tarife med Avstrijo in severnimi pristanišči privedle do okrepitve avstrijskega tranzitnega prometa skozi pristanišča Nemčije, Belgije in Holandske. Razumljivo je, da bo ta okrepitev konkurenčne moči severnih pristanišč škodovala tržaškemu pristanišču.
Ljudska	knjižnica v	
Ul, Roma	15	ostane za-
radi počitnic		7aprta do
9. avgusta	t.	1.
[ RADIO
ČETRTEK, 25. Julija 1957 TRSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Potovanje jx) Italiji — turistični razgledi Maria Adriana Bernoni-ja; 12.10 Za vsakogar nekaj;
12.45 V svetu kulture; 12.55 Melodije iz filmov: 13.30 Folklorni orkester Srečka Dražila; 13.50 Priljubljene melodije; 17.32 Plesna čajanka; 18.00 Berlioz: Romeo in Julija, simfonija; 18.35 Polke in samospevi; 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija; 19.30 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Dramatizirana zgodba — Duilio Saveri: Kateri izmed treh? . »Kraljica Palau-ških otokov« (5. zgodba); igrajo člani Rad. odra: 22.00 Nove knjige in izdaje; 22.15 Glasba Tom-masinija in Pick-Mangiagallija; 22.38 Večerni ples.
I UST I.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
18.00 Igra orkester Jackie Glea-son; 19.30 Poje Giannl Ma-rzocchi;
19.45 Odvetnik svetuje; 20.00 Operna glasba; 21.00 Orkester Ferrari; 21.45 Koncert violinista Arthura Grumiauxa in pianista Riccarda Castagnoneja; 22.15 Henry Murger:	«Horacova prisega«, komedija v 1 dejanju.
KOPER Poročila v italijanšč'Dl:	6.30
12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00.
Poročila T slovenščini:	7.30,
13.3U, 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro;
7.45 Jutranji koledar; 11.20 Glasba iz plošč; 12.45 Skladbe Chopina, Laloja, Hilmarja in Chaplina: 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni spored; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Domači zvoki; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Priljubljene pesmi; 18.40 Iz del jugoslovanskih skladateljev:	Marijan Kozina; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Uroš Krek; Simfortietta —
1. in 2. mov.imento.
■SLOVENIJA
327.1 m. 292.1 m, 212.4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30
22.00
7.30 Mladim poslušalcem o po-iiiiiiiiimiiiiittiititiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiii
Filmske predstave vladnega komisariata
Urad za predstave pri vladnem komisariatu bo predva jal drevi ob 20.30 na prostem poučno-zabavne in dokumentarne filme v Gročani.
V Gropadi pa bo ob 20.30 predvajanje aktualnih dokumentarnih filmov potujočega kina predsedstva vlade.
 «»---------
Tržaški alpinisti na kavkaške vrhove
Danes ob polnoči bodo odpotovali na ladji «San Marco« proti Istanbulu štirje alpinisti člani tržaškega društva «CAl XXX ottobre«. kjer bodo izkrcali potrebno opremo za alpinistično ekspedicijo proti najvišjim kavkaškim vrhovom v Perziji. Iz Istanbula bodo odpotovali v Teheran, k.ier jih bo že čakal vodja ekspedicije ing. Mauro Bot-teri s še dvema drugima Tržačanoma.
Tržaški alpinisti nameravajo naskočiti nekatere vrhove, na katere še ni stopila človeška noga. Najprej se nameravajo povzpeti na Aalam Kouch, katerega vrh je visok verjetno 4.810 metrov in ki je na zapadni strani področja Takht i Suleiman (Salomonov prestol), nato pa na Denva-ned, ki je s 5.760 metri najvišji vrh Perzije. Zaključek programa predvideva še vzpon na Kuh i Nizwa, ki je visok okrog 5.500 metrov. Alpinisti ne nameravajo izvesti obsežnejšega znanstvenega programa in bodo samo naredili topografske slike področij, zbrali meteorološke podatke in fotografirali slikovito pokrajino.
Nezgodi na delu
Z avtomobilom RK so včeraj ob 15.30 pripeljali na prvi kirurški oddelek 24-letnega Cesara Petriča iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Zdravniki so mu ugotovili verjetni zlom desnega stopala in udarce na levi nogi. Zoravni-kom je izjavil, da je med delom v podjetju «Maionica» nerodno padel s 3 m visoke lestve.
S prognozo okrevanja v 20 dneh so včeraj ob 17. uri sprejeli na II. kirurškem oddelku l711etnega mehanika Maria Jakaca z. Opčin št. 1075. Zdravniki so mu ugotovili globoko rano na sredincu leve roke. Ponesrečenec je izjavil, da je med delom v mehanični delavnici «Volpi» na Trgu Oberdan zašel s prstom v, nekj itroj.
KINO
Excelsior. 16.00:	»Nezrela	leta«,
Rosa Maria PavonceHi, Luci a no Piffer, Renato Montalbano in Mario Mariani.
Fenice. 16.00: ((Siroti«, M. Bru, M. Vitade, N. Gray, F. Inter-lenghi.
Nazionale. 16.30; «Grisbi», Jean Gabin in Jacques Becker. Filodrammatico. 16.30: «Svet bo naš«, J. Mistral.
Grattacielo. 16.00: «M1 smo ste-, bris, V. De Sica, A. Cifariello. 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Supercinema. 16.00: »Sin C a rol i n« Cherie«, Brigihte Bardot in J.
P2iSC 3'1
Arcobaleno. 16.00: »Pustolovščine kapitana Horntolowerja», G. Peok, V. Mayo.
21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ«. Astra Rojan. 17.00: «Aili Baba«.
Zabavni film s Fernandelom. Capitol. 16.30:	»Guaglione«, G.
Rubini, M. Girotti.
21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ«. CristaUo. 16.30: «Sužnost», D. Celin in E. Rossi Drago. Strogo prepovedano mladini.
21.00- »Odnehaš ali nadaljuješ«. Alabarda. 16.00: ((Zarota nedolžnih«, Alfred Hitchkock, E. Gvvenn, J. Forsythe in S. Mac Lane.
Ariston. Glej kino na prostem! Aurora. 17.00: «Teror nad mestom«, F. Latimore.
21.00- »Odnehaš ali nadaljuješ«. Armonia Glej kino na prostem. Ideale. Zaprto za počitnice. Impero. Zaprto zaradi počitnic. Italia. 16.30: «Fra Martino«, Paul
Hoerbiger, Marianne Koch.
21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Moderno. 17.00:	«Mambo», S-
Mangano, V. Gassman.
21.00- «Odmehaš ali nadaljuješ«. Savoma 16.00: »Četvorka ljubezni«, M. Gaynor in Bimg Cro»by.
Viale. 16.00: «Totč, Peppino Wl zlikovci«.
21.00; »Odnehaš a>li nadaljuješ*. Vltt. Veneto. Zaprto za počitnice. Belvedere. 16.30; »Dekle iz Ulice
Veneto«.
Massimo. 16.30: »Pet revežev v avtomobilu«, Isa Barzizza, W. Chiari in Aldo Fabrizi.
Novo cine. 16.00: «Sedwn samurajev«. Japonski film.
21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ«.
KINO NA PROSTEM
Ariston. Ob 20.30 TV, nato »Kongo«, V. Mayo in G. Nader. Armonia. 15.00 (na prostem ob 20.00):	«Indijska zvezda«, C.
W)lde, Y. Šanson.
Arena dei fiori. 20.15: »Kot listje v vetru«, Rock Hudson, L. Bacall, R. Stack.
Garibaldi. 20.15: »Bitka pri Rio della Plata«, J. Gregson in A. Quayle.
Marconi. Ob 16.30. na prostem
20.30: «Streha», G. Pallobti in Tržačan G. Listuzzi.
Paradiso. 20.15: »Stekleni čeveljček«, Leslie Caron.
Ponziana. 20.15: «Zvoki bobnov*. Alan Ladd in Martisa Pavan. 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Secolo Sv. Ivan. 20.30: »Opera-zione fasoino«, D. Gray, W. Chiari, A. Fabrizi.
Skedenj. 20.30: »Prehod na severozahodu«.
Stadio. 20.30: ((Veliko nebo«, K.
Douglas, E. Taylor.
Valmaura. 20.30:	«Krasne VValt
Disneyeve zgodbe«.
Rojan. 20.00 i,n 22.00: «LJubimcl petih morij«, J. Wayne in V-Turner.
MALI OGLASI
I)
TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV V
mesnici dobi 14-15 let star vajenec. Slovensko gospodarsko združenje, Ul. F. Pilzi 8, tel-37-808.
Kdo jo je videl?
Kdorkoli ve za naslov službe ali stanovanja Piras Battistine por. Marsetti je toplo napeč-šen, da sporoči njen naslov n* tel. št. 93-803. Pred mesece eh je bivala v Ricmanjih št. 59.
PREDEN GRESTE NA DOPUST se naročite na
»PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina 3 0 0 lir Telefonirajte na številko 37-33*
ITALIJANSKA MANJŠINA V KOPRSKEM OKRAJU
Iz poročila, ki ga je i-mel 5. t. m. na 20. skupni seji obeh odborov o-krajnega ljudskega odbora Koper njegov predsednik Albin Dujc, povzemamo tisti del, ki govori o italijanski manjšini, ki živi na področju koprskega o-kra ja.
V okraju Koper živi določeno število italijanske narodne manjšine. Imam za svojo dolžnost v tem poročilu
oceniti položaj te manjšine z vidika načel naše družbene ureditve in pa z vidika mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela naša država glede italijanske manjšine na področju bivše cone B.
Po podatkih Zavoda za statistiko, povzetih po popisu prebivalstva z dne 25. aprila 1956, je razmerje med celotnim številom prebivalstva v obalnih občinah in številom pripadnikov manjšine naslednje;
	vsega pre-	od tega	odstotek
	bivalstva	Italijanov	Italijanov
IZOLA	7750	595	7.68
od tega mesto	6008	548	9.12
podeželje	1742	47	2.70
KOPER	24807	1186	4,76
od tega mesto	6066	522	8,61
podeželje	18831	664	3,53
PIRAN	9387	1452	15.47
od tega mesto	3410	558	16.36
podeželje SKUPAJ	5977 42034	894 3233	14.96 7,70
od tega mesta	15484	1628	10,50
podeželje	26550	1605	6,00
V ostalih občinah okraja je * približno 100 oseb italijanske narodnosti, ki so večinoma italijanski državljani. Tako je v okraju skupno 3340 Italijanov, kar znaša 3.4 odst. od celotnega števila prebivalstva.
Sedanje stanje prebivalstva oziroma število pripadnikov manjšine se bistveno ne razlikuje od stanja ob popisu. Nepomembna razlika je posledica naravnega nihanja števila prebivalstva in pa nekaterih zapoznelih izselitev oseb, ki so se preselile po določilih londonske Spomenice o sporazumu. Pripomniti pa je. da je starostni sestav manjšine zelo slab, saj prevladujejo starejši letniki.
Ob popisu se je narodnost Ugotavljala na podlagi prostovoljne izjave vsanega prebivalca oziroma njegovega skrbnika, ki jo je zapisal lastnoročno ali pa jo podal Popisovalcu.
Po socialno-ekonomskem sestavu prevladujejo med italijansko manjšino delavci in mali kmetje, od tel' pa so mnogi zaposleni tudi v raznih gospodarskih organizacijah. Intelektualcev je med italijansko manjšino zelo malo.
Ker *o ob preseljevanju številne družine pustile v tukajšnjem okraju starejše, dela nezmožne družinske člane, u-živa nesorazmerno velik del pripadnikov socialne podpore. Tako je v domovih onemoglih 49 odst. vzdrževancev pripadnikov manjšine, denarne podpore pa jih prejema okoli 20 odstotkov. Nadalje je med invalidi 15,4 odst. pripadnikov manjšine, med invalidskimi upokojenci 35.4 odst., med starostnimi upokojenci 31.8 odst. in med družinskimi u-Pokojenoi 26,2 odst pripadnikov manjšine.
Italijanska manjšina ima po veljavnih predpisih enake možnosti uveljavljanja v organih oblasti in družbenega upravljanja kot ostali državljani. Tako je en pripadnik manjšine poslanec republiškega zbora Ljudske skupščine LR Slovenije, v okrajnem ljudakem odboru pa je 6 odbornikov italijanske narodnosti. od katerih je en podpredsednik OLO. To pomeni, da ima manjšina, ki šteje 3,4 odst. celotnega prebivalstva o-kraja, v OLO 4,9 odst. odbornikov. V okrajnih svetih je 5 članov pripadnikov manjšine. V občinskih ljudskih odborih pa je manjšina zastopana takole;
ObLO Koper — od 43 odbornikov ima manjšina 3 odbornike ali 6,9 odst. proti 4,34 odst. prebivalcev italijanske narodnosti.
ObLO Izola — od 31 odbornikov ima manjšina 7 odbornikov ali 22,5 odst. proti 8,84 odst. prebivalcev italijanske narodnosti,
ObLO Piran — od 31 odbornikov ima manjšina 6 odbornikov ali 19.3 odst. proti 14,79 odst. prebivalcev italijanske narodnosti.
V obalnih treh občinskih ljudskih odborih je torej 16 odbornikov italijanske narodnosti ali 16.8 odst. proti skupnemu številu odbornikov, medtem ko manjšina šteje 7,7 °dst. celotnega prebivalstva teh treh občin.
V občimskih svetih je v Kopru tri, v Izoli 10, v Piranu Pa 11 pripadnikov manjšine.
V upravi je manjšina zastopana razmeroma slabo in se tudi na vse razpise službenih mest v preteklih dveh letih ni javil noben pripadnik manjšine. Pripomniti pa je, da velik del uslužbencev italijanske narodnosti sploh ne sli pa slabo obvlada slovenski jezik.
Na vodilnih mestih v gospodarstvu je 13 pripadnikov thanjšine, od tega osbm na odgovornih mestih v večj'h Podjetjih. Visokokvalificiranih delavcev je 15. V delavsuih svetih imajo pripadniki manjšine 53 ali 4 odst. mest, v upravnih odborih pa 12 ali J odst.
V sedmih kmetijskih zadru-Ssh na obalnem področju je Včlanjenih 290 kmetov itali-Jat)ske narodnosti. Med njimi Je en predsednik upravnega odbgru, jest članov upravnih odborov, pet članov nadzor-bih odborov in en predsednik bsdzornega odbora. V odborih ija pospeševanje kmetijstva je ”2 pripadnikov manjšine, trije pa so v odborih mladih za-drugarjev.
Primerna je tudi udeležbo Pripadnikov manjšine v osta-!'b organih družbenega u-ptavljanja ter v zborih sodnikov porotnikov.
Manjšina ima nadalje v»e Ptožnosti izživljanja v politič-n,h, kulturnih in telesno-vzgoj-b'h organizacijah in tudi dc-Jansko veliko število njenih Pr.padnikov aktivno sodeluje
teh organizacijah.
Italijanski kulturno-prosvet-krožki v Izoli, Kopru in “•ranu so vključeni v Itaii-Pmsko Unijo za Istro in Reko. Namen krožkov je širiti napredno kulturo in družabnost med manjšino. Vsi krož ki imajo lastne knjižnice s
približno sedem tisoč knjigami. Italijanska unija ima lastno založbo «Edit», ki izdaja dnevnik «La Voce del popo-lo» s tedensko prilogo «La nostra lottan, štirinajstdnevno revijo «Panorama»; mesečnik «11 Pioniere# in razne knjige. Krožki imajo tudi nalogo, manjšini posredovati povezavo s kulturnim dogajanjem v matični deželi in so imeli že nekaj prav lepih uspehov. V ta namen so krožki tudi dobili iz javnih sredstev televizijske aparate, v čitalnicah krožkov pa so članstvu na razpolago časopisi in revije iz Italije. Krožki so materialno primemo preskrbljeni, i-majo dobre prostore in prejemajo redne letne subvencije.
Pomemben prispevek h kulturnemu standardu italijanske manjšine so tudi oddaje radia Koper, ki tedensko emitira 40 ur italijanskega programa, namenjenega predvsem italijanski manjšini v okraju Koper in ostali Istri.
Načelo dvojezičnosti se v naši praksi izvaja široko. Pripadniki manjšine pri osebnem uradnem stiku z oblastmi in javnimi ustanovami morejo povsod uporabljati svoj jezik. Podobno je tudi glede na u-porabo italijanščine v pismenih stikih, kjer vrsta uradov odločbam, ki se nanašajo na italijanske stranke, prilaga tudi prevod, ne glede na to ali ga stranka zahteva ali ne. Nekoliko šibkejša je praksa glede dvojezičnosti obrazcev, ker se le-ti v veliki meri na-
bavljajo centralno. Poenotiti bo treba tudi prakso glede dvojezičnosti nazivov oblastev ter uličnih in drugih javnih napisov. Manjšinski statut sicer določa, da je dvojezičnost napisov obvezna v naseljih, kjer je najmanj 1/4 prebivalcev, ki pripadajo manjšini. Kot je razvidno iz prej navedenih statističnih podatkov, takih naselij pri nas ni, vendar pa menim, da bi se moglo posebej določiti, v katerih krajih in kateri javni napisi naj bi kljub temu bili dvojezični.
Za italijansko šolstuo skrbijo sveti za šolstvo okrajnega ter občinskih ljudskih odborov, pri okrajnem svetu pa je tudi komisija za italijansko šolstvo. V nekaterih občinskih svetih je manjšina pomanjkljivo zastopana. Pri okrajnem tajništvu za šolstvo, prosveto in kulturo je poseben šolski inšpektor za italijansko šolstvo, ki je pri svojem delu samostojen.
V okraju obstajajo vse italijanske šole, ki so navedene v manjšinskem statutu; nekatere od teh šol za sedaj ne poslujejo, ker ni bilo vpisa.
V primeru, da bi se pojavila potreba, pa bi se take šole odprle. Iz istih razlogov trenutno tudi ne poslujejo vrtci.
V pravkar zaključenem šolskem letu je bilo na vseh manjšinskih šolah v okraju 272 učencev oziroma dijakov in sicer na osnovnih šolah 103 učenci, na osemletkah 68, na gimnazijah pa 101 dijak.
Učiteljski kader na italijanskih šolah je delno italijanske narodnosti, delno pa je absol-viral italijanska učiteljišča o-ziroma višje šole. V skladu z določili Spomenice o soglasju je učnemu osebju na italijanskih šolah, ki nima ustrezne izobrazbe, dana možnost, da se izpopolni in pridobi potrebne kvalifikacije. V ta namen so deležni vseh razpoložljivih olajšav. Kadrovsko vprašanje italijanskega šolstva se rešuje tudi s pomočjo štipendiranja na učiteljiščih in na domačih višjih šolah. V prihodnjem letu bodo razpisane tudi štipendije za študij na italijanskih univerzah. Pripomniti pa je, da je bil doslej na razpis s strani italijanskih dijakov slab odziv.
Razmerje med italijanskimi in slovenskimi šolami po številu učencev na učitelja pokaže naslednja razpredelnica, ki velja za konec I. polletja pravkar zaključenega šolskega leta;
LR Slovenija okraj Koper italijanske šole
Učencev na enega učitelja osnovne šole osemletke gimnazije
33.2	15-3	22.9
22.2	15.3	19-5
12.9	7.5	6.3
Analogno majhni obremenitvi pa so veliki stroški na učenca v italijanskih šolah, ki znašajo za osnovne šole 57.587 din, za osemletke 72.426 din, (za slovenske šole 20.732 din), za gimnazije pa 100.029 din (za slovenske gimnazije 28.850 din). Za 3.4 odst. italijanskega prebivalstva v okraju je bilo potrošenih 8.9 odst. celotnih okrajnih in občinskih sredstev za šolstvo, za 7.7 odst. italijanskega prebivalstva v občinah Izola, Koper in Piran pa 12.3 odst. vseh sredstev teh občin za šolstvo.
Učni načrti italijanskih šol so prilagojeni učnim načrtom slovenskih šol. Izboljšati pa jih je treba tako. da se bodo učenci manjšinske šole še bolje seznanjali z zgodovino in kulturo matične dežele. Nadalje bo treba zagotoviti, da se italijanski učenci temeljiteje nauce slovenščine, kot državnega jezika, ker jim bo sicer otežkočen morebitni nadaljnji študij ter uveljavljanje v poklicih, zlasti še v državni službi in v družbenem življenju. V skladu s tem bo treba zagotoviti odgovarjajoče učbenike.	..............
Učila, knjižnice m ucunice manjšinskih šol so primerne in v povprečju boljše kot na slovenskih zavodih. Sole so razmeščene tako, da imajo vsi učenci razmeroma blizu do šole. Tistim učencem, ki se morajo voziti v šolo na večje razdalje, se voznina povrne.
Vpis v manjšinske šote je svoboden, to pomeni, da starši učencev lahko prostovoljno izbirajo med vpisom v manjšinske šole in vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom. Ugotovljenih je bilo nekoliko primerov vplivanja glede vpisa v šole. Ta odstopanja pa so bila s posredovanjem tukajšnjega Tajništva za šolstvo in v soglasju s prizadetimi starši odpravljena. V italijanskih šolah so tudi otroci italijanskih državljanov, medtem ko Slovencem-optantom v Italiji, oblasti niso_ dovolile vpisa v slovenske .šole.
Šolski odbori italijanskih šol so z uspehom obravnavali vprašanje obiska, učnih uspehov, izvcnšolskega dela učencev ter razna materialna vprašanja šol. Prav tako so tvorili Uspešno zvezo nt^J šolo in starši roditeljski sestanki, ki so se v preteklem letu vršili po 2 do 4-krat.
Navedel sem nekoliko podrobnejših podatkov o tukajšnji italijanski manjšini z namenom da si Okrajni ljudski odbor o položaju manjšine u-stvari jasno sliko. Ce navedene podatke primerjamo z uvodno navedenimi obveznostmi, moremo predvsem ugotoviti, da so naši italijanski sodržavljani povsem izenačeni v pravicah in dolžnostih z ostalimi državljani KI.RJ. Tradicije NOB, naša ustavna načela, zlasti pa ves komunalni sistem, nudijo pripadniku manjšine formalno in materialno enakost ter neomejene možnosti vključevanja v družbeno življenje. Ce upoštevamo dejstvo, da so po izseljevanju na našem področju ostali predvsem tisti Italijani, ki so se zavestno opredelili za življenje v socialistični državi, potem je razumljiva ugotovitev, da se manjšina tudi dejansko vse bolj in bolj poslužuje de-
mokratičnih pravic naše družbene ureditve in se tako tvorno vključuje v proces graditve socializma v naši državi. V tem je pa tudi pojasnilo za stalno upadanje šovinističnih izpadov in narodnostnih nasprotovanj. Večje obojestransko razumevanje bo pripomoglo k nadaljnjemu odstranjevanju teh nasprotij. Zato se bo realizirala pobuda s portoroškega posvetovanja SZDL, po kateri bo šolski mladini, pa tudi ostalim pripadnikom manjšine omogočeno, da se čim bolje naučijo slovenščine, po drugi strani pa se bo tudi slovenska mladina v šoli naučila manjšinskega jezika.
Končno moramo oceniti še izpolnjevanje obveznosti, ki jih je naša država sprejela s podpisom londonske Spomenice o sporazumu, in ki so zapisane v manjšinskem statutu. Primerjajoč prej navedene podatke z določili manjšinskega statuta lahko ugotovimo, da ta določila niso bila v ničemer kršena, saj naša notranja ureditev vse tiste pravice, ki jih vsebuje manjšinski statut, zagotavlja z največjo širino. Vsekakor pa bo Okrajni ljudski odbor tudi v bodoče spremljal izvajanje določil manjšinskega statuta ter ukrenil vse potrebno za zagotovitev manjšinskih pravic in dejanske izenačenosti pripadnikov italijanske manjšine z ostalimi državljani na področju koprskega okraja.
-..s "L	s.	,<'čky
|»p
\ - t f,'	•
'	'•	.	£	t.	.->X	I
V dolini Pusieria ima Italijanska vojska vaje, pri katerih sodelujejo tudi ameriški oddelki s štirimi usmerjevanimi izstrelki vrste uHonest Johna. Na sliki štirje duhovniki, ki z zanimanjem opazujejo en tak izstrelek. Zdi se pa, da ne kažejo nobenega ogorčenja niti zgražanja, kot bi ga od pastirjev duš pričakovali in kot jim veleva nauk o veliki ljubezni m neizmernem usmiljenju, ki ga pripovedujejo
Duševna utrujenost terja primeren odmor
Vsak letni dopust mora predstavljati nekako doživetje, ki naj sprosti tiste sloje duševnega izživljanja, ki sicer v vsakdanjem življenju ne pridejo do izraza
Prav gotovo ne bomo našli nikogar, lpi bi se upal trditi, da ni sodobno življenje lažje od življenja, ki so ga imele generacije, ki so živele pred našo, pa čeprav se še vedno najde kdo, ki tako rad obuja »lepe stare čase«. Sodobno življenje je zares bogatejše, rekli bi, razkošnejše od življenja že same pretekle generacije. Sedanja prometna sredstva, način oblačenja, mehanizacija dela, celo oso-dobljenje nekaterih domačih del. vse to nam priča, da je naše življenje lagodnejše od starega načina življenja.
In vendar se danes vedno bolj govori o utrujenosti, o izčrpanosti in podobnih neprijetnostih, o katerih se je nekoč veliko manj govorilo. Pri tem pa je zanimivo tudi to, da vse te tožbe niso kar tako, ampak povsem utemelje-
im iiimiiimiiiiiiJJii m i im mil iiiimii iii iii im um milili ii urnim m m iiiiiimiimiiiiiiiitiiiiiiiiimiiutiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiimiiimHitiiiimiiiimmiiiiiiitiimtiimiiiiimiiiii mu mm mimm umiki
TIPIČNA BOLEZEN NAPREDKA IN CIVILIZACIJE
Proti	otroški
še ne poznamo zdravila
Glavna skrb je profilaksa: paziti je treba predvsem na čistočo: ko se pojavi epidemija, ne uživajmo surove hrane, pijmo sterilizirano vodo, ne kopajmo se v rečni vodi in ogibajmo se večjega fizičnega napora
Nedavno se je v Ženevi vršila mednarodna konferenca o otroški paralizi. Te konference se je udeležilo 1400 delegatov iz 50 dežel. Na podlagi podatkov, ki jih je zbrala mednarodna zdravstvena organizacija, je razvidno, da se ta bolezen v svetu močno širi in da se je pojavila v raznih deželah Azije, Afrike In Južne Amerike, kjer je pred kakimi 15 leti sploh niso poznali. Ta ugotovitev, ki bi se nam mogla zdeti na prvi pogled neverjetna, najde svoje pojasnilo v izboljšanju higienskih razmer, ki zakas-njuje prvo okužbo pri mladih ljudeh in s tem njihovo imunost. Prav zaradi tega se o-troška paraliza smatra za tipično bolezen civilizacije.
V nasprotju s splošnim mnenjem je otroška paraliza skrajno nalezljiva bolezen, hitrost njenega širjenja pa je moč primerjati s širjenjem ošpic. Toda če ošpice ugotovimo takoj, more okužba organizma z virusom' otroške paralize biti povsem neopazna, ker so klinični pojavi te čudne bolezni skrajno različni. Otroška paraliza se redko pojavi v skrajni obliki, ki jo opisujejo priročniki, in se najpogosteje pojavi v obliki nedolžne angine, z večjimi ali manjšimi mrzličnimi pojavi. Vprav zaradi tega je število nosilcev virusa neprimerno večje, kot bi pričakovali, in imunost mnogih med nami pred to boleznijo ni nič drugega kot posledica tega prikritega napada.
Otroška paraliza, ki «daje prednosti) podeželju in se razvija na povsem nepredviden In fantastičen način in ki pri-
iiinllilllii minuli n milimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili
«LETEČE SODIŠČE'» V MILANU IN COMU
FRANCESCA CARENZI demantira Canalijevo
Sodišče, ki se ukvarja z izginotjem «zaiklada iz Donga«, se v teh dneh spušča v razčiščevanje in ugotavljanje nekaterih obrobnih dogodkov. Toda čeprav gre zares za obrobne dogodke, niso ti mnogo manj važni od tistih,, ki se jim je v sodni dvorani v Padovi posvečala tolikšna pozornost. Morda zares ne gre za odločilen dokazni material, toda gre za pričanja, ki postavljajo na laž ali pa vsaj v dvom izjave nekaterih prič, ki se jim je v Padovi dajala velika vera. Zasliševanje dveh prič v Milanu, ki nista mogli priti na sodišče v Padovo, je jasno pokazalo, da je «Ne-rijeva« mati, ga. Canali, med prvim zasliševanjem in poznejšim pričanjem rekla nekaj preveč, nekaj, kar nima z resnico nobene zveze. Po njenih izjavah naj bi bila nuna Carenzi B'rancesca, ko je o-skrbovala s hrano 600 kaznjencev v zaporu San Doni-no, zvedela od tedanjega kaznjenca Cassmellija (partizansko ime «Lince»), da nima smisla iskati »Nerija«, ker da njegovo truplo leži pod vodo v nekem jezeru. To naj bi bila Canalijevi povedala tudi e-na bivših oskrbovank družbe Sv. Vmrpnca Edvige Mo-scoiu. Ko pa je predsednik
sodišča dr. Zen hotel zvedeti od nune Carenzi, kaj je na stvari, je ona vso to zgodbo zanikala in tudi pri soočenju z obema ženskama vztrajala na svoji trditvi, da ni nikoli kaj takega slišala, niti korrm kaj takega rekla. Predsednik sodišča dr. Zen ji je celo postavil neposredno vprašanje, ali ji je Cassinelli-«Lince» povedal, kdo je umoril «Nerija» tn »Gianno«. Nuna je na to vprašanje odločno rekla, da ne.
Isto bi mogli reči tudi za drugo zasliševanje na domu bivšega polkovnika Luciana Bosisia prav tako v Milanu. Tega je v zadevo vmešal Ce-sare Tuissi, ki je na sodišču v Padovi rekel, da mu je biv.ši župan v Comu Marnini v prisotnosti tega starega polkovnika rekel, da je njegovo sestro »Gianno« ubil Cassinel-li— «Lince». Na tem zasliševanju in tudi pri soočenju pa polkovnik Luciano Bosi-sio o vsej zadevi ni vedel ničesar, ker ga vsa stvar nikoli ni niti zanimala.
Pri včerajšnjem programu »letečega sodišča« pa je prišlo do male spremembe. Ker se je eden izmed porotnikov zjutraj počutil slabo, je dr. Zen svoj program v Comu preložil na pozno popoldne,
zanaša, ne vemo zakaj, nekaterim področjem ali nekaterim vasem neke okužene pokrajine, se prenaša na dva povsem ločena načina:	ne-
posredno, s kontaktom bolnika ali nosilca virusnih klic z zdravim človekom, ali posredno z vodo, s slabo umitim sočivjem, sadeži, muhami. Danes vemo, da je okužba po prebavni poti najbolj pogosta. Iz črevesja doseže virus po krvi možganska opna.
Bolezen zadobi tedaj lažjo ali hujšo obliko po določenih, sedaj dobro znanih činite-Ijih, ki pospešujejo ali zavirajo napad.
Fizični napor:	raziskovalci
so ugotovili, da pri najbolj aktivnih in živahnih laboratorijskih živalih naletimo na najhujše oblike paralize; številni so tudi primeri atletov, k; zbolijo za paralizo po večjem naporu; pogosto se to dogodi tudi pri noseči žensk. zaradi njenega večjega fizičnega napora. Iz tega izhaja nujnost absolutnega počitka v postelji ob najmanjšem mrzličnem neugodju v dobi epidemije;
cepljenje: le-to je absolutno nepriporočljivo v času, ko razsaja epidemija, kajti cepljenje zmanjša obrambno moč organizma proti virusu;
odstranitev bezgavk (mandljev); nedavna Andersonova tn Rondeaujeva statistika kaže, da je nevarnost okužbe 33-odstotna pri osebah brez mandljev, medtem ko je ta nevarnost pri ostalih komaj 8-odstotna.
Končno se otroška paraliza pojavi v mnogo hujši obliki pri osebah, ki so komaj prebolele neko bolezen, če prizadene že prej ranjen ali drugače poškodovan organ;
trnovo področje»; prebivalci dežele, kjer je ta bolezen redek ali celo neznan pojav, so podvrženi skrajno hudim oblikam otroške paralize, kakor to dokazuje katastrofalna e-pidemija med Eskimi. Nasprotno, v določenih predelih Azije in Afrike, kjer se virus nahaja v endemičnem stanju, so skoro vsi otroci že imuni.
Iz vsega gornjega izhaja določeno število profilaktičnih ukrepov;
za bolnika: absolutni počitek, 30-dnevna izolacija, dezinfekcija;
za okolico in na ogroženih področjih:	popolna ukinitev
surovih živil in neolupljenega sadja v prehrani; sterilizacija pitne vode; ukinitev kopanja v rekah, cepljenja, kirurških posegov (razen primerov nujnosti), vsakršnega fizičnega napora in s tem športnih tekmovanj. Najnovejša raziskovanja so dokazala, da je 85 odst. oseb, ki so živele v stiku s poliomieli-tično osebo, nosilo v sebi virus paralize in da se prenos bolezni v glavnem vrši z u-mazanimi rokami, ki prijemajo hrano.
Moderna medicina ne pozna do danes nobenega neposrednega zdravljenja te bolezni; edino preventivno orožje, ki ga danes jjoznamo, je cepljenje.
Virus poliomielitisa ali otroške paralize pripada trem glavnim zvrstem; Lansirvg, Brunhilde in Leon I, II ali III. Ta virus je eden najmanjših, kar jih poznamo, in
ne presega velikosti 15 do 2 mikronov.
Cepljenje proti otroški paralizi obstaja — kakor pri vsakršnem drugem- cepljenju v tem, da vbrizgamo v človeški organizem kulturo tega virusa, ki smo ga predhodno onesposobili, da bi mogel škoditi, ki pa je še vedno toliko aktiven, da povzroči imunost organizma.
Vprašanje neškodljivosti cepiva je ameriškim oblastem delalo precejšnje skrbi, zlasti ker je dr. Salk uporabil za svoje cepivo neko zelo virulentno zvrst tega virusa. Pri francoskem cepivu profesorja Lepina pa gre za skrajno šibek virus. Zaradi tega je pri francoskem cepivu element varnosti v primeri z ameri-
škim cepivom v razmerju 1 : 100.000. Pa tudi način, kako se cepivo vbrizga, ima svoj pomen: ameriško cepivo so vbrizgavali v mišičevje, to je v stik z živci, ki vodijo kretanje, čemur bi se ognili s podkožnim vbrizgavanjem cepiva, kakršno prakticirajo v Kanadi in Franciji.
Francosko cepivo proti o-otroški paralizi je moč danes smatrati za absolutno neškodljivo zaradi stroge kontrole, ki jo na Pasteurjevem inštitutu vrše pri izdelovanju tega cepiva. Prednost te metode pa je razvidna tudi po tem, da je eno od največjih ameriških farmacevtskih podjetij odkupilo Lepinov postopek za izdelavo cepiva proti otroški paralizi.
ne, saj jih potrjujejo številne žalostne zdravstvene statistike in znanstvene ugotovitve, do katerih so prišli z najmodernejšimi napravami. Se več! Dočim se je nekoč govorilo predvsem o fizični utrujenosti in se je duševnim naporom posvečala manjša pozornost, je danes neizpodbitno dokazano, da je vprav duševna utrujenost ti-
ga mora opravljati, »e kaj kmalu utrudi.
Ce bi hoteli še na dolgo razglabljati o tem vprašanju, bi morali obdelati kar celo vrsto tez in protitez številnih ljudi, ki se s tem vprašanjem poklicno ukvarjajo. Lahko bi celo navedli uspeh« nekaterih velikih podjetij, kjer so vprašanje »nezanimanja)) reševali zelo radikalno,
sta, ki je vredna posebne po- j da so nameščence in delavce
zornosti, dočim se fizični, to se pravi navadni telesni u-trujenosti ne daje tolikšna važnost. S tem sicer nihče ne misli podcenjevati fizičnih naporov, ki so še danes vsega upoštevanja vredni, kot na primer fizični napori težakov, fizični napori kmeta In podobno, toda posebno v modernih državah, kjer odpade večji del proizvajalnih sil na industrijo, je delovni proces mnogo lažji kot nekoč, kajti mehanizacija je že o-pravila svoj velik korak in odvzela delavcu dobršen del fizičnih naporov. Čeprav tega ne moremo posplošiti, je res, da se tudi pri velikem delu ljudi, ki opravljajo bolj fizično ko-t umsko delo, opaža tudi duševna utrujenost celo bolj kot fizična. K temu je seveda pripomogel tudi mnogo bolj nagel tempo življenja v mestih in velikih središčih, kjer se današnje življenje niti ne da primerjati s prejšnjim. K temu so pripomogli tudi drugi činitelji.
Pa naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je postala duševna utrujenost, ki se čedalje bolj opaža, predmet zelo resnih študij in mnogi strokovnjaki so o tem napisali zelo obsežna dela. S to zadevo se ukvarjajo celo posebni znanstveni zavodi. Mnenja glede tega so si sicer protislovna, toda v splošnem velja, da je treba ločiti duševno utrujenost na več vrst, najmanj na dve. Predvsem je treba ločiti duševno utrujenost kot pojav, ki sledi izrednim duševnim naporom, ki so lahko začasni, ali trajnejše narave, pač pa v zvezi s poklicem in zmogljivostjo človeka. Drugi obliki istega pojava pa so nadeli ime »nezanimanje«. Ta pa je pravzaprav le vzrok duševni u-trujenosti. Gre namreč za številna sodobna dela tudi več ali manj umskega značaja, ki so postala posebno nezanimiva. Monotono opravljanje določenega opravila, ki sicer potrebuje tudi umske napore, postane dolgočasno in tudi odbijajoče in človek, ki
■lliiiiiliiillllilllllillllllilillliltllilimiiiiilliiiiiiiliillillllllllliiiiilililililllllllliiiniilliilil minili n n n H n n mim imuni n minimum n lunin
DVE KRAŠKI KORENINI
MARIJA KOCMANOVA IN ANA ŠEMCEVA
MARIJA KOCMANOVA
Človek ne bi skoraj verjel, da je med našim ljudstvom tako vehko število moški h in žensk, ki so že prekoračili devetdeseto leto. Mnogi od teh so prav blizu tiste dobe, ki jo dosežejo tako redki, to je 100 let. Vsi ti starčki in starke izhajajo iz najrevnejših sloje« in so morali zastaviti ose svoje moči. da so se prerinili skozi življenje.
Med takimi je tudi Marija Kocmanova iz Mavhmj, ki šteje že 97 let. Na njenem domu serii videl sliko, ki je bita posneta lansko leto. Strina Marija je naslonjena ob grablje, kajti pravkar se je vrnila s polja.
Strina Marija je zelo mlada stopila v zakonski slan, saj ji je bito komaj osemnajst let. a že s štiriindvajsetim letom si je morala poiskati drugega moža■ kajti bila je že vdova.
S petnajstim letom je začela nositi mleko v oddaljeni Trst, seveda peš in zraven je bosa, da bi prihranila na dragih čevljih. Ob povratku z dolge poti se je ustavila na Kontovelu, kjer ji je prišel «na mizo« bogat zajtrk, ki je obstajal iz nekaj jabolk,
med katerimi je bilo večkrat kako gnilo. V zakonu z dvema možema je imela deset otrok, od katerih so štirje naenkrat okusili sladkosti prve svetovne vojne, iz katere se dva nista vrnila.
Vse svoje življenje je preživela večinoma na polju in v vinogradu, kjer je sejala, sadila, plela in večkrat je prišlo na vrsto, celo žveplanje.
Strina Marija pravi, da ni pravi kmet tisti, ki rije visok plevel. Tega je ona že čakala, da je komaj pokukal iz zemlje in že je postal plen njenih pridnih rok.
Taka je Marija Kocmanova. * * is
Ana Semčeva iz CeroveIj je ie mlada starka, ker šteje* komaj 91 let. Ce bi šlo po
ANA SEMEC
narodni pesmi, bi bilo treba počakati še štiri leta, da bo imela 95 let.
Ko me je zagledala, me je vprašala: eOd kod ste vi gospod, če vas smem vprašati?»
«Iz Trsta sem, iz Trsta«, sem ji rekel, evi pa ste prav gotovo Tolminka«.
«Kdo pa Vam je povedal, da sem poleg Kraševke tudi Tolminka?«
«Samo vaše tolminsko narečje« 'sem ji rekel in pri tem se čudil moči tolminskega narečja, ki pušča svoje sledove pri ženski, ki živi v Cerov-Ijah že skoraj osemdeset let, kajti Ana Semčeva je doma iz Cvetroža pri Kanalu in je prišla na Kras, ko je štela komaj trinajst let.
Od svojega trinajstega do osemindvajsetega leta je neprestano delala na polju, nekaj let v Mavhinjah, nekaj pa v Cerovljah. Tudi ko si je izbrala pridnega Kraševca za možu, je nadaljevala s poljskim delom, ki pošteno krivi hrbet. Strina Ana pa nadaljuje z delom kljub svoji visoki starosti, kajti za hišo se razteza velik vrt, poln raznega cvetja, ki ga goji strina Ana. Ona seje svoje lepe rože. jih presaja, jih pleje in jih dnevno zaliva. Strina Ana je ljubila rože že v svoji mladosti in jih ljubi še danes. Skoraj s ponosom mi je pokazala lep šop nageljnov v raznih barvah, ki so stali na oknu.
eVidite, to so moje rože, katere imam tako rada. Kdor ne ljubi rož, ne ljubi niti ljudi. Pri našem revnem življenju so nam rože v veliko u-teho« in da bi strina Ana dokazala, da ni pozabila svojega rojstnega kraja, je še dostavila: «Pri nas na Tolminskem so rože lepše kakor na Krasu, ker je podnebje ugodnejše«.
Kdo bi zameril strini Ani, če po osemdesetih letih ni še pozabila na svoj lepi tolminski kot.
poizkusno premeščali, dokler ni vsakdo našel tistega mesta v proizvodnji, ki mu je v okviru njegove strokovnosti najbolj ustrezalo.
Toda tu ni mesta za vse to, pač pa nas to vprašanje zanima v zvezi z nečim drugim. Qre za letni odmor. Vtem ko si je delovni človek s trdo borbo priboril pravico do plačanega letnega dopusta, je povsem zanemaril vprašanje, kako ta dopust pravilno izkoristiti, da bo z razpoložljivimi sredstvi od njega imel največ.
Gornja trditev se bo sicer komu zdela odveč ali celo zgrešena. In vendar ni tako. To velja posebno za zgoraj omenjene duševno utrujene ljudi, katerih je danes razmeroma največ in ki so potrebni posebnega počitka. V tem se delajo še posebne napake. Predvsem je treba paziti, kje naj človek prebije svoj dopust, svoj odmor. To je zelo važno. Da so letovišča ob morju, ob rekah in jezerih ter v planinskih predelih, ni naključje, ampak dokaz, da krijejo nekaj v sebi, kar človeka vabi in mu nekaj nudi. Toda izbira ne gre le za tem, kam na počitnice, v višjo ali nižjo lego, ampak tudi, v kakšno okolje. Iz večjega mesta riniti v kraj, kjer je izreden živžav, prav gotovo ni na mestu, kakor ni na mestu umakniti se v popolno zatišje in se tu lotiti n. pr. kakega intenzivnega branja, ki si ga človek med delom morda ne utegne privoščiti. Nasprotno, počitnice bi morale vsakomur, posebno pa tistemu, ki dela z razumom kot z rokami, služiti za vsestranski počitek, kar pa se ne sme razumeti kot leno brezdelje. To nikakor ne, za vsakogar, ki si more le enikrat na leto privoščiti počitek, mora čas počitnic predstavljati doživetje in to v tistem smislu, kot je vsakomur najprimernejše. Nekateri bodo n. pr. našli zadoščenje v turah. Ce se bodo fizično utrudili, se bodo kmalu tudi odpočili, toda zadoščenje nad uspehom bo zaleglo v oživljanju onih slojev duševnega izživljanja, ki v mestu ali na delu ne pridejo do izraza.
Drugi bodo našli svoje doživetje morda celo v navadnem ribarjenju ob kaki tekoči vodi, tretji v kaki drugi dejavnosti, ki jim bo pomirjala živce, sprostila duševnost In jim nudila počitek, ki so ga potrebni. Navajati vse možnosti bi bilo odveč, ker je znano, da je tudi ta zadeva zelo individualna. Vsekakor pa velja pravilo, da se je na počitnice treba pripraviti tako, da nam bodo te dale tisto, kar od njih zahtevamo in od njih lahko pričakujemo. Zato naj se tisti, ki letos še niso bili na dopustu, tudi s tega vidika nanj pripravijo.
Prejeli smo
Arsenijevič Vojislac. DANAŠNJA SEVERNA AFRIKA. Politična knjižnica 23. Izdajata »Kultura« v Beogradu In Cankarjeva založba v Ljubljani.
Jože Pahor, OTROK ČRNEGA RODU. Crni Robinzon. Roman. Opremo in ilustracije Apollonio Zvest. Izdala založba Lipa v -Kopru. 1957.
— Prosim te, pohiti, da bi dospela domov pred njo*
Goriško-bcneški dnevnik
Gibanje uslužbencev Delavskih zadrug
V Rimu so bila pogajanja za ureditev njihovih plač
Zahtevajo izenačenje svojih prejemkov s prejemki svojih kolegov s Tržaškega
V torek 23. julija je bil na osrednjem sedežu Italijanske konfederacije zadrug v Rimu sestanek, sindikalnih predstavnikov CGIL. CISL in UIL soriške pokrajine in predstavnikov Delavskih zadrug iz Trsta. Sestanek je bil sklican z namenom, da se doseže poravnava spora, ki je nastal zaradi zahteve upravnega sveta Delavskih zadrug, naj se prodajalcem v prodajalnah Delavskih zadrug v goriški pokrajini priznajo enake plače kot uslužbencem Delavskih zadrug na Tržaškem.
Po dolgih in živahnih diskusijah je predložil predstavnik upravnega sveta Delavskih zadrug dr. Marši upravnemu svetu zadnji predlog, ki so ga postavili sindikalni predstavniki goriške pokrajine. Sindikalisti so obenem zahtevali, naj se jim pošlje odgovor do 27. julija opoldne.
S tem v zvezi bo v nedeljo 28. julija sestanek vseh uslužbencev zadrug goriške pokrajine, na katerem bodo sindikalni voditelji poročali o poteku sestanka in o morebitnih korakih, ki jih bi napravili, če bi bilo potrebno zaščititi interese delavcev.
Kaj je z vojne odškodnine?
Prošnje goriških vojnih oškodovancev leže v rimskih arhivih že 12 let
Pokrajinska zveza vojnih o-škodovancev je pred dnevi protestirala na pristojnem me-stvu v Rimu, ker številne prošnje goriških vojnih oškodovancev po 12 letih še vedno leže v raznih arhivih ministrstev. Takšno stanje pač ne more trajati v večnost kajti država je med tem časom uredila mnoge druge stvari, predvsem rešila prošnje po. plavljencev, ni se pa v ničemer zganila v zadevi vojnih oškodovancev.
Goriški vojni oškodovanci so zato mnenja, da bi bilo najbolje, če bi lokalna finančna intendanca imela pooblastilo, da reši vse tiste prošnje oškodovancev, ki ne presegajo zahteve po 500.000 Ur odškodnine.
S tem bi bilo lahko v kratkem času rešenih nad 80 odstotkov prošenj, ki 'eže pozabljene v rimskih arhivih. Vojni oškodovanci bi tako prejeli vsaj minimalni del povračila za škodo, ki so jo u-trpeli med vojno in ki jih teži še danes.
Oddelek za rayon v Podgori
30. julija pogajanja za proizvodno nagrado
Obveščamo delavce oddelka za rayon v podgorski tekstilni tovarni, da je Zveza indu-strijcev v Gorici na podlagi zahtev sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL pristala na sestanek, ki bo 30. julija in na katerem se bodo pogajali o proizvodni nagradi za delavce tega oddelka.
 «»------
Protestirane menke
v drugi polovili
junija meseea
Pri goriški trgovinski zbornici je iršel mesečni zbornik, h kateremu je priložen seznam oseb, ki v drugi polo-
vici junija niso pokrile izdanih menic. Seznarr) je trgovinska zbornica napravila na osnovi poročila goriške pretu-re z dne 12. julija t. 1..
Največ protestiranih menic je bilo v drugi polovici junija v Gorici in sicer 166, v Ka-privi 2, v Krminu 12, v Doberdobu 1, v Farri 4, v Gradiški 31, v Gradežu 17, v Ma-rianu 1, v Tržiču 95, v Mo-raru 3. v Moši 3, v Roman-su 2, v Ronkah 13, v Zagra-ju 6, v Škocjanu 8, v San Lorenzu 2, v Starancanu 6, v Turriacu g in v Villessu 2.
Seja pokrajinskega upravnega odbora
Za popravilo pokrajinske ceste bodo potrošili 305.000 lir
Na torkovi seji pokrajinskega odbora, ki ji je predsedoval odv. Culot, so najprej sprejeli vrsto ukrepov v korist zapuščenim in nezakonskim otrokom, za katere skrbi goriška pokrajina.
Odborniki so nato sklenili, da bo pokrajina potrošila 305.000 lir za popravljalna dela na pokrajinski cesti, ki vodi v Cervignan, in sicer v bližini križišča pri Zagraju.
Pokrajinski odbor je tudi odprostil podjetje Braico iz Tržiča vsake kavcije za dela, ki jih bo izvršilo na novem stanovanjskem poslopju, ki ga gradi pokrajina za uslužbence pokrajinske ustanove za predšolske otroke.
Nabavili bodo tudi 400-litr-ski avtomatičen lonec za kuhinjo pokrajinske psihiatrič-
ne bolnišnice. Prav tako so odborniki odobrili nekatera popravila ogrevalnih naprav v tej bolnišnici,
Odbor je odobril tudi načrt krminskega vodovodnega konzorcija za napeljavo vodovodne cevi v bližini Brazzana na cesti, ki vodi v Cedaa.
Končno so se odborniki domenili, da bo poleti na gradu v veljavi nov urnik za obiskovalce pokrajinskega zgodovinskega in umetniškega muzeja. Muzej bo odprt vsak dan od 8. do 20. ure.
 *»------
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Merjasci in divje koze v
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiumimimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Jutri seja občinskega sveta v Gorici
Razpravljali bodo o prispevku nogometni	ekipi
Med interpelacijami bodo govorili o avtobusni progi v Sovodnje
Jutri se sestane občinski 106 jih je izdelalo s prav do-
svet v Gorici. Na sestanku bodo najprej razpravljali o nekaterih interpelacijah, ki sta jih predložila svetovalca KPI Battello in Batti. Med temi sta interpelaciji o stanovanjskem vprašanju v zvezi z odločitvijo županstva, da se v nasprotju s prvo odločitvijo dodeli občinska hiša v Stan-drežu orožnikom, in o delovanju družbe ATA, ki je zadnje čase okrnila število voženj v Sovodnje.
Nadalje bodo razpravljali še o sledečih točkah: načrt in pričetek gradnje osnovne šole v Ul. Lantieri; gradnja greznic za 40 milijonov lir v industrijski coni v Ul. Magaz-zini. Aquileia in v Ločniku; predujmi občinskim uslužbencem za nakup kuriva za prihodnjo zimo; povišanje tarife za odnašanje smeti; tarife davka na živino za leto 1958; prilagoditev pristojbin za uporabljanje športnih igrišč; sprememba tarif nadzorovanja psov ter lepljenja lepakov; u-reditev tarife za uporabljanje javnih prostorov; podaljšanje pogodbe med županstvom in državo za vzdrževanje mestne knjižnice v letih 195i7 - 1958; nakup zemljišča Sussija v Ul. Pitteri za gradnjo stanovanj za občinske u-službence; nakup zemljišča za ureditev velikega trga poleg mednarodnega bloka pri Rdeči hiši; nakup tekočega goriva za segrevanje občinskih prostorov v letošnji zimi; prispevek nogometnemu klubu Juventina za vzdrževanje igrišča v Standrežu; imenovanje novega revizorja proračuna občinskih podjetij za leto 1956; izplačilo predujma občinskemu uslužbencu G. Mazzoliniju na račun pokojnine.
IZ TRŽIČA
Zaključek tečajev v
Obiskovalo Jih je 197 vajencev, ki so povečini zaposleni v ladjedelnici
Pred dnevi so se zaključili v tržiški ladjedelnici tečaji vajencev za šol. leto 1956-57. Skupno jih je obiskovalo 197 učencev, ki so povečini že zaposleni v CRDA v Tržiču. Od vseh učencev, ki so bili pri-puščeni k zaključnemu izpitu, jih je izdelalo 187, in sicer
bro, 47 z dobro in 34 z zadostno oceno.
Skupno je bilo 12 tečajev; v sedmih so se učenci usposabljali v raznih panogah, v ostalih petih pa so se učili matematike, trigonometrije, risanja in drugih podobnih predmetov.
Izpiti so bili v prisotnosti funkcionarja urada za delo in drugih sorodnih ustanov, ki so bil izredno zadovoljni z uspehi učencev.
Po dolgem času so se v bližini Klinj v občini St. Peter Slovenov vnovič pokazale skupine merjascev in divjih koz. Kmetje so živali, ki so bile v dveh skupinah, opazili, ko so prihajale iz sovodenjskih hribov, nato pa so ji zopet opazili, kako so se nagloma povzpele preko doline Arbeča na bližnje pašnike. Verjetno so živali iskale boljšo hrano in si zato izbrale pašnike, na katerih bi našle dovolj krme.
 «»-------
Nov obmejni blok v grmeški občini
Služil bo predvsem kmetovalcem iz Skale
Na pobudo grmeške občine so se obmejne oblasti dogovorile, da bodo v kratkem v bližini mlina pri Rukinu odprle nov obmejni blok. ki pa bo vsaj začasno odprt samo v poletnih mesecih. Posebno korist od novega obmejnega prehoda bodo imeli dvolastniki iz Skale.
iiiiiiitiitiiiMiiitiiiimiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiminitiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiii
Čedad vabi
na nadišRi festival
Festival bo trajal od 27. do 29. julija Prvi večer bodo imeli v gosteh tudi M. Bongiorna in Dosseno
Na d iški festival je postal že kar tradicionalen; vsako leto konec julija organizirajo v Čedadu festival, ki je nekakšna beneška noč, seveda na Nadiži in ne na morju. Kljub temu pa ima tudi ta beneški festival na Nadiži privlačnost in zato ni čudno, da se mu vsako leto odzove lepo število ljudi ne samo iz Nadiških dolin, marveč tudi iz Vidma, Gorice, Trsta in od drugod. V lepem parku ob reki, tik ob Hudičevem mostu namestijo organizatorji vrsto kioskov z dobrim vinom in drugimi priboljški, spodaj ob reki pa se na pripravljenih «brjarjih» lahko zavrtijo številni plesni pari. Posebno točko festivala tvori prireditev, katere program v glavnem izpolnijo vsako leto igralci iz radia in televizije.
Letošnji festival bo trajal tri dni, in sicer v soboto, nedeljo in v ponedeljek 29. julija. Posebno veselje so hoteli organizatorji pripraviti o-biskovalcem z gostovanjem Mi-keja Bongiorna, Edy Campa-gnoli, Dossene in drugih televizijskih igralcev, ki bodo nastopili na sobotni prireditvi «Concorso per tutti».
Mnogi bodo odšli v Čedad z lastnimi vozili, za druge pa bodo poskrbela razna podjetja in kulturne ustanove, ki že pripravljajo celovečerni o-bisk čedadskega festivala.
Največ izletnikov bo seveda v soboto 27. julija, ko bo tudi ples trajal do 2. ure ponoči.
Nov izvršni odbor UIL v Gorici
Preteklo soboto je bila v Gorici izredna skupščina mestne sindikalne sekcije UIL. Skupščini je poleg tajnika UIL iz Tržiča prisostvoval tudi poslanec Ceccherini.
Ob koncu seje so prisotni izvolili tudi nov izvršni odbor UIL, v katerega so bili izvoljeni: Carlo Dornik. Fer-ruccio Fantini, Oscar Blasini. Vincenzo Pontini in Micheie Milutin.
. tu------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 102, tel. 31-52.
 «»------
- KINO -
CORSO. 17.00:	«Newyorška
zver«, J. Bryner.
VERDI. 17.00: «Prekleto mamilo«, P. Barr.
VITTORIA. 17.00:	«Tiger v
fflegli«.
CENTRALE. 17.00: »Dvojnika na zabavi«.
MODERNO. 17.00: ((Streljajte brez usmiljenja«.
Športni dnevnik
Danes sestanek komiteja za Srednjeevropski pokal v Budimpešti
Vojvodina in Vasas finalista
po neutemeljenem odstopu Rapida
Vse kaže, da se za stališčem uprave Rapida skriva manever nekaterih avstrijskih športnih krogov proti Srednjeevropskemu pokalu
NOVI SAD, 24. — Vest, da je dunajsk Rapid odstopil od nadaljnega tekmovanja za Srednjeevropski pokal in da je odpovedal nastop na tretji in odločilni tekmi z Vojvodino za klasifikacijo v finale, ki bi morala biti danes v Beogradu, je močno vznemerila nogometne kroge v državah, katerih klubi sodelujejo v srednjeevropskem pokalu. Zelo negativne izjave na račun uprave Rapida so padle taao v Jugoslaviji kot na Madžarskem in v CSR, kjer vidijo V stališču vodstva Rapida manever, ki je direktno naperjen proti obstoju Srednjeevropskega pokala, tembolj, ker so razlogi Rapida za odpoved privlečeni popolnoma za lase.
Da je tekma v Novem Sadu, v kateri je Vojvodina ? odlično igro pregazili avstrijskega prvaka potekala normalno, potrjujejo izjave češkoslovaškega sodnika Vlčka, ki je izjavil: «Za tekmo v Novem Sadu sem se vnaprej pripravil, ker sem pričakoval, da bo težka. Nihče ne more reči, da je bilo stanje v Novem Sadu tako, da ni bilo moč i-grati tekme. Nasprotno: med vso tekmo ni prišlo do nešportnih potez posameznih i gralcev. Niti en igralec na tej tekmi ni bil poškodovan. Drži pa, da so gledalci glasno bodrili svoje moštvo, vendar se to dogaja na vseh takih tekmah.«
Z mnenjem Vlčka se strinjata tudi oba stransaa sodnika Galba in Karaš.
Predstavnik madžarske nogometne zveze Samdor Barcs pa je izjavil, da je njihova zveza neprijetno presenečena zaradi sklepa dunajskega Rapida, da ne bo igral tretje tekme z Vojvodino, posebej še zato, ker je vodstvo Rapida že pristalo na žrebanje za kraj tretje tekme in s tem tudi n« nadaljnje tekmovanje
Barcs je še dodal, da smatrajo zaradi tega Vojvodino za dokončnega finalista in da bo prva finalna tekma med Va-sasom in Vojvodino v nedeljo ob 18. uri na Nap-stadio-nu v Budimpešti,
List Nepsabatsag pa v svojem komentarju ugotavlja, da kaže. da se za sklepom Rapida skrivajo želje za večjim zaslužkom in poskus, da se diskreditira Srednjeevropski pokal, kar je želja nekaterih športnih krogov v Avstriji.
Uprava Vojvodine je danes objavila sporočilo v katerem pobija trditve uprave Rapida in ugotavlja, da je njeno moštvo pravilno zmagalo v Novem Sadu kot so to potrdile izjave sodnikov in vodje Rapida Kerina ter kapetana Hap-pela, ki sta po tekmi podpisala protokol o poteku tekme in : ista dala nobene pripombe. Uprava Vojvodine ugotavlja, da Vojvodina po tekmi na Dunaju, kjer so bili njeni igralci žaljeni in so nanje metali razne predmete m fizično napadli njenega trenerja, ni podvzela nobenih korakov.
Uprava Vojvodine končno obžaluje sklep uprave Rapida in ugotavlja, da je razlog za odstop Rapida od nadaljnega tekmovanja za srednjeevropski pokal popolnoma drugačen kot pa ga navaja vodstvo Rapida.
Po vesteh iz Dunaja, so i-gralci Rapida odpotovali na oddih na Vrbsko jezero.
Jutri bo v Budimpešti izredni sestanek komiteja za srednjeevropski pokal pod predsedstvom generalnega tajnika nogometne zveze Madžarske Hontyja, ki zamenjuje odsotnega sekretarja komiteja. Na sestanku bodo razpravljali o stališču uprave Rapida in sprejeli primerne ukrepe.
raj gotovo naslednja:
Sarti (Toros); Magnini (Ro-botti), Cervato, Chiappella. Orzan, Segato; Julinho (Biz-zari), Gratton, Lojacono (Vir-gili), Montuori, Prini.
Nekaj dni pred zaključkom redne selitvene dobe, predstavlja edino veliko negotovost Fiorentine vprašanje Julinha. Brazilijanec je obljubil, da bo na zadnje ponudbe Fiorentine odgovoril v dveh ali treh dneh.
KOLESARSTVO
NOGOMET
Postava Fiorentine za prihodnjo sezono
FLORENCA, 24. — V nogometni sezoni 1957-58 bo osnovna formacija Fiorentine sko-
Kolesarska dirka po zapadni Franciji
NANTES, 24. — Včeraj se je v Rennesu v Franciji začela kolesarska dirka po zapadni Franciji, katere se udeležuje 90 francoskih, belgijskih in švicarskih kolesarjev. V I. e-tapi Rennes - Nantes (229 km) je zmagal Belgijec Schepens s časom 6.2’35” v sprintu pred štirimi tovariši v pobegu.
Vrstni red v prvi etapi: 1. Schepens (Bel.) 6.2’35”, 2. Ver-vaecke (Bel.),	3. Deblaere
(Bel.), 4. Graczik (Fr.), 5. Kosec (Fr.),	6. Everaert (Fr.)
6.3 50” 7. Gouget (Fr.), 8. Van Bossel (Bel.), 9. Schoubben.
LA ROCHE SUR YON, 24. — V drugi etapi kolesarske dirke po zapadni Franciji, Nantes - La Roche sur Yon, dolgi 217 km, je zmagal v sprintu Francoz Bultei s časom 5.32’33” pred Agutom. Bultei je osvojil prvo mesto tudi v splošni klasifikaciji pred Agutom z istimi časom in petimi drugimi kolesarji z zaostankom 31”.
AVTOMOBILIZEM
Včeraj v Opatiji start «VI. j adranskega rally j a»
OPATIJA, 24. — V Opatiji se je danes pričel «VI. jadranski rallye», na katerem sodeluje 44 avtomobilistov iz 10 evropskih držav:	Italije,
Avstrije, Zahodne Nemčije, Poljske, Francije, Švice, Grčije, Monaka, Švedske in Jugoslavije. Rezultat rallye se bo vračunal v evropsko prvenstva.
Danes so dirkači vozili na progi Opatija - Pula - Koper -Ljubljana - Postojna - Opatija, dolgi 506 km. Jutri je na programu proga Opatija - Karlo-vac - Zagreb - Okucane - Banjaluka, dolga 402 km. 26. se bodo avtomobilisti vrnili v Opatijo cez Jajce-Plitvička jezera in Senj. Odločitev o plasmaju bo verjetno padla šele naslednji dan, ko je na programu proga od Matulj do Učke in hitrostna dirka od Učke do Buzeta, Vodice in Permana.
Rallye se bo končal 28. t. m. s hitrostno vožnjo na mednarodni progi v Preluki pri Opatiji.
Do časa ko to poročamo, rezultati prve etape še niso znani.
Vožnja rekordov avtomobila Abarth 750
MONZA, 24. — Na avtomobilskem dirkališču v Monzi je v teku poskus avtomobila vrste Abartn 750 s pojačanim motorjem Fiat 600 karoserije Pinin Farina, da zruši dosedanji rekord v 72-urni vožnji in vmesne rekorde za kategorijo H. Za volanom avtomobila se izmenjujejo piloti Pol-tronieri, Cattini, Cabianca, Guarnieri, Manfredini, Merlo in Zagato.
Do časa ko poročamo, je avtomobil s piloti Poltronieri-jem, Cattinijem in Cabianco postavil ze naslednje rekorde:
I. 500 km v času 2.43’15’4 s povprečno hitrostjo 183.752 km (prejšnji rekord je imel avto D.B. s hitrostjo 178.430 km).
2. 3 ure — 551.719 km s povprečno hitrostjo 183.906 km (prejšnji rekord D.B. s hitrostjo 178.400 km).
3. 500 milj v času 4.25’7”9 s povprečno hitrostjo 182.079 km (prejšnji rekord D.B. s hitrostjo 175.280 km).
4. 1000 km v času 5.28’29”3 s hitrostjo 182.682 km (prejšnji rekord D.B. s povprečno hitrostjo 174.600 km).
5. 6 ur — 1086.022 km s povprečno hitrostjo 181.003 km (prejšnji rekord s povprečno hitrostjo 174.710 km).
6. 1000 milj v času 8.59’l/5 s povprečno hitrostjo 179.007 km.
7. 2000 km v času 11.7’1'T s povprečno hitrostjo 179.904 km.
8. 12 ur — 2161.498 km s
povprečno hitrostjo 180.124 km.
Vožnja je potekala doslej brez motenj.
Zasedanje razsodiščne komisije FIGC
Atalanta oproščena obtožbe korupcije
Uradno sporočilo o odločitvi komisije bo izdano danes
MILANO, 24. — Danes zvečer ob 21. uri se je sestala razsodiščna komisija profesionalne nogometne zveze z namenom, da razpravlja o primeru Atalante, ki naj bi skušala preko svojega bivšega igralca podkupiti Udinese ob priliki tekme 17. aprila letos, kar je član Udinese Menegot-ti prijavil svojemu vodstvu, to pa kontrolni komisiji zveze, ki je izsledke svoje pre-izkave predala razsodiščni komisiji v nadaljni postopek.
Komisija je danes zaslišala predstavnika Atalante odv. Grafa. Zaslišanje je trajaio več kot pol ure in Graf je predločil nove dokaze o popol ni nedolžnosti kluba v tej aferi. Komisija je nato še nadalje zasedala za zaprtimi vrati. Uradno poročilo o odločitvi v primeru Atalante bo izdano verjetno šele jutri pozno popoldne. Iz dobroobve-ščenih virov pa se je izvede-
/lllllllllllllll II 11(11 IIIII111111 IIIIIIIHIIIIIIIItllllltlllllllllllltl II lilllMIMlIllllllltlifllllililiiiiiiiitiini
Svetovni prvak v deseteroboju
Rafer Johnson črni fenomen
V Ljubljani je dosegel svoj osebni rekord v metu krogle
thias (ZDA) 7887 (1952), Kuz-necov (SZ) 7733 (1956), Kuten-ko (SZ) 7393 (1956), Richards (ZDA) 7313	(1954), Morris
(ZDA) 7310	(1936), Laurel
(Nem.) 7201	(1956), Meier
(Nem.) 7173 (1956), Palu (SZ) 7167	(1956),	Sievert (Nem)
7135 (1934).
Svetovni rekorder v deseteroboju, ameriški črnec Rafer Johnson, je kot smo že poročali na svojem poučnem potovanju po Evropi prispel :z Italije v Jugoslavijo, kjer je preteklo soboto nastopi tudi v okviru jugoslovanskega atletskega prvenstva v Ljubljani. Čeprav je nameraval pokazati svoje sposobnosti v več disciplinah, se je zaradi deževnega vremena omejil samo na met krogle, met kopja in tek na 100 m. V metu krogle je dosegel daljino 15,81, kar je njegov osebni rekord, v o-stalih dveh disciplinah pa tudi zelo dobra rezultata. Iz Ljubljane je Johnson odpotoval v Zagreb.
Kako vsestranski atlet je Johnson, pokazujejo najbolje njegovi rezultati, ki jih je dosegel. ko je postavil svetovni rekord v deseteroboju:
100 m — 10,5; daljina — 7,49; krogla — 13,80; višina 1,85; 400 m — 49.7; 110 m ovire — 14,5; disk 47,20, palica — 3,87, kopje 59,09; 1500 m — 5’01"5. Š temi časi je zbral 7985 očk. ki je za 48 točk več od prejšnjega Campbellovega rekorda.
V naslednjem navajamo še najboljše deseterobojce vseh časov na svetu:	Johnson
(ZDA) 7985 točk (1955), Campbell (ZDA) 7937 (1956), Ma-
T EN 1 S
Italija - Avstrija 5:0 za «Pokal Galea»
SANREMO, 24. — Po drugem dnevu teniškega dvoboja mladinskih reprezentanc za pokal Galea vodi Italija proti Avstriji s 5:0. Današnji rezultati:
Bonetti (It.) - Herig (Avstr.) 6:4, 7:5.
Maggi (It.) . Mully (Avstr) 8:6, 6:3
KINO SKEDENJ
predvaja danes 25. t. m. barvni film:
Prehod na severozahod
Igra SPENCER TRACV
lo, da naj bi bila Atalanta dokončno oproščena obtožbe korupcije.
BOKS
D’Agata za razveljavljenje
z
FIORENTINA, 24. — Bivši svetovni prvak petelinje kategorije Mario D’Agata je zaprosil italijansko boasarsko zvezo, da razveljavi pogodbo, ki ga veže do konca 1. 1961 s prokuratorjem Liberom Cec-chijem. D’Agata se je tudi pritožil, da še vedno ni razčiščen njegov položaj v zvezi z eventualnim revanžnim dvobojem s Halimijem za svetovno prvenstvo in niti v zvezi z izplačilom določene vsote, ki jo mora izplačati Halimi v primeru, da ne pride do povratnega dvoboja.
Čampo premagal Zuddasa
VARESE, 24. — V okviru boksarske prireditve v organizaciji hiše IGNIS v športni palači v Varese, je nocoj Filipinec Tanny Čampo premagal po točkah Italijana Zuddasa v petelinji kategoriji. Dvoboj je bil v glavnem izenačen, le v zadnjih dveh rundah je prevladal tehnično boljši Čampo.
HOUSTON, 24. — Bivši svetovni prvak peresne kategorije Willie Pep je premagal po točkah v 10 rundah Ame-rikanca Russa Taguea.
ASONIA (Connecticut), 24. — Nemški boksar težke kategorije Karl Heinz je premagal s knock-outom v 3. rundi Amerikanca Joa Walcotta«
Svetovni rekord z motornim čolnom
WINDEMERE, 24. — 48-let-ni Norman Buckley iz Manchestra, je v 24 urah že drugič izboljšal svetovni rekord v vožnji z motornim čolnom kat. 1200 kg. Na jezeru Win-dermere je včeraj dosegel povprečno hitrost 162 km na uro, danes pa kar 186.760 km na uro.
Prejšnji rekord je 20 let pripadal Italijanu Rossiju s povprečno hitrostjo 146 km.
Oazovorni uredsne STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk’ zavod ZTT ■ Trst
TjbMjmCnčituih
predvaja danes 25. in jutri 26. t. m. barvni filmi
SRNICA
1 **
'■ i 1 . Uv,.
GREGORY PEČK — JANE WYMAN
LOJZ ^	^ KRAIGHER
Roman
KONTROLOR ŠKR0BAR
H
Tistega večera zaidem nazadnje tudi k «Roži». Bohotna krčmarica sede k meni, sedi in se ne gane, govori in opravlja, zeha široko, pri čemer se treplje z roko po ustih, da odmeva in doni. S svojimi črnimi očmi me včasih pogleda, globoko in pozorno, a samo za hipec, hitro jih zopet umakne, kot v zadregi, skoraj v svesti si greha.
Opazujem jo in premišljujem zadovoljno: Nekateri človek je komaj pomislil na greh, je komaj zahrepenel po njem, in ze se čuti krivega, ko da bi ga bil tudi resnično storil. Sramežljivost je lepa čednost. Ampak gospa Otilija — pri moji veri! — ona se ji ne vda. Človek je namreč komaj sklenil grešiti, pa se mu že oglasi vest. A če je enkrat sklenil kaj bi tukaj vest?
Vstanem hinavsko in se poslovim.
«Ali že odhajate, gospod kontrolor?«
Stisne mi roko in jo gladi in jo boža...
«Saj res! Zvrniva ga še kozarček!«
Kukowetz je odšel spat, gostje so se razgubili. Midva sama še sediva in šepečeva in rezgečeva.
»Kaj bi hodil domov spat? Ali imate kako posteljo prosto?«
Zakaj bi je ne imeli?
Natakarica me pelje gor. Prižgem si luč in zagrnem okna, pa počakam... Cez nekaj minut prisope gospodinja po stopnicah. Sope in rožlja s ključi.
Naglo odprem vrata in stopim k nji.
«Pridite pogledat, gospa, kaj sem našel v nočni omarici!«
Seveda pride gledat, naravnost k postelji se napoti.
Jaz pa zaprem vrata in jih zapahnem previdno ter stopim za njo.
«0, porednež! Le čakajte, če jaz moža pokličem!«
A zakaj bi čakal?...
Ali je že minilo mesec dni, kar me je bila odgnala, ker sem jo bil prosil v slovenščini za prenočišče? Osorno je bila poklicala natakarico: »Mitzi!« — pa se je bila kar sama odločila: »Na ist so nix! AUes vergeben!« — Zdaj pa je šepetala po slovenski, kakor da bi nemški sploh ne znala...
III.
Nekega jutra mi prinese gospodinja pismo na posteljo.
«Ali se še niste naspali, krokarček?«
Zleknem se pod odejo in se obrnem k nji, z zmršenimi brki in s krmežljavimi očmi. Glas mi je zagrljen od vina in gostilniškega dima, glava težka in nerodna.
»Ali je kaj posebnega?«
Gospa Berta pa stoji važno in gleda s skrivnostnim smehljajem na pismo, ki ga vihti v roki.
«Kaj stavite, da poznam vsebino?«
«Ljubavno?»
»Hm... To je tako, gospod kontrolor: Pečat je lz vaše domačije. Pisava pa... Vaših sorodnikov pisavo poznam. Tudi ta je zenska — dekliška bi rekla; ampak sodila bi, da je dekle že precej starikavo...«
»Prosim!«
Ona pa se odmakne.
«Skoraj se bojim. Znosili bi se nad menoj, ko bi vam ne bilo kaj po volji.«
Poskočim urno in pograbim pismo.
In ko berem, me gleda Berta nagajivo in se mi smehlja škodoželjno, ko da mi čita v očeh, kaj je v pismu.
Prestrašen se obrnem k nji:
«Pa niste brali? — Ali ste odprli?«
«Haha! Moj mož je špiritist, in jaz sem imeniten medij, če se potrudim, vidim v bodočnost in v daljavo — in v človeško dušo. Kaj bi potem ne videla v pismo!«
»Torej kaj mi piše?«
»Gospodična Fanika Polič vas toži za alimentacije.«
«Toži?» in zbegan pogledam zopet v pismo.
«Pa vas še bo! Morda vas najprej zlepa opominja.«
»Kje ste izvedeli?«
«Ali ne verjamete, da sem tajnovidna?«
Ujamem jo za roko in jo potegnem k sebi.
«Vi ste nemarnica, Berta. Kje ste slišali?«
Seveda je imel Iskra svoj jezik vmes! Zvedel je bil pri Košarjevi Oiliki, ki je imela prijateljico v mojem rojstnem kraju. Sedaj mi je jasno, od kod njena odurnost. No, čakaj, ptičica!
Taka je torej ta reč. Kdo bi jo bil sodil, Faniko? Modro jo je uganila, hentaj te!
A skrivnost je razgaljena in gospod kontrolor Škrobar je izročen obrekovanju na milost in nemilost.
Vederemo!
In napotim se naravnost k Filipini.
Že pri vstopu jo zagledam skozi steklena vrata v zajtrkovalnici. Iskra maha z rokama in stopica z nožicama, pripoveduje hlastno in naglo in se heheče, ko da bi lešnike tri. Filipina pa ga gleda zamišljeno in začudeno in skoraj ogorčeno, češ: kaj to mene briga? Ali sem mar njegova nevesta?
Pride mi naproti in me pozdravi prijazno. Njen pogled je kalen, izraz hladen, a ne še čisto tuj.
Iskra pa odhaja mimo mene. Z rokami v hlačnih žepih, z zmagoslavnim nasmehom na obrazu, z radostjo v očeh. Drzno mi bolšči v oči, ozirajoč se za menoj, in pleča se mu stresajo kot v pridržanem krohotu.
»Dajte mi tolažbe, gospodična!«
Za roko jo primem in jo vedem na divan v intimno sobico ter sedem tik nje, na pol obrnjen proti nji. Pa se ji potožim genljivo svojih neprilik s Faniko in se ji obtožim skesano svoje lahkomiselnosti in svojega vetmjaštva.
In kakor sem pričakoval, tako se je zgodilo. — z zaupnostjo podkupiš človeka in si pridobiš njegovo naklonjenost. Naj večji prijatelj je dobrotnik; zlasti dobrotnik, ki ti je sam prinesel dar, nenaprošen im nenadlegovan. Ganjenost, ki jo
občuti nad svojo ljudomilostjo, ti poplača tisočkrat — čeprav ti je piskav oreh zanjo in bi mu skoraj zameril drznost. Ker ze z golim dejanjem se je dvignil nad tč in si nadel pokroviteljsko masko, s katero te lahko razdraži, da se ti izpremeni nemudoma hvaležnost v sovraštvo. Najdražje plačilo je namreč hvaležnost; in prepričan sem, da je že marsikdo ubil človeka, ker mu je preveč narasel dolg hvaležnosti. Ce pa se potrudiš k bližnjemu, se mu potožiš in izpoveš, a ne pričakuješ nikake usluge od njega, se ti že tvoja zaupljivost zdi dobrota in ga vzljubiš zaradi nje. In tudi ti se mu prikupiš, ker mu nudiš priliko za sočutje in pomoč. In če ti tudi ne more takoj priskočiti s podporo, zadostuje mu pomilovanje in sklep, da ti pomore. Tako je hvaležnost medsebojna in simpatije vzcveto kakor zvončki spomladi.
Filipina je bila hipoma vsa v ognju. Gorko me Je gledala in mi stiskala roko iz hvaležnosti za odkritosrčnost. Lica so ji zardela od ogorčenja nad dekleti, ki same love mladeniče in jih zapeljujejo in se jim obešajo na pleča, zaljubljene do norosti in sleposti; nazadnje pa jih kličejo na odgovor in zahtevajo celo odškodnino.
«Ali bi ne bila to-le ravno taka nesramnost?... Jaz podarim otroku škatlo bonbonov; in čez dolgo se nekdaj spomnim ter zahtevam nenadoma plačila zanjo — ?»
Pogledam jo hudomušno.
«Razloček je ta: Vas — darovateljico — bi v tem primeru ne bolel trebuh, pač pa bržkone obdarovanca; v mo/jem primeru ...»
«Ah, pojdite, vi nepoboljšljivec!«
Ujamem ji roko, ki me je menila pljusniti, in jo poljubim v smehu. Ona pa mi jo odtegne živahno in se razvname odločno:
«Nič ji ne odgovarjajte! Kaj vam more storiti?... Ali ste ji kaj obljubili? Ali ste bili zaročeni z njo? — Nič! — Naj vas toži! Naj se osmeši!«
Na zažarelih licih in v očeh blestečih ji utriplje negotovost in dvom drhti v razvnetem glasu — morda bi bila vseeno tožba uspešna?!.,. A vsa njena postava diše toliko vdanosti in ljubezni, da se zdajci izpozabim, pa jo objamem z roko krog pasu in si jo hočem priviti.	(Nadaljevanje	sledi),