Ameriška Domovi ima • -v *'r■; ^ ; :V- .> . v V' :-v.. ... -:: v-y --.:-v /lrmagng/»lll—HOIW1E- . I, *'-3 .... '■ V* 1' . - ' . *' '■ ‘ K~v...'h- ?' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 24, 1963 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXI — VOL. LX! Indljs bo !e sprejela predloge nevtralcev Novi grobovi Joseph B. Grosel Zadet od srčne kapi je preminul Joseph B. Grosel, star ]2 let, stanujoč na 15410 Waterloo Rd. Tukaj zapušča šota jih bo po progo Margareto, roj. Podbev Nehru je predloge predložil v razpravo in odločitev parlamentu, vsem sodeč sprejel kot'sek, doma iz Laz v Zgornjem osnovo za razgovore. jTuhinju, otroke Margareto T . . Kolar, Josepha, Josephino NEW DELHI, Ind. — ^ltal-|Zorich, Freda in Ann, 13 vnu-SKi zunanji mmiater en j l sestri Mary Dacar in v Peipingu na aune u \ cas |^ngej0 ]y[arinifo ter več dru-nepalskega podpredsednika vla^ sorodnikov_ Rojen ie bll de izjavil, da je Kitajska spre- a jela predlog z nevtralcev kot o-sncvo za pogajanja z Indijo o ureditvi mejnega spora. Pri tem si je pridržala vse pravice glede svojih zahtev. Vse kaže, da bo podobno stališče zavzel tudi indijski parlament, ki mu je Nehru prepustil odločitev. Predlog, ki so ga izdelali nevtralci na svoji konferenci v Co-lo-mbu na Ceylonu v preteklem decembru, je precej bližje indijskemu kot kitajskemu stališču. Tako predlaga za sporno ozemlje v Ladaku, naj se kitajske čete tam umaknejo 20 km, kot so obljubili v Peipingu, indijske pa naj ostanejo na svojih položajih. Vmesno ozemlje naj upravlja nato mešana indijsko-kitajska civilna komisija. To ozemlje naj ostane demilitarizirano vse dotlej, dokler se obe deželi ne bosta sporazumeli o končni meji. Tako Kitajci kot Indijci si niso edini o zakonitosti in obsegu svoje navzočnosti v Ladaku pred 8. septembrom 1962 in pred 7. novembrom 1959. Vsekakor je očitno, da so imeli Kitajci vojaško zavarovano Aksai Chip ee,-sto iz Tibeta v Sinkiang.. Indijci trdijo da se ne morejo odreči gorskim prelazom južno od te ceste, ker da varujejo vdorne poti dalje v Indijo. Indija bi lažje sprejela kitajske zahteve v pogledu mejnih “popravkov,” če ne bi doživela preteklo jesen takega vojaškega poraza. Tako pa s svojo nepopustljivostjo rešiuje svojo narodno čast. To pričajajo Nehru-jeve izjave kot tudi debata v parlamentu. Za slučaj, če bi le prišlo — znova do sovražnosti s Kitajci, se Indija pripravlja tudi na polju civilne obrambe pred napadi iz zraka. Angleški svetovalci pomagajo Indijcem pri njeni organizaciji na jug vse do Bom-baya. To kaže, da se bo Indija v morebitnem novem spopadu posluževala tudi letal, ki v preteklih spopadih niso na nobeni strani posegala v boj. pri šmartnu v Tuhinju. Tukaj je bival 50 let. Zaposlen je bil pri Cieve. Board of Education več kot 15 let. Upokojen je bil 1961. Pogreb bo v soboto ob desetih dopoldne iz Jos Žele in Sinovi pogreb', zavoda na 458 E. 152 St. na Kalvarijo Angela Mangino V St. Luke’s bolnici je preminula Angela Mangino, stara 34 let, stanujoča na 1866 Rush Rd., Wickliffe, O., poprej pa na 346 E. 156 St. Tukaj zapušča soproga Nicholasa, hčere Frances, Catherino, Carol Ann in Nicoletto, brata Petra Barba, sestri Josephino Paulin in Polando Nestic in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. cerkev St. Jerome’s ob 9:30 nato na Ali Soul’s pokopališče. Adolph Meier Zadet od srčne kapi je preminul Adolph Meier, star 61 let, stanujoč na 14608 St. Clair Ave. Tukaj zapušča soprogo Wilomeno, brata Otto-na in več Jingih sorodnikov. Pogreb bo danes popoldne ob 1:30 iz Jos Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. na Hillcrest pokopališče. Med plesom “twista” umrl od prenapora NAPOLI. It. — Komaj 18 let stari Saverio Panaro se je na plesu med “twistcm” sesedel in umrl. Zdravnik je izjavil, da je fant umrl vsled prenaipora. Španski diktator Franco vabi Kennedyja na obisk WASHINGTON, D. C. — Španija je izrazila željo, da bi jo predsednik Kennedy ob pri-Fkl svojega potovanja po Evropi obiskal. Kennedy bo namreč šel najprej v Rim, od tam pa v Bonn v Nemčijo. Na poti iz Bonna v Ameriko se lahko oglasi tudi v Madridu, kot je to storil Eisenhower 1. 1959. Obisk bi Janja o podaljšanju pogodbe za naša oporišča v Španiji. To je vse lepo, toda napravil bi čuden videz, ako bi Kennedy obiskoval Evropo, pri tem se pa izogibal — Pariza! De Gaulle Macmillana ni prav nič iznenadil BeGaulIovo zavračanje sprejema Vel. Britanije v Skupni trg ne obsojajo samo v Vel. Britaniji, ampak tudi v Evropi. LONDON, Vel. Brit. — De-Gaullova zavrnitev sprejema Polaris raket in objava njegovega odklonilnega stališča do sprejema Vel. Britanije v Skupni trg pretekli teden angleške vlade ni iznenadila. Predsednik vlade Macmillan je bil o njej obveščen že v naprej od angleškega poslanika v Parizu, pa tudi s pismi zunanjih ministrov Belgije, Nizozemske in Italije. Nemški zunanji minister Schroeder je Macmillanu to povedal osebno tekom svojega obiska v Londonu. Macmillan je De Gaullu odgovoril posredno v parlamentu, ko je poudarjal, da more le združena Evropa igrati večjo vlogo v mednarodnem življenju. Pri tem je povedal, da je taka Evropa možna le z vključeno Vel. Britanijo. Če je imel kdo kaj načelnega proti vstopu Britanije v Skupni trg, bi moral to povedati pred 18 meseci, ko se je Britanija prijavila za vstop, ne pa šele sedaj po tolikem času, je prijemal Macmillan De GauUa. Nato je opozoril, da DeGaullovo stališče nemara ne bo obveljalo proti “splošni zahtevi Evrope in svobodnega sveta,” naj bo vprašanje bratskega vstopa v Skupni trg rešeno na osnovi, ki bo sprejemljiva obema stranema. Kljub francoskemu predlogu, naj bi bili razgovori o sprejemu Vel. Britanije odloženi za “nedoločen čas,” se ti v raznih odborih nadaljujejo. -------o------ 5 nOSSmi KOT GA MESTO SE NIKOLI N! POŽIVELO-19! Visok zračni pritisk na področju Hudsonovega zaliva v Kanadi je pognal v 'naš predel mrzel val, kot ga zgodovina mesta ne pomni. Zjutraj ob 2:30|je bilo na Hopkins letališču — 19, v North-fieldu v Summit okraju in Solonu celo i- 30, v predmestnem Garfieldu pa — 26. CLEVELAND, O. — Letos nas je dobila zima v klešče kot še nikdar. Pred Božičem nam je nametalo snega, da smo se komaj iz njega videli, po Božiču pa pritiska mraz, glavni govornik in pri- Jkot bi bili kje v severni Minnesoti, če že ne kar v Sibiriji. Danes zjutraj ob 2:30 so zabeležili na Hopkins letališču pred mestom — 19, na Garfieldu, Cleveland Heights in bližnjih predmestjih — 26, v Northfieldu v sosednjem Summit okraju — 30. Cleveland in okolica ne pomnita nikdar takega mraza. Doslej je bila zapisana najbolj nizka temperatura leta 1873 “le” — 17. Mraz ni zajel samo naš predel, ampak ves Srednji zahod dežele in segel daleč na jug do Floride, Alabame in Texasa;_j______ S področja visokega zračnega pritiska okoli Hudsonovega za- la Donava čez in čez. Led so WASHINGTON, D. C. — Pra-žnovanje druge obletnice Ken-nedyjevega režima je med drugim n spolnilo tudi demokratsko volivno blagajno. Drage vstopnice na demokratsko zšbavo in večerjo so se splačale, To je pogrelo reputoFkance. Kar znajo demokratje, znamo audi mi, so si mislili republikanski senatorji in sklenili, da bodu tradici-jonalno politično večerjo, ki so jo priredili druga leta juniju in kjer je bil zadnja leta Eisenhower vlačna točka, priredili , še cem februarja, najbrže 28. Komu v čast? Z odgovorom ni-, bili v zadregi. Naj ^se letos te časti veseli senator Goldwat-er, ki je bil dolga leta na čelu republikanskega senatnega odbora za nabiranje volivnih prispevkov in pripomogel Marsikateremu republikanskemu kandi-:pritiska okoli hiudscnovega za- datu, da je zmogel volivne stro-jliva v Kanadi pritiska mrzel razstrelili z dinamitom, da so ške. Goldwater je pristal na,zrak na vse strani, seveda tudi odprli pot vodi in ladjam. V čast, toda stavil je pogoj,, da proti jugu. Mrzli val sega da- Rab ji, Jugoslaviji in Grčiji je na večerji ne sme nihče postav-!leč na zahod, jug in vzhod deže-,531*10 v zadnjih dneh zaradi mra- kon- Ijati njega za predsedniškega kandidata za volitve v prihodnjem letu. Drugi pogoj je menda bil, da naj bodo povabljeni na večerjo tudi vsi republikanski guvernerji. Ali bodo prišli, je veliko vprašanje. Je namreč med njimi Zadnje vesti le. Napovedovali so, da bo zmr- za umrlo preko 50 ljudi. zovalc danes zjutraj do sončne-1 ---------- ga vzhoda na jug vse do Miami v Floridi, v Alabami in delu Texasa. V glavnem mestu Ohia i WASHINGTON, D. C. — Pred-Columfeusu so imeli danes zju-j sodnikov tiskovni tajnik Piei-traj — 13, v Toledu zahodno od S Clevelanda ob jezeru Erie —| par verjetnih kandidatov za 16, voda jezera Erie pa je imela predsednika kot na primer new-!33 stopinj nad ničlo, torej eno yorski guverner Rockefeller.1 stopinjo nad lediščem. Taki gotovo ne bodo hodili v Washington na večerjo, kjer bodo slavili njihovega bodočega tekmeca. Zadeva z večerjo še ni dokončno urejena, vendar upajo, da se načrt ne bo ponesrečil. Zakaj so se uračunali pri številu iruskih vojakov na Castrovi Kubi? Sen. Humphrey napovedal nov zakon o civilnih pravicah WASHINGTON, D.C.—Predsednik Kennedy je v svoji poslanici o stanju unije kar nekako obšel vprašanje civilnih pra-WASHINGTON, D. C. — A-1 vic. Opazovalci so radi tega meriška obveščevalne služba je sklepali, da Kennedy ne bo le-računala število ruskih vojakov tes sprožil tega kočljivega vpra-na osnovi števila in velikosti la-'sanja, da ne razburi preveč dij, ki so jih vozile na Kubo. konservativne južne demokrat-Pri tem so vzeli za osnovo števi- ske politike. Sen. H. Humphrey lahko zaključil pega-!lo vojakov, kot je predvideno za je sedaj povedal, da sestavljajo vkrcanje na ameriške ladje. j nov zakonski načrt o civilnih Naknadno preveravanje po- pravicah, ki bo prav kmalu na datkov je pokazalo, da so Rusi Kaipitolu. V novem načrtu bo naložili na svoje ladje povpre-: posebno zavarovana volivna čno po trikrat več ljudi, kot je pravica za črnce, to navada v Združenih državah.' Humphrey se nič ne beji, da Večji del predmestnih šol je zaprt, med tem ko so šole v mestu odprte. Precej ljudi je umr-j lo zadetih od kapi, ko so kida1! i sneg, v Perifiji pa sta' dva starčka zmrznila, ker se nista upala zakuriti iz strahu pred ognjem. Mraz tudi v Evropi Hud mraz ni zajel samo našo deželo, ampak stiska še bolj Evropo. Vel. Britanija drgeta od mraza že od Božiča. Ceste so delno zametene, promet omejen, začelo je primanjkovati e-lektrične sile in kuriva. Premoga imajo na zalogi le še za 14 dni. Težko ga je spraviti na kraj potrebe, ker so hude težave v železniškem prometu. Hud mraz je zajel tudi deber del Francije, severne in srednje Italije, Nemčije in Srednje Evrope. V Benetkah so zamrznili kanali v Jugoslaviji je zamrzni- bi zakonski predlog mogel pokvariti druge Kenndyeve politične načrte v Kongresu. — Leta 1896 so bili v vseh Združenih državah le štirje avtomobili. Vremenski prerok pravi: Pretežno jasno in sončno. — Temperatura se bo dvignila naj-več do 5 nad ničlo od —19 danes ?jutraj ob 2:30. Ponoči in jutri bralo milejše, za konec tedna zopet mrzlejše. I Novi nemško-francoski sporazum le zadeva Nemčije m Francije CLEVELAND, O. — Seda- kaj sličnega. Na kratko: Spenja pot kanclerja Adenauerja razum naj bi služil kot okvir, v Pariz ni nič v zvezi s krizo .ki naj bi v njem postajali v vprašanju, ali naj bo Angii-1nemško-francoski odnosi čin: ja sprejeta v Evropsko gospo- tesnejši. Ostale članice Evrop-darsko skupnost ali ne. Je ske gospodarske skupnosti imela samo namen, da doženc imajo odprta vrata, da pristo-do konca posebno francosko- pijo k dogovoru. Vanj ni nemško pogodbo, ki naj b^vključena obveza tesnega povezala oba naroda na di- gospodarskega sodelovanja. Ta plomatskem, vojaškem in kul-,problem je po mnenju Ade-turnem polju. Pravzaprav ni.nauerja in De Gaulla praktič-to niti prava pogodba, vsaj mo že rešen v Evropski gospo-mnogo Nemcev misli tako. Je darski skupnosti, samo obsežen sporazum, ki pa ne vsebuje preveč konkretnih obvez. Dogovorjeno je na pri- Kancler Adenauer je pretekli teden pojasnil osnove sporazuma voditeljem nern- mer samo to, da se oba vodi-jškega parlamenta in jih pri-telja, nemški kancler in predsednik francoske republike sestaneta vsaj dvakx-at na leto, zunanja ministra pa vsake tri mesece. Sestanki naj bi služili v glavnem izmenjavi misli, ne. pa konkretnim pogajanjem. V sporazumu tudi ni predviden noben skupen parlament ali dobil za sporazum. V sporazumu je namreč predvideno, da mora biti ratificiran po nemškem in francoskem parlamentu. De Gaulle ima oblast: nad francoskim parlamentom, zato se mu ni treba bati, da bi mu mogel nagajati. Adenauer ni tako močan v nem- škem parlamentu, zato je že naprej pridobil za svoj načrt vsaj voditelje parlamenta. Čeprav nista novi francoskc-nemški sporazum in Gospodarska skupnost v nobeni formalni zvezi, jih je politika vendarle spravila v gotovo odvisnost. V sporazumu je na primer izpuščena točka o bojnih gospodarskih odnosih. Na drugi strani so pa nemški politiki prosili Adenauerja naj skuša vplivati na De Ganila, da ne bo tako trdovraten glede angleškega pristopa v Gospodarsko skupnost. Podobno prošnjo je Adenauer dobil tudi iz Londona in Washing-tona. Adenauer je dejal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, toda obljubil ni ničesar. Največ, kar bo mogel doseči je DeGaullova obljuba, da bo vso reč še enkrat premislil. Ta se je namreč postavil na stališče, da bo 28. januarja zad- nja seja Gospodarske skupnosti, ki se jo bo Francija udeležila in ki lahko obravnava angleški pristop. Po tej seji i Francija ne bo več navzoča na sejah, ki bi obravnavale angleško prošnjo za pristop. Vsekakor je spor med Anglijo in Francijo dosegel svoj medse- višek. To se čuti tudi iz precej ostrih besedi, ki jih je angleški ministrski predsednik McMillan rabil na svojem shodu v Liverpoolu. Zadel je žebelj na glavo, ko je rekel, da Je vprašanje angleškega vstopa v Skupnost postalo političen problem. De Gaulle ne more pozabiti, kako sta ga pokojni Roosevelt in Churchill odrivala od vpliva na potek mednarodne politike v vojnem času in hoče sedaj plačati naslednikom obeh takratnih državnikov račun za “ponižanja”, ki jih je po njegovem mnenju takrat doživel. re Salinger je bil včeraj v New Yorku, kjer je skušal posredovati v štrajku stavcev pri časopisih. Še sinoči naj bi se vrnil sem. WASHINGTON, D. C. — Sen. Goldwater je predložil posebno senatno preiskavo o invaziji na I&ubo aprile 1961. Izvedel naj bi jo odbor za oborožene sile pod načelstvom Rus-sella. Ta je izjavil, da ne vidi nobenega smisla v novi preiskavi. — Sen. Morse je zahteval od državnega tajništva, da da odboru Senata za Lat. Ameriko, ki mu on načeluje, podrobno poročilo o vesteh, da Sovjetija pošilja na Kubo velike množine novega težkega vojnega materiala od tankov in topov do jet letal. BERLIN, Nem. — Kancler Dr. K. Adenauer je namignil, da mu je predsednik De Gaulle obljubil, da ne bo stavljal novih ovir angleškemu vstopu v Skupni trg, dokler ne bo nemški parlament odobril v torek med njim in De Gaullom pod pisan nov dogovor o tesnem sodelovanju Nemčije in Francije na vojaškem, političnem, gospodarskem in kulturnem področju. KARAČI, Pak. — Včeraj je nepričakovano umrl zunanji minister Pakistana 53 let stari Mohamed Ali. CARACAS, Vencz^— Študentje so organizirali obsežne demonstracije proti napovedanemu obisku predsednika Betan-courta v Združene države. Ko so demonstracije prešle v očitne izgrede, je nastopilo vojaštvo. Vlada je zaprla univerzo in vse druge javne šole. VATIKAN, It. — Papež Janez XXIII. je osebno odločil, da bodo noslali znano Michelangelovo umetnino “Pieta” prihodnje leto na svetovno razstavo v New York. WASHINGTON, D. C. — Predsednik J. Kennedy bo danes opoldne predložil Kongresu svoj načrt o znižanju davkov, popoldne ob štirih pa bo imel tiskovno konferenco. ------O------ — Nad 85% prebivalstva Havajev so ameriški državljani. Iz Clevelanda in okolice Nedržavljani, prijavite se!— Vsi nedržavljani, pa naj imajo pravico do stalnega bivanja v deželi ali pa so le na obisku, se morajo do konca januarja prijaviti pravosodnemu tajništvu preko posebnih formular-lev, ki jih dobe na pošti ali pa ns uradih za imigracijo in naturalizacijo. Kdor tega ne bo storil, se izpostavlja nevarnosti hude kazni. Poroka— V soboto ob devetih se bosta v cerkvi sv. Stanislava na E. 65 St. blizu Broadwaya poročila William Stokar iz Independence, Ohio, in gdč. Eleanor Ma-kowicz iz istega kraja. Čestita-nc in jima želimo vso- srečo! Predavanje o Titu— V nedeljo, 27. jan., ob 4:30 bo govoril na programu “Open Circuit” na KYW~TV, kanal 3, prof. B. Radiča, Titov zunanji tiskovni šef takoj po vojni, sedaj pa nrofesor zgodovine v Amerik'. Razpravljal bo v glavnem o no-'-em zbližanju Tita in Hruščeva, jugoslovanske in sovjetske Komunistične partije. Ugodna nriložnost— Pri Oblak Furniture Co. na St. Clair Ave. razprodajajo ta in prihodnji teden pohištvo po izredno nizkih cenah. Več v oglasu!• Novi odbori— Samostojno podporno društvo “Ložkg dolina” ima za I. 1963 ves stari odbor s predsednikom Frankom Barago, podpredsed. Johnom Lekanom, taj. Frankom Bavcem, 1097 E! 66 St., tel. HI 1-9813, blag. Johnom Leskovcem. V nadzornem odboru so: John Lokar. Frank Turek in Anthony Petkovšek. Nogi si je zlomila— Mrs. Jennie Lavrich z 1073 F. 78 St., je tako nesrečno padla, da si je zlomila obe nogi in je sedaj v St. Alexis bolnišnici, soba št. 614. Želi si obiskov. Iz bolnišnice— John Krnc z 1059 Addison Rd. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Razgovori se nadaljujejo— Razgovori med predstavniki listov Plain Dealer in Cleveland Press ter predstavniki stavkujo-čih časnikarjev in uradnikov se bodo danes nadaljevali, ne da oi kdc pričakoval skorajšnjega konca štrajka, ki se je začel pred dvemi meseci. Na znižano voznino bo treba še čakati— Napovedano je bilo, da bodo ostareli meščani Clevelanda dobili izkaznice, s katerimi bocio lahko kupili cenejše vozne listke za mestne avtobuse, s 1. marcem. Sedaj so objavili, da se to ne bo zgodilo vsaj do 1. aprila. Znižano voznino na avtobusih za ostarele so odobrili volivci še v preteklem novembru. Novi odbor— Waterloo Grove No. 110 W.C ima za 1. 1963 sledeče uradnike: predsed. Emma Janz, podpredsed. J. Lukane, blag. Molby Tomažič, zapis. Cecelia Wolf, taj. J. Klemenčič, 1833 Kapel Dr„ Euclid 17, Ohio, AN 1-0115. vod. Mary Rogell, pom. Mbrv Markel, pom.-namest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzor. Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf. Seje so vsako 3. sredo ob osmih zv. v SDD na Waterloo Rd. /IsflESis&iVi 6117 St. Ciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.SO za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta: $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $18.00 par year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio želja bi utegnila biti bolj volja in želja zvezne vlade kot pa objektivno presojajočih članov komisije, odločitve bi utegnile biti torej preje “politične” kot nepristranske. Zvezna v.ada bi dobila posredno vpliv na področju, kjer po vsem sodeč ni potreben. V kolikor kako električno podjetje svobodo oglaševanja izrablja, imajo zvezne in državne oblasti vedno možnost to omejiti po drugih potih, pa na to opozoriti tudi javnost. ^ Pri izbiri med svobodo in omejitvami, se je v našem slučaju boljše odločiti za svobodo, ker je njena ohranitev za splošnost važnejša od morebitnih zlorab, ki splošnosti posebno velike škode ne morejo povzročiti. Če torej pišete kongresnikom in senatorjem, priporočamo, da jim v tem oziru označite svoje stališče. BESEDA IZ NARODA l No. 17 Thurs., Jan. 24, 1963 ¥ Barago? dom m Km-sew nMm\ weeerl Iz koga brijejo norce Po “Novi grudi,” ki jo izdaja Slovenska izseljeniška matica za slovenske izseljence po svetu, je čikaška “Prosveta” objavila uvodnik, v katerem piše o “posledicah, hude suše v Jugoslaviji.” “Skoraj ni v Jugoslaviji okraja, oziroma okoliša, kjer letošnja (lanska) suša ne bi povzročila kmetijstvu občutne škode. Najbolj pa so prizadete Lika, Dalmacija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina,” stoji v Prosveti z dne 14. jan. 1963. Ni skoraj leta, da ne bi bil v obširnem področju od Bževdželije v dolini Vardarja da do Ljubljanske ravnine in Ptujskega polja, od Banata do Dalmacije kak predel prizadet od suše. Ne smemo pozabiti, da razen dela Slovenije in dela Dalmacije ves ostali del Jugoslavije pripada podnebnim področjem, kjer je redno dežja in drugih padavin malo. Med te predele spadajo prav Lika, večji del Dalmacije, Črna gora in Hercegovina. Tam je suša nekaj rednega, je bila pred stoletji in je danes, ter se zaradi nje nihče posebno ne vznemirja. Ti predeli so bili glede pridelka prehrane vedno pasivni, kruha in drugih živil je redno primanjkovalo, Dalmacija je v toliko na boljšem, ker prideluje dobro vino in si more zanj, če ga proda, kupiti moko. Kdor torej piše o suši v Jugoslaviji in navaja njene žalostne posledice v omenjenih predelih, računa na nevednost braka iz njega prav za prav brije norce. Kdorkoli je kdaj videi Suho krajino na Dolenjskem in nekatere predele Bele krajine, ve, da je bila tam suša redni, vsakoletni gost, če bi to kdo navajal kot nekaj posebnega, bi se mu vsi smejali, zlasti če bi se zaradi take suše skliceval še na usmiljenost človeških src in iskal — pomoči. Slovenski človek ni bil nikdar vajen beračiti. Suhi Krajinec in Beli Krahječ sta šla v svet, v velikem številu tudi v Ameriko, prav zato, ker jima domača dežela ni dajala kruha. Predeli, ki jih naj bi suša “posebno prizadela,” niso nikdar mogli preživeti lastnega prebivalstva, glavni žito-rcdni predeli Jugoslavije so' Vojvodina, Posavina, Mačva, šumadija. Isti predeli dajejo tudi večji del vsega ostalega živeža. Da je trkanje na dobra srca zaradi “hude suše” brez osnove, je razvidno tudi iz- pisanja ljubljanskega lista “Delo,” ki je že jeseni zapisal, da je bil pridelek pšenicie proti 'vsem pričakovanjem izredno dober, drugi največji v vseh letih po drugi svetovni vojni. Komaj za okoli 35,000 ton manjši od rekordnega v letu 1959, ko je menda pol milijona ton pšenice segnilo ali ;pa vzkaliio, ker jo niso imeli kam shraniti. Slovenski izseljeniški matici in “Rodni grudi” bi sve-toVali, naj pišeta, če si že morat.a zaradi propagande izmišljati ali jih. vsaj hudo pretiravati suše in podobne nesreče, tako, da ne bosta pretiravanje in izmišljotina vidni že na prvi pogled, kajti ljudem v svobodnem svetu ni treba verjeti vsega, kar oblastniki doma pridigujejo. Če smatra “Prosveta” tako pisem j e za primerno hrano za svoje čitatelje, je to končno njena stvar, oglašamo se le, ker se nam zdi tako pisanje norčevanje iz slovenskih izseljencev in njihovega poznanja Jugoslavije. Varovanje pred zlorabami ima svoje meje Federal Power Commission v Washingtonu ima nalogo nadzirati družbe, ki oskrbujejo deželo z električno silo, pa gledati tudi na to, da so vsi predeli dežele z električno silo primerno preskrbljeni. O svojih ugotovitvah, predlogih in načrtih poroča zvezni vladi in seveda Kongresu. Nedavno je prišla ta komisija na misel, da nekatere izmed električnih družb trosijo-denar za politične oglase, ki po nepotrebnem večajo stroške podjetij in s tem' seveda , _________ _ tudi njihov produkt. Ker je le malo predelov, ki bi imeli pet prav lepo, močno in dostoj Cleveland, O. — V “Senkler-skih novicah” je napisal v ponedeljek Joe, kako je dognal, da je v Baragovem domu polno življenja, da je tam zlasti veliko mladine in odraslih ljudi srednjih leg ki se trdno svojega slovenskega prepričanja in jezika drže ter se radi menijo o Sloveniji in tamkajšnjih razmerah. Med mlade ljudi, ki zahajajo v Baragov dom, je treba brez dvoma prišteti “Kres,” slovensko mladinsko društvo, in prav posebno njegovo “Plesno skupino,” ki žanje za vsak; svoj nastop navdušenje gledalcev. Ti mladi ljudje nas vabijo v soboto zvečer cb osmih v Baragov dom na zabavni večer. Pravijo, da nam bodo poskrbeli kratek spored, ki nas bo razgibal in nas spravil v veselo razpoloženje, primerno za predpustni čas. Orkester “Treh mladih mornarjev” bo nato igral poskočne in okrogle, da nas ne bo zeblo v noge, ko pritiska te dni tak hud mraz. , Mladi ljudje so veseli, se radi smejijo in zabavajo. V soboto se bodo brez dvoma še posebej. Ker niso seibičng ne marajo vsega veselja ohraniti le zase, vabijo tudi nas, naj stopimo v veseli krog ter se z njimi vese in smejimo. Tern- mladim •' venskim dekletom in fanto moremo reči: Ne priden nam do vaše družbe!! Življenje je vsak dan trdo in polno vsakovrstnih težav v njem je vse premalo smeha in veselja. Tega potrebujemo, tega moremo najti med.našo zdravo mladino. Odzovimo se njenemu vabilu in pojdimo v soboto zvečer v Baragov dom za vesel “Kresov zabavni večer”! Martin S. love meje 21, varie Cleveland, O. — Naše mesto je razdeljeno na 33 'političnih okrajev — vard, kot jim tu pravimo. Vsaka varda ima svojega mestnega svetnika — coun-cilmana. St. Clainski Slovenci spadamo v 23. vardo, kjer tvorimo tudi večino, že po tradi- svet sam zbral posebni pododbor, ki je- proučeval prebivalstvo mesta in tudi predložil osnutek novih meja poedinih vard. Temu pododboru je predsedoval Jack Russel, tajnik mu je bil pa zastopnik nam sosedne 21. Varde Edward Katahnas. Stališče našega političnega zastopnika, mestnega svetnika Turka je bilo, da mora naša varda ostati nedotaknjena — če že moramo prevzeti nove prebivalce jih bomo, svojih pa ne damo. Po novem osnutku bi mi zgubili E. 79. 78. in pol 77. ceste in okrožje (precinct) med 79. cesto, Donaldj Superior in E. 74. Pridobili bi pa 5 okrožij (precincts) južno od Superior Ave. v glavnem ulice Dibble, Luther, Wade Park do White ceste pri 66. in cd tod vse do Giddings Rd. . Kot rečeno, se je naš zastop-ni;k Turk odločno uprl predlogu. MszvaLje odvzemanje prebivalstva stare 23. varde navadno Ijiudcžržtvo. Sploh je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da ostane 23. varda, kot je bila. Korajžno in dostojanstveno se je boril — nastopil je celo dvakrat na televiziji — a proti vet-liki večini mestnega sveta ni mogel uspeti. Njegov glavni argument je bil: radi stavke časopisja so ljudje vse premalo informirani o spremembah in 4 ;jetjem je — alje je pou-- . i o tako va- odločati ljudje, ne pa odbor 6 ljudi. . Councilman Turk ni uspel, in s 1. januarjem 1964 stopijo v veljavo nove meje za 23. vardo. Ali bo to za nas dobro ali slabo, bo pokazala bodočnost. H. Lobe. Kulturna kronika cesarsko pokroviteljstvo je, kot vemo končno vzhodno Cerkev J docela vklenilo v državno odvisnost, če že ne naravnost v suž-nost. V zvezi z moravsko slovansko kneževino pa zaradi lažjega razumevanja tedanjega položaja to-le: Po smrti cesarja Karla Velikega (814) je začela njego-Spomladi letos bo minilo 1,100 !va velika frankovska država raz- Praznovanje jubileja sv. bratov Cirila in Metodija Papašla §lr@žni@a kšla fci i slOTastskin pzikii let) odkar sta prišla iz Bizanca, glavnega mesta vzhodno-rimske-ga cesarstva, na Velehrad, prestolnico slovanske moravske kneževine’, sv. brata Ciril (Konstantin) in Metodij. Z njima je prišlo tudi večje število njunih učencev, ki so bili tudi vešči slovanskega jezika. Na Morav-slko so prišli na posebno prošnjo moravskega kneza Rastislava do biizantinsikegia cesarja Mihaela III. Moravski knez Rastislav je poslal že v jeseni leta 862. v Bizanc, to je v današnji Carigrad, svoje poslance. S seboj jim je dal posebno pismo za cesarja Mihaela. Po ohranjenem staroslovanskem “ižiiltiju” (svetniškem življenjepisu) sv. bratov je bila v pismu naslednja knezova prošnja: “Naše ljudstvo se je poganstvu odreklo. A mi Sloveni smo preprosti ljudje in nimamo nikogar, ki bi nas razumljivo poučil. Pošlji nam torej takega moža, ki bi nas razumljivo poučeval v krščanski veri.” Iz zgodovine vemo, da se je 1. 395. veliko rimsko cesarstvo razklalo v zapadno in vzhodno rimsko cesarstvo. Bizanc je postal glavno mesto vzhodno rimskega cesarstva, ki se, je pozneje imenovalo grško ah bizan-stinsko cesarstvo. Bizantinski cesarji so vse napraviL da bi njihova prestolnica mogla na vseh področjih, tudi na cerkvenem, tekmovati z Rimom. Carigrajskim škofom so zategadelj podeljevali velike pravice ter jih kasneje povzdignili celo v patriarhe, da bi Carigrad postal tudi cerkveno središče vzhodno rimskega cesarstva. Prehudo Buenos Aires, Arg. — Generalni asistent jezuitskega reda p. Anton Prešeren D. J. je obvestil Družabno Pravdo v Buenos Airesu, da je že dotiskan iz razposlan slovenski prevod znamenite papeške okrožnice, “Mater et Magistra,” Iki se v slovenščini glasi “Mati in učiteljica.” Papeške okrožnice ali enciklike so navadno izhajale ali samo v latinskem jeziku ali pa včasih tu- ciji smo Slovenci večinoma demokrati in tako je demokratski di v katerem izmed takozvanih oiu.b 23. varde ena najmcčnej- svetovnih jezikov. Papež Janez ših krajevnih organizacij v Cle- velandu. To nam splošno priznajo, ne da bi sami sebe hvalili. Demokratskemu klubu 23 varde je pred leti načeloval naš veliki Frank Lausche. Dalje sta bila priznana in poznana voditelja mestna svetnika Edward in Jchn Kovačič (sedanji glavni carinik) in trenutno nas že zo- možnost izbirati med dvema ali celo več elektrarnami, je večina dežele vezana na obstoječe in imajo te do neke mere monopol na električno silo. Iz tega razloga je javna kontrola nad njimi v korist splošnosti nujna. Zvezna komisija je predložila, da bi dobila pravico odločati ,o tem. kateri oglasi električnih podjetij so v zvezi z njihovim delom in koristmi, kateri pa so “izrazito politični.” 'Prve bi družbe lahko vključile v svoje obratne stroške in jih torej lahko odbile od davkov, druge pa ne in bi jih morale torej kriti iz dobička. Razumljivo je, da se bo vsaka družba temu izognila, če bo le mogla. Marsikatero vprašanje, ki je prišlo in prihaja sedaj v javnost potom takih oglasov, bo odpadlo dostikrat prav v škodo splošne javnosti. Zdi se nam, da bi bila podelitev pravice, ki jo komisija (predlaga, napačna in deželi škodljiva. Komisija bi sama nadzirala in odločevala po svoji volji in želji. Ta volja in no zastopa v mestnem svetu g. Edmund Turk. I-red leti so bile meje 23. varde cd E. 55. ceste do E. 79. — Od leta 1948 dalje — torej zadnjih leset let so meje od 40. do 19- — jezero in Superior Ave. — Od 40. do 55. so' meje segale preko Superior do Payne Ave. Po ustavi mesta Clevelanda se morajo meje poedinih vard vs-kladiti in na novo potegniti na podlagi števila prebivalstva. Naša varda je štela debrih 22,000 —- nekatere' so bile mnogo večje. Pred dobrim letom si je mestni XXIII., ki je vpeljal razne značilne nevesti v Cerkvi, je ob izdaji svoje velike socialne okrožnice “Mati in učiteljica” storil nov, lep in za vse narode zelo simpatičen korak, da je to ekrož-niho izdal v izredno velikem številu jezikov in sicer tudi v jezikih narodov, ki ne štejejo po več milijonov duš. Med temi jezik je tudi slovenski jezik. Resnično, moramo biti Slovenci veseli in ponosni pa tudi hvaležni Sveti Stolici, da nam je na ta način priznala našo narodno individualnost in jezikovno enakopravnost. Veliko in odločilno zasluga za to ima gospod pater Prešeren D. J. Zasluge, da je prišlo do prevoda, pa ima tudi naša znana socialna organizacija Družabna pravda, ki je takoj ob izidu okrožnice sklenila, da jo izda v slovenskem jeziku na svoje stroške. Potem pa je prišlo od patra Prešerna obvestilo, da bo prevod natiskala vatikanska tis- karna in da naj Družabna pravda samo oskrbi prevod in razpečavo okrožnice po vseh kontinentih razen v Evropi. Družabna pravda je našla prevajalca v osebah rektorja v Adrogueju dr. Franca Gnidovca in vesučiliške-ga profesorja dr. Ignacija Lenčka. Oba sta se takoj lotila dela in sta v kratkem času prevedla okrožnico v slovenščino. Mnogi strokovnjaki v slovenskem jeziku in socialnem vprašanju, ki so rokopis preeitali, so bili mnenja, da je prevod odličen in dela čast prevajalcema in slovenski emigraciji. Za padati. Sinov Karlovega naslednika Ludvika Pobožnega so 1. 843. državo razdelili na tri dele. Notranji boji v razdeljeni frankovski državi so nudili Slovanom v srednji Evropi priložnost, da so se začeli uspešno boriti za svojo neodvisnost in da so si ustanavljali samostojne države. Tako so se deloma osamosvojili Čehi. Borivoj, eden prvih čeških knezov, je sprejel okoli leta 880 krščansko' vero. Še bolj močna je bila Moravska. Mojmir, moravski knez, je okoli 1. 830-846 združil meravske redove; njihove glavarje je ali izpodrinil ali podvrgel ali pa pregnal. Med tistimi, ki jip je pregnal, je bil tudi znani nitran-sfci Pribina, o katerem vemo, da je, čeprav je bil sam še pogan, vendarle že pospeševal med svojimi ljudmi krščanstvo, postavil v Nitri cerkev in 1. 830. naprosil sorhegvajskega nadškofa, da bi jo posvetil. S tem si je sicer pridobil nemško naklonjenost, .po drugi strani pa je bila takšna njegova politika najbrž vzroka, da ga je Mojmir 835 napadel in izgnal. Pribina se je. zatekel v Panonijo. Posebej velja omeniti v tej zvezi še tedanjega nemškega mejnega grofa v Panoniji kneza Koclja s prestolnico v Blatnem Kostelu cb Blatnem (tudi Blatemskem) jezeru. Tedanja Panonija je segala na severu in vzhodu do Donave, na jugovzhodu do Save, na zahodu pa približno do Dunaja in Dunajskega lesa; t. j. od današnje; venskega ozemlja je za \.!a Porabje, ki je še pod M vse Prekmurje, tako ime i slovenski Radgonski ket, m je še pod Avstrijo, vso vzhodno in velik del južno štajerske slovenske zemlje. Po sodbi dr. Fr.. Grivca, ki velja za najboljšega Ipčiznavavca cirilmetodijske misijonske akcije, je bil Kocelj “izvrstno izobražen v tedanji latinski izobrazbi, nadarjen drža- v njihnem jeziku pouče o veri v pravega Boga. Tako je bilo namreč soglasno sklenjeno na sestanku zastopnikov clevelandskih slovenskih katoliških kulturnih organizacij in ustanov preteklo nedeljo, 20. januarja 1963. v Baragovem domu. Bil je to “meddruštveni sestanek,” ki ga ja sklical opravilni odbor lanskega Petega katoliškega slovenskega dne v Clevelandu (5. avg. 1962). Odboru, ki naj pripravi to proslavo, načeluje g. Jože Nemanich, predsednik Slovenske ameriške katoliške jed-note. Janez Sever. Novi udje Sloven, akade-meje znanosti in umetnosti Na zadnji redni letni skupščini je Sloven, akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izvolila tri nove redne ude, in sicer prof. inž. Venceslava Koželja, dr. Ivana Vidava in pesnika dr. Alojzija Gradnika. Gradnik velja danes za največjega živečega našega slovenskega pesnika. Če pravimo za Gregorčiča, da je “goriški slavček,” potem bi mogli za Gradnika reči, da je prvenstveno pesnik (lirik) slovenskih Brd. Med drugim, je izdal naslednje pesniške zbirke: Padajoče zvezde (1916). Pot bolesti (1922), De profundis (1926), Svetle samote (1932), Večni studenci (1938), Zlate lestve (1940) itd. Za pesnikovo 70-letnico so izšle' 'najboljše. dotedanje njegove pesmi v zbirki z naslovom Harfa v vetru (1954). Leta 1953. je izdal še posebno zbirko otroških pesmi pod naslovom Narobe svet in druge pesmi za mladino. — Gradnik pa velja, podobno kot Oton Župančič, za dobrega pre-vajavca. Iz srbohrvaščine je prevedel Srbske narodne pesmi (1923), Njegošev Gorski venec (1947), Pesmi Branka Radičeviča (1947), Srbske realiste (1948), Mažuraničevo Smrt Smail-age Čengiča (1951) in 1950 Izbrane srbske narodne pripovedke, vršeno je nadalje posloveni kitajske lirične pesnike časov ter perzijske, špansk . italijanske klasike. Iz angrcAi-ne je med drugim prevedel Oscar Wildejeve Pravljice (1919). Kot pesnik Gradnik zdaj temen od bolečine in strastne erotike omaguje pod snovnostjo, zdaj se ves svetel, radosten, lehak hi čist dviga do zadnjih življenj-vniik, pobožen kristjan in velik skih spoznanj. Zelo pogosta je dobrotnik ne samo domačih, ampak tudi nemških cerkva.” (KMD, 1963, 38). Kot homo drugič slišali, sta se pri tem. knezu za dalj časa ustavila sv. brata, ko sta šla pozneje z Moravske v Rim. Takšen nekako bi bil zgodovinski okvir, v katerega vpada Cirila in Meto- mnoge težke strokovne izraze sta prevajalca našla primerne , .NT “iXV1±’ ■ i ^ v , . . prihod bratov m zelo posrečene slovenske iz- dija ter njunih učenčev leta 863. na Moravsko. Rastislavo-va moravska kneževina je bila, raze. Prevod obsega 70 strani velikega formata in je tiskan na lepem papirju, čeprav je bil tiskan v tiskarni, kjer ni slovenskih stavcev, je kljub temu brez tiskovnih napak. Kot rečeno, prevod so že odposlali iz Rima in ga bomo v kratkem imeli v rokah. Ta nova, važna slovenska knjiga bo omogočila vseh Slovencem poznanje krščanskega socialnega nauka, ki je neprimerno bolj stvaren, izvedljiv in moderen, kot so vsi razni starej-S'1 in mlajši poskusi na socialnem področju s komunizmom vred. Naj ne bi bilo Slovenca, ki ne bi poznal krščanskega socialnega nauka in ki ne bi bil sposoben, da ga — kjer bi se pokazala potreba — širi, razlaga in hrani. V tem pa le posnemajmo komuniste, ki svoj zmotni nauk dobro poznajo in se radi spuščajo v razgovore z ljudmi. Okrožnica “Mati in učiteljica” vsebuje skoraj ves kakor je to razvidno iz njegove prošnje do Mihaela, že pokristjanjena, toda le površno. “Nemški in latinski misijonarji (pa) so bili v službi takratne nemške države, zlasti pa niso dobro znali, slovanskega jezika.” (Prim. Grivec, r. t. 37-28!) — še to bodi omenjeno, da se je R.a-stislav že celo desetletje pred prihodom Cirila in Metodija boril zoper Nemce in da je celo izgnal iz svoje kneževine nemške duhovnike. Prihod sv. bratov k Slovanom v srednjo Evropo je bil, kakor bomo razvideii še iz nadaljnjih člankov, izredno pomemben zgodovinski dogodek; vreden, da ga dostojno proslavi vsa Cerkev, najbolj pa Slovani, zlasti še katoliški in med temi zadnjimi ne v najmanjši meri mi Slovenci. Ameriška clevelandska slo- pri njem misel na smrt in telesno razpadanje. Oblika njegovih pesmi je uglajena, polna ter nemalo pripomore k Skupnemu lepotnemu učinku.” (prof. Jev-nikar) Gradnik je poleg Prešerna naš največji mojster soneta. Zlasti je lep njegov ciklus sonetov o tolminskih puntarjih. —-Gradnik je bil rojen 3. avg. 1882 v Medani v Brdih. Posvetil se je študiju prava. Postal je sodnik. Sedaj živi v pokoju v Ljubljani. Inž. Venčeslav Koželj je profesor na Elektrotehnični fakulteti ljubljanske univerze. Znane so zlasti njegove študije s področja elelktromagnetske problematike. — Dr. Ivan Vidav je profesor na matematični fakulteti enako na ljubljanski univerzi in je napisal vrsto del iz matematične stroike. Še nadalje je ostal predsednik SAZU Josip Vidmar, podpredsednik pa je prof. inž, dr. Anton Kuhelj, glavni tajnik pa znani naš zgodovinar prof. dr. Miilko Kos. v__ Še vedno pa Slovenci zaman čakamo, da da najvišja naša znanstvena ustanova SAZU dolžno čast in priznanje svojega rednega uda profesorju dr. Francu Grivcu, ne samo našemu slovenskemu najboljšemu ampak venska katoliška skupnost bo |sploh najboljšemu svetovnemu v skrajšani r»hliki posvetila letošnjo svojo največ- poznavavcu življenja in dela krščanski .socialni T0 Javho manifestacijo ravno bratov sv. Cirila in Metodija- nauk. Seveda prav vsega pa ne 1-100 letnice, kar sta Morda bo pa storila to vsaj le- vselbuje, ker bi ga ne bilo mo-'Pri®Ia h našim prednikom v sta- fes, ko obhajamo 1,100 letnico, geče podati na 70 straneh. Zato r! domovini brata sv. Ciril in kar sta prišla na Moravsko!! a* v ou«at/ Metodij s svojimi učenci, da jih j . / ^ o 00000000000009 Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu FojnnrBTrjrnrsTnrcTnsTrinnri THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY so 00000000000000000 01 Address OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica B. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 All Communications to ^ innnririnnnnrinrtrTnnrtr?) CLEVELAND - EVROPA k tja po iHwaykee V zadnjih tednih so umrli sledeči roj alki in rojakinje: FRANK L. KOMAR, 9322 W. Mount Vernon Ave., star 52 let, 18. decemhra 1962. Zapustil je ženo Dobro, roj. Wegner, sestro Frances Komar, brata Louisa J. Komar, ter polsestro Mrs. Minnie Chandek. Pokojni Frank je bil član vojaške policije v veteranski bolnišnici v Wood, Wis. Pogreb je imel v oskrbi Ermen-čev pogrebni zavod. JOSEPH J. MALENŠEK, 1208 S. 60th St. (West Allis), je umrl star 64 let. Pokojni Joe je bil vpokojeni policaj. Pred leti je rešil 4-letnega otroka pred drvečim avtomobilom a bil sam povožen in močno poškodovan. Po odpustu iz bolnice je bil vpo-kojen. Zapustil je sestro Mrs. Mary Ocvirk in brata dr. Martina Malenšek. Pogreb se je vršil iz Schaffovega pogrebnega Arbor, Mich, in brata Johna Be-nesch (Paw Paw, Mich.). Pogreb se je vršil iz Schaffovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Avguština (West Allis) na Mount Olivet pokopališče. Pokojni Mike je bil dolgoletni alderman in šolski odbornik mesta West Allis. Bil je tajnik hr-vatske župnije sv. Avguština, tajnik društva sv. Jožefa št. 103 KSiKJ in delegat društva na zadnji konvenciji KSKJ, blagajnik hrvatskega centralnega odbora, član Najsv. Imena sv. Avguština in Marije Pomočnice Kristjanov, Allis-Chalmes kluba upokojencev in član št. 248 unije. CYRIL MUSIKATEVC, 700 S. 9th St., je umrl star 74 let. Zapustil je hčere Mrs. Kathryn Shields, Mrs. Olgo Penne, sina Leona, znanega pevovodjo in organista ter sestro Mrs. Elizabeth League, Police Protective Assn, in društva št. 3, JPZ Sloga. MICHAEL F. BENESCH, 1354 S. 57tbjm St. (West Allis), je umrl star 69 let. Zapustil je soprogo Mary, sina Raymonda, sestro Mrs. Mary Kaifesh (Ann zavoda v cerkev Marije Pomoč-!'^al^ove^z (Eveleth, Minn ). Po-nice (West Allis) na Holy Cross !greb Se ie vršil iz Ermenčevega pokopališče. Pokojnik je bil Pogrebnega zavoda v cerkev sv. član St. Jude’s Protective Janeza Evangelista na Mount Olivet pokopališče. ANTON KAMNIKAR, 708 W. Mineral St., je dočakal 79 let. Zapustil je soprogo Fannie, roj. Marn. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogrebnega zavoda na Highland Memorial pokopališče. Bil je član št. 16 SNPJ in št. 19 JPZ Sloga. FRANK BRiITZ, 5827 W. Mineral St., je umrl 16. januarja in zapustil tu soprogo Ano hčer Mrs. Anno M. Berginz in sina Franka L. Britz, v staremu kraju pa brata Lojzeta. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomočnice Kristjanov na Mount Olivet pokopališče. Pokojni je bil član društva Lilija št. 764 SNPJ. NAJ VSI POKOJNI POČIVAJO V MIRU! * Okrajni supervizor Edward THE HAPPIEST SOUND IN THE WORLD f W. Lane je izjavil, da bo v kratkem predložena državni zakonodaji resolucija za razbremenitev davkov nad 65 let starim lastnikom hiš. Lane pravi, da stari ljudje nimajo pravih dohodkov in velika večina starejših še tisto, kar premore, potroši za zdravila in zdravnike in tako za davke nič ne ostane. V nedeljo, 20. t. m. zjutraj je bil zapisan “FINIS” električni železnici North Shore, ki je vozila med Milwaukee in Chicago. To je v resnici velik udarec potnikom delavcem, ki so se posluževali te vrste potovanja na delo. Da se ublaži ukinitev je državna (public service) komisija dovolila Waukesha Transit družbi nakup novih busov, ki bodo vozili iz Milwaukee v Kenosha in nazaj. Tako se sedaj lahko po-služite busov, ki naredijo dnevno 27 poti (Milwaukee - Kenosha - Chicago - Kenosha - Milwaukee). Družbe, ki obratujejo buse, so Greyhound in Waukesha Transit Line. Njih postaja je 237 W. Michigan St. (Public Service Building). Poleg busov so vedno na razpolago Milwaukee Road — vlaki; v Chicago vozijo ob 3:20, 6:10, 7:45 zjutraj (razen nedelj), 11:30 dopoldne 1:35, 4:00, 6:00 popoldne in 8:10 zvečer. North Western Road vlaki vozijo v Chicago ob 4:45 7:45 zjutraj, 9:15 in 11:10 dopoldne, ob 4:0 in 5:55 popoldne in oib 7:00 zvečer. Wisconsin še ne pomni tako hudega mraza, kot smo ga imeli te dni. Toplomer je kazal do 26 stopinj F. pod ničlo pretekli teden, ta teden pa je tudi padel do — 20. Tolaži nas, da tudi drugod po naši deželi ni dosti boljše. laMne se Vale oči! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo QL0BE OPTICAL GO. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wi*. Rastlinski vonj f- strup za miši in podgane Romunska znanstvenika sta v praksi preverila staro ljudsko modrost, da miši in podgane ne prenesejo vonja tako imenovanega pasjega jezika, katerega grmiči zrastejo približno meter visoko. Če sta mišje ali podganje gnezdo obložila z listi te rastline, so živali takoj zbežali, v kletki s temi listi pa so miši poginile po treh in podgane najkasneje po sedmih dneh. Ker vsebujejo listi pasjega jezika razen eteričnih olj tudi razne alkaloide, med katerimi jih nekaj deluje na centralni živčni sistem, sodita romunska biologa da miši in podgane poginjajo zaradi paralize centralnega živčevja. It’s the sound of your child’s voice, chatting with Grandma and Grandpa. Treat them to this pleasure often by Long Distance. It’s the easiest way to visit, to keep in touch, anytime. Long Distance is the next-best thing to being there. Bargain Times! After 6 p.m.—Most rates are lower« Sunday—Most rates are lower all day« On any day—"Family Visit" time is after 9 p.m. on calls within Wisconsin—you can talk 10 minutes for the price of 5. WISCONSIN TELEPHONE COMPANY Deleklivi za varnejše poleie natančnimi pregledi skušajo po isledovih na razbitinah ugotoviti vzroke nesreč. MODERN LIGHTING keepa your “fun” areas bright as well as beautiful. The right light in the right place makes games more fun . . . makes recreation areas more usable. Stop in and ask for a copy of “See Your Home In A New Light.” WISCONSIN ELEC^IC^OWER COMPANY . Electrically Live Better, V prostornem hangarju dobivajo razbitine raztresenega potniškega letala nekdanjo obliko. Ob tablah z napisi “krilo”, “trup”, “višinsko krmilo” sestavljajo zbrane dele. Čeprav ima največja razbitina komaj kvadratni meter površine — zbrati je treba med drugim tudi dele motorjev in na stotine metrov kabla — ugotovijo p o trudapolnem delu vsaj verjetni vzrok katastrofe, potem pa svetujejo tovarnam, kaj je treba v konstrukciji spremeniti za varnejši promet. Pred leti je dal ameriški Kongres podubo za ustanovitev tehničnega urada, ki naj bi skrbel za varnost v letalskem prometu. Vsako letalsko nesrečo prouči ta ustanova, ki ima skupno 171 strokovnjakov in ki ji po potrebi priskočijo na pomoč razni drugi specialisti. “Zračnim detektivom” sicer ne uspe vselej zaslediti krivca, vendar so v minplih desetih letih ugotovili najverjetnejši vzrok nesreče v 96 odstotkih primerov. Razbitine pregledujejo z vseh zornih kotov in po raznih tehničnih postopkih; ugotoviti je treba na primer, kdaj je izbruhnil požar, ali s e je letalo vsaj delno razletelo že v zraku, ali so odpovedala krmila, kako je bilo z motorji, merilci itd. Zaslišujejo priče nesreče in preživele potnike in letavce, po njihovih izjavah skušajo kar najnatančneje obnoviti potek poleta. V truplih ponesrečencev merijo alkohol in odkrivajo morebitne sledove zastrupitve z ogljikovim monoksidom ter srčne napade in rane zaradi krogel, vse to pa primerjajo s posnetimi razgovori med posadko in postajami na tleh. Natančna preiskava zahteva čas. Tako na primer ž e 14 mesecev raziskujejo ozadje trčenja letal “DC-8” in “Constellation” nad New Yorkom, nesreče, ki sodi s 134 žrtvami med najhujiše doslej. Včasih gre hitreje: že tri mesece po nesreči pri Richmondu lani novembra so zanesljivo ugotovili vzroke. Nadaljnji primer: leta 1947 je blizu New Yorka strmoglavilo letalo “DC-3”. V možganih mrtvega pilota so našli sledove alkohola. Vsiljevala se je domneva, da je pilot pred poletom pil. Poskusi na univerzi Yale naj bi pokazali, ali lahko iz vode prodre alkohol v utopljenca. V možganih laboratorijskih živali, potopljenih v slano vodo z dodatkom alkohola, so čez čas zasledili precej te snovi. Po tem so sodiii, da je alkohol prišel v možgane članov posadke iz razbitih naprav, ki odstranjujejo led z letalskih ploskev. Iskali so dalje: letalo je strmoglavilo zaradi okvare v motorjih. Malo pred katastrofo “DC nad Bruce Canyonom (Utah) leta 1947 .ie sporočil pilot, da gori v prostoru za prtljago. Z muko so “zračni detektivi” zbrali razbitine, raztresene na skorajda nepre-nodnem terenu s površino 40 kvadratnih kilometrov; našli so sledove barijevega pepela. Ker je bil barij samo v signalnih lučeh y prtljažnem prostoru, so naročili, naj tovarne takoj odstranijo te pomožne lučke iz letal “DC-6”. Tri tedne kasneje je izbruhnil požar v prtljažnem prostoru letala istega tipa. Ker ni bilo več tistih lučk, ni prišlo do eksplozije; posadka je zadušila ogenj, letalo je varno pristalo. Zadnje čase opremljajo reakcijska letala z avtomati, ki so spravljeni v jeklenih skrinjicah in ki zaznamujejo vse o poletu (čas, višno, smer, hitrost), to pa je v primeru katastrofe pomemben napotek pri ugotavljanju vzrokov. Aparat v letalu, ki je letos marca strmoglavilo v Jamaica Bavu, ni povedal dovolj. Upajo, da bodo našli več podatkov v avtomatu letala “Boeing-707”, ki se je konec junija raztreščilo na Guadaloupu, kjer je bilo 111 smrtnih žrtev. Spominska hita v samoši V Haramarskjoidovem muzeju se oglašajo obiskovalci iz mnogih dežel. Med kamni tlakovanega dvo- Edino jet letalo v obratu Poslužite se hitre, mirne, udobne vožnje v DC-8 Giant Jet. Izvrstne zveze iz Londona do va^e končne postaje potom zveznega letala. Lahko tudi predplačate voznino za obisk vaše družine. CLEVELAND - ZAGREB 5 5323 31.. marca 1963. $53.26 naplačila za celo voznino $532.60. Nudimo tudi 17-dnevni ceneni izlet z TCA Cleveland-London, z zvezo v Zagreb. Izlet konča Vprašajte za nove voznine TCA za skupine 25 ali več oseb, ki potujejo skupno. N. pr. izlet Cleveiand-Zagreb z jetom tja in nazaj po nizki ceni S434.00. Oglasite se pri svojem potovalnem zastopniku ali telefonirajte TCA Superior 1-2020. Ticket Office: Hanna Building, Euclid and 14th Street, Cleveland. TRMS CANADA AIR LINES @ AIR CANADA ga ostrešja, čez mlinski 'kamen, ki nadomešča stopnico — ob strani je vanj vklesana letnica 1560 — stopi obiskovalec v dom, opremljen z izbranim okusom. “Natanko tako je hotel imeti Dag,” pravi o pokojnem generalnem sekretarju Združenih narodov — septembra 1961 se je v dvomljivih okoliščinah z letalom smrtno ponesrečil na kon-goško-rodezijsiki meji — eden njegovih prijateljev, ki dobro ve kako si je želel Dag Ham-marskjoeld urediti dom v katerem bi živel na stara leta. Mogoče bi si bil za začetek kupil preprostejše pohištvo, značilno za hiše na Švedskem podeželju, kasneje pa bi prav gotovo pripeljal v Backakro pri Loderupu dragoceno opremo in umetnine, ki jih. je zbral v svo-rišča poganjata trava in regrat, jem newyorskem stanovanju, daleč naokoli ni nobene druge Zdaj že stoji njegova pisalna hiše, od skoraj poldrugi kilometer oddaljene ceste se odcepi steza. Sama zase stoji visoko-pritlična pravokotna stavba sredi gmajne, kjer se pasejo gove- miza v eni izmed sob podeželske hiše, na steni nad njo pa je fotografski posnetek fresk v eni izmed dvoran palače ZN. Na vidnem mestu visi v Ham- je čredeJn nekaj konj. Svetla marskjoeldovi hiši cepin, ki ga proga loči bele zidove od temne- je uporabljal Tensing, ko sta z Novozelandcem Hillaryjem premagala Mount Everest, najvišjo goro sveta (29. maja 1953), in ki ga je sloviti nepalski plezalec podaril generalnemu sekretarju svetovne organizacije. Na posebnem podstavku stoji modra porcelanasta vaza, ki jo je dal Hammarskjoeldu kitajski ministrski predsednik ču En Laj. ■Samotna hiša hrani mnogo dragocenih spominkov, ki jih je bil prinesel Dag Hammarskjoeld s svojih številnih potovanj. Lani so slovesno odprli Backakro, ki jo je Hammarskjoeld v oporoki zapustil turističnemu društvu in jo namenil svojim kolegom na švedski akademiji za počitnišiki dom. Prijatelji so se zbrali na slovesnosti v Bac-kakri, v Hammarsjoeldov spominski muzej preurejenem poslopju pri Loderupu na jugu Švedske, v hiši, ki stoji sredi gmajne in mimo katere ne pelje avtomobilska cesta, vendar stopi zdaj' čez njen kamniti prag vsak dan precej ljudi iz mnogih dežel po svetu.' — Indiana je glavni cent apna v deželi. produ- so light, so right, and oh,so refreshing! PAVEL HEYSE: Andreja Delfin Tako ni minil dan, da ne bi potem, ko je končal s svojim delom pri notarju, obiskal svojega nemškega prijatelja, kateremu je razgovor z resnim, zavoljo tajne skrbi mračnim možem prešel zaradi tega, ker mu ni bilo dano občevati z nikomer drugim, popolnoma v meso in kri. Neomejeno zaupanje mu je vzklilo do Andrea in, če se je pred njim izogibal razpravljanja o političnih vprašanjih, je bilo to bolj zaradi tega, ker zaradi različnosti njunih narodnosti ni mogel pričakovati medsebojnega razumevanja, kot pa ’z bojazni, da bi Andrea utegnil izrabljati njegovo odkritosrčnost. Z nasmeškom na ustih mu je celo pripovedoval, da so ga posvarili pred njim, češ da j e tribunalov ogleduh. Brezskrbnost, s katero dan za dnem prestopa zaznamenovani prag, da vzbuja seveda pozornost. ' ‘Nisem nobile,”je odgovoril Andrea. “Desetcem je jasno, da ne iščem tukaj nikakršnih diplomatskih stikov; do zdaj me niso še nobenkrat počastili s kakšnim opominom. Vi pa ste se mi priljubili in bolelo bi me, če bi vam ne smel kdaj pa kdaj več vsiliti svoje nerazveseljive druščine, kajti docela osamljen človek sem. Celo moja blaga gospodinja, ki me je sicer rada kratkočasila za kratko uro s svojimi pregovori, ne stopi več v mojo sobo. Bolna je, bolna od Benetk in bledih senc, ki se vlačijo po njih.” V resnici je bilo tako. Po drugem napadu na državnega inkvizitorja je gospa Giovanna ves dan globoko zamišljena tavala okrog in, ko je začela legati noč, je bilo njeno razburjenje vedno večje. Zdaj je bila trdno prepričana, da je duh njenega Orsa storil vse to. Samo breztelesna senca seje namreč mogla že drugič izmuzniti tisočem prežečih oči, ki varujejo beneški mir. Oblekla se je v najboljša oblačila in, ker ni pričakovala nič manj kot obisk svojega pokojnika, je sklenila, da bo vso noč čakala na stopnišču, da ga sprejme. V ganljivi zmedenosti je na pogrnjeno mizo, pri kateri so bili trije stoli, pripravila najljubše jedi svojega moža in ni je bilo mogoče pripraviti, da bi samo grižljaj použila sama. Tako je prestražila večji del noči. šele tedaj, ko je bila lučka v veži ugasnila, se je posrečilo Marietti, ki je Andrea priklicala na pomoč, da je ubogo ženico spet spravila v sobo in v posteljo. Popadla jo je vročica, sicer ne nevarna, vendar dovolj močna, da ji je vsak dan za več ur ugrabila zavest. Andrea je vse to opazoval z največjim sočutjem in zmedene besede, ki jih je bolnica izgovarjala v svojih blodnjah, so ga silno peklile. Priznati si je moral, da ima on na vesti zbeganost teh dveh blagih duš in žalostni Mariettini pogledi so ga težili huje kot vse krvave skrivnosti, ki jih je nosil s seboj. Tako obremenjen je Andrea nekega popoldneva pohajkoval okrog doževe palače in, dolgo stal ob ozkem kanalu, ki se pretaka pod visokim lokom Mostu vzdihov. Kadar so se njegovi sklepi zamajali in je začel dvomiti v nekaznivost sodnijstva, ki ga je prevzel, tedaj se je zatekel na ta kraj in pogled na te prastare zidove, za . katerimi je zaradi neodgovorne oblasti vzdihovalo in škripalo na tisoče žrtev, ga je potrdil v veri na ga poslanstva. Sonce je z žgočimi žarki pripekalo skozi septembrsko soparico, ki se je dvigala iz vode. To nabrežje, po katerem je sicer kar mrgolelo življenje, je bilo grozljivo tihotno. Nemara so mrki pogledi vojakov, ki so pod arkadami okrog palače rožljali sem in tja, oplašili živahnost mimoidočih. Andrea je lahko razločno slišal, da ga je iz gondole, ki je pravkar pripeljala do Piazet-te, nekdo poklical po imenu. Spoznal je svojega prijatelja, tajnika dunajskega poslanika. “če kaj utegnete,” mu je zaklical mladenič, “za kratek čas vstopite in se peljite nekoliko z menoj. Mudi se mi in vendar bi rad še nekoliko govoril z vami.” Andrea je stopil v gondolo in ta mu je s posebno prisrčnostjo ponudil roko. “Zelo sem vesel, moj dragi Andrea, da sem vas po naključju dobil tukaj. Nerad bi bil odšel od vas brez slovesa in vendar si vas nisem upal obiskati ali poslati po vas, ker bi bilo brez dvoma vzbujalo pozornost.” “Greste?” je skoraj osuplo vprašal Andrea. “Saj moram. Na, le preberite pismo moje dobre matere in recite, če se morem potemtakem še dalje obotavljati.” Potegnil je iz žepa pismo in ga dal prijatelju. Stara dama je rotila sina, da naj brez odloga k njej, če mu je kaj na tem, da jo za kako uro spet obišče spanec. Glasovi iz Benetk, njegov položaj, ki ga ima tam in ki ga ogroža bolj kot koga drugega, dejstvo, da je komaj tretje njegovo pismo prišlo do nje, da ne ve, po čigavi krivdi — vse to da ji gloda mir in zdravnik da ne mara prevzeti nobene odgovornosti, če je ne bo prej spet potolažil i n pomiril sinov obisk. Iz teh vrstic je vela tako brezmejna materinska vdanost in silna zaskrbljenost, da jih Andrea ni mogel brati brez ginjenja. “In vendarle,” je dejal, ko mu je vrnil pismo, ‘-‘vendarle sem skoraj želel, da ne bi odpotovali prav sedaj, čeprav vem, da vaša mati šteje ure. Ne zaradi tega, ker bom ostal, ko vas ne bo več, popolnoma zapuščen in živemu mrliču podoben, temveč zaradi tega, ker ni varno zdaj zapuščati Benetk, kajti vedno vam bo za petami sum, da ste se umaknili zaradi previdnosti. Vam niso povzročali prav nobenih težkoč zaradi dopusta?” “Niti najmanjših ne. In kako bi mi jih sploh mogli, ko sem v poslaniški službi?” “Potem bodite dvaki’at previdni. V Benetkah so uslužno odprli že marsikatera vrata, ker je pot prek praga vodila v prepad, če me hočete poslušati, se nikar tako očito in razgaljeno ne kažite po mestu v zadnjih urah pred odhodom. Saj ne morete vedeti, kaj vse vam lahko pripravijo, da vas ugonobe.” “Kaj pa naj storim?” je vprašal mladenič. “Saj veste, da so krinke prepovedane.” Potem ostanite doma in rajši pustite, da bodo dostojanstveniki te republike zaman pričakovali vašega poslovilnega obiska.—In kdaj boste odšli?” (Dalje prihodniičl --------o------ Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah C0f]aX. Irtlwif III Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike JCUC*. JuiiCl, lil. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IR. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Oliv J. Rhodes noče biti pozabljen v javnosti COLUMBUS, O. — Novi republikanski guverner James Rhodes je napovedal, da bo' kar dvakrat na teden povabil časnikarje na razgovor in jim dajal podatke o svoji vladi. Skušal bo povedati čim več stvarnih načrtov in ne graditi gradov v oblakih. Na zadnji tiskovni konferenci je na primer rekel, da upa, da bo lahko uravnovesil novi proračun brez vsakih novih davkov. Tako poročilo je namreč dobil od svojega finančnega direktorja Krabacha. Kaj podrobnejšega še ni povedal. Vsekakor bo postavil v Clevelandu novo državno poslopje, pri tem pa ne bo povišal davkov ne povečal državne zadolžitve. Ne bo seveda pozabil tudi na unije, ki so pri zadnjih volitvah držale z njim. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. y/ PAPEŠKA OKROŽNICA (Nadaljevanje z 2. strani) je potrebno, da se zlasti slovenski izobraženci, dijaki, javni in posebej še socialni delavci poglobijo tudi v druga socialna dela. Slovenci imamo krasna in odlična dela, ki jih je napisal prof. dr. Ivan Ahčin, ki je bil poleg dr. Aleša Učenienika gotovo naj večji slovenski sociolog. Njegov naslednik — prof. dr. Ignacij Lenček — pa pripravlja novo delo, ki bo vsebovalo ves krščanski socialni nauk s komentarjem. To delo bo izšlo v žaložbi Družabne pravde in že danes opozarjamo vse rojake nanj. Rudolf Smersu. pravičnost in nujnost njegove- vam jo dala.” Ljubeznivo “Nocoj se mi je sanjalo, da sem vam Ukradel poljub, potem pa sem se takoj zbudil. Ne vemj zakaj.” “Najbrž zaradi klofute ki sem Trgovina s Skupim frgom ne kale dobro Poljedelski tajnik Freeman in predsednikov pooblaščenec Herter sre bojita visokih zaščitnih carin, ki bodo otežile ameriški uvoz. WASHINGTON, D. C. — Federalni tajnik za kmetijstvo je na svoji zadnji tiskovni konferenci zopet poudaril, da ne pričakuje nič dobrega od trgovskih pogajanj z Evropsko gospodar-slko skupnostjo, vsaj kar se tiče izvoze naših deželnih pridelkov in mesnih izdelkov. Po njegovem bo Skupnost najprej e varovala interese francoskega krne- le prihodnje leto, da si pa od njih ne obeta posebnih koristi. Ako bi bila Anglija v Skupnosti, potem bi vsaj ona zagovarjala nizke uvozne carine1 za prehrano, da se ne bi podražili življen-ski stroški v Angliji. Ker Anglije najjbrže ne bo v Skupnosti, se Amerika sama ne bo mogla dosti boriti proti visokemu evropskemu carinskemu zidu. ta, potem šele dajala koncesije daj Argentina. Argentinska vlada želi ostrejšo politiko do Castra WASHINGTON, D. C. — Dokler je v Argentini vladal Fron-dizi, ni hotel njegov režim nikoli odločno nastopati proti kubanskemu diktatorju. Ko so za njim prevzeli generali oblast, je postala vlada dr. Guida pod njihovim vplivom odločna nasprotnica kubanske diktature. To je dalo povod našemu državnemu tajnštvu, da je povabilo argentinskega zunanjega ministra Muniza na obisk. Minister Muniz je res sedaj prišel in obrazložil Rusku svojo zunanjo politiko. Rusk je bil ž razgovori več kot zadovoljen, saj je argentinski zunanji politik zagovarjal še ostrejšo politiko napram Kubi, kot gre v ameriški račun. Muniz se je celo ogreval za posebno kubansko begunsko vlado, ki naj bi jo priznale vsaj države članice OAD. OAD bi morala biti sploh veliko bolj odločna do Castra kot je, tako misli se- ameriškim izvoznikom. To bo za Ameriko hud udarec, kajti; Amerika izvaža letno za skoraj bilijon dolarjev deželnih pridelkov, največ pšenice, koruze in perutnine. Ravno tako je pesimističen bivši državni tajnik Herter, ki ga je Kennedy postavil za voditelj v trgovskih pogajanjih s Skupnostjo. Pred senatnim odborom za zunanjo politiko je izjavil, da se bodo pogajanja s Skupnostjo praktično začela še- Muniz je dalje zagovarjal večjo aktivnost Zveze za napredek, pri čemur je poudarjal, da bi morale članice OAD sodelovati z večji vnemo z njo. Svoje ideje ni razvijal samo v razgovorih z Ruskom, ampak tudi na sestanku s predsednikom Kennedyem in vodilnimi uradniki državnega tajništva. — V Združenih državah prodajo na leto za 150 milijonov igračk za dojenčke. FAO ne predlaga nobenega novega načrta, kako pomagati ljudem, ki stradajo. -------o------ — Znamke za letalsko pošto so bile uvedene v ZDA junija 1924. MALI OGLASI MALI OGLASI Naprodaj Dve hiši na enem lotu, spredaj 3-družinska, zadaj 2-družinska. Dober dohodek. Vsa nova vetrna okna, nove bakrene cevi. Kličite EX 1-8319. (IS) Demokratske finance WASHINGTON, D. C. — Demokratske prireditve ob priliki druge obletnice Kennedy j evega režima so stranki prinesle toliko dohodkov, da je lahko pokrila vse neplačane račune za volitve v 1. I960 in 1962. Najbolj so založili blagajno prispevki za zabavne prireditve in večerje: 4,000-5,000 demokratov je prispevalo po $100, okoli 600 pa po $1,000 za “Kennedy^ jev klub.” Stranka jih bo zato po svoje nagradila. Za prehrano našega rodu je še slabo preskrbljeno NEW YORK, N. Y. — FAO, prehranjevalna organizacija ZN je objavila poročilo o svojem delu. V uvodu pravi, da živi danes na svetu okoli tri bilijone ljudi, da se pa komaj polovici godi dobro. Druga polovica je s hrano zelo slabo preskrbljena, kakih 300 do 500 milijonov ljudi pa še zmeraj stalno strada. Zakup Velika delikatesen trgovina, polna zaloga. Tudi na razpolago vrtnarsko središče in sadni trg na prostem. V najem ali na najemninsko pogodbo od lastnika. $5,000 naplačila. Pišite na naš urad, Box 123, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. 24,25,31,1 feb) Moški dobijo delo VOZAČI STALNO DELO 52 TEDENSKIH PLAČ ČE ...STE STARI 22 DO 55 LET ...ČE STE RADI MED LIUDMI RADI VOZITE ... IN RADI VEČ ZASLUŽITE. Sedaj najemamo vozače za polno in delno zaposlitev Zaposlitveni urad je odprt od ponedeljka do petka 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa 8:30 do 11:30 dopoldne. TAXICAB DRIVERS Employment Office 1453 Superior Avenue (18) V najem Dve 4-sobna stanovanja oddamo na 987 E. 67 St., in eno 4-sobno stanovanje na 983 E. 67 St. Kličite EX 1-4717. (18) Naprodaj Vdova mora prodati dohodninsko posestvo, dvodružinsko hišo. 6 sob zgoraj, 5 sob spodaj, 2 kopalnici, trgovina in oprema. Garaža za dve kare. Velik lot. Čez cesto od sv. Lovrenca cerkve iti šole. Samo $10,500. MI 1-6327. (18) Dober kup Lastnik prodaja ranch hišo v Willowick, 3 spalnice, priključena garaža, stanovanjska in jedilna soba 28 cev.; blizu transpor-tacije, šole, trgovin. Pod $18,500. WH 3-6855. (18) Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 V najem Tri sobe in kopalnico, zgoraj, oddamo na 1035 E. 70 St. Kličite 431-2781. (18) Ženitna ponudba Pošteno, pridno in prikupno slovensko dekle, starost 35 let, stanujoča v Clevelandu, želi spoznati poštenega Slovenca v svr-ho ženitbe. Pismene ponudbe po -slati na “Ameriško Domovino” pod “Zvesto srce in delavne roke”. Tajnost zajamčena. (22, 24, 25 jan.) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, plinski furnez, na novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. EN 1-5943. — (3,10,17,24,31) v- NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI FRAN MILČINSKI: Poldrugi Mariin in razbojniki To je bilo kmalu po oni nedelji, ko je Poldrugi Martin varoval dom, pa mu je hiša nad glavo zgorela. Mati je dejala: “Sinek Marti-nek, hiša nama je pogorela, brez denarja se ne da postaviti druga. Stara sem, ni me skrb zame, pri sestri, tvoji teti, bom našla kot za stare dni. Žal pa mi je tebe, sinek, da boš moral po svetu in te bodo tuja vrata bila po petah.” Poldrugi Martin je odvrnil: “Nič se ne bojte, mati, ne bodo me tuja vrata bila in ni treba, da bi me, saj so domača ostala cela.” Pobral je s pogorišča domače duri, naprtil si jih na hrbet, da so mu docela segala do peta, poslovil se je od matere in šel, da si poišče drugod službe in kruha. Šel je, in koder je hodil, povsod so mu po petah tolkla do- za delo. Plačaš jim pa, kolikor hočeš, saj ne poznajo denarja in njegove veljave. Dejal mu je: “Fant, smiliš se mi, ne podim te, lahko ostaneš pri hiši. Za večerjo pa pojdi spat! Videla bova, kaj nama prinese jutro.” Poldrugi Martin je bil trden; šel je na seno in zaspal brez večerje. Drugo jutro mu je rekel gospodar: “Ne polenčka ni na tnalu, da bi mogel in nama skuhal zajtrk. Tjale v hrib morava najprej po drva. Kar vprezi štiri vole in pripelji za menoj. Preden prideš, bom posekal nekaj dreves.” Poldrugi Martin je vprašal: “Kako naj vprežem vole?” Gospodar je odvrnil: “Močnejša dva spredaj, druga dva zadaj.” Nato je vzel gospodar sekiro in stopil v hrib. Martin se je lotil voza in volov. Močnejša dva “O”, je dejal Poldrugi Mar-fse je vendarle spomnil tudi go-tin, “doma smo vroče mleko hla- spodarja in mu pustil vsaj žlico dili takole.” Ročno je izpred go- _ in skledo. spodarja potegnil hlebec kruha,1 Ne, take lenobe, takega pega zlomil in zdrobil v mleko, žeruha še niso imeli pri tej hi-Preden se je gospodar od začu- ši! Poldrugi Martin se je grdo, smejali in mu dajali kruha v di večerje mu ne bo manjkalo, kopit razen hišnih duri. Oprtal gozd. Sklene, da bo tukaj nočil. 1 bom še jaz!” In je zvrnil ves si jih je na ramo, da so mu tol- Izbere si mogočen hrast. Nanj škaf. kle ob pete, in je šel sit in za- spravi vrata in jih položi med! “Oha”, je dejal najmlajši raz-dovoljen naprej svojo pot. Ko- veje. Holaj, postelja postlana, bojnik, pošteno lije, nemara so ga zlomil in zdrobil v mleko, žeruha še niso imeli pri tej hi-! der je šel, povsod so se mu varna bo pred divjo zverjo! Tu-! na stežaj odprli nebeška vrata.” “Nič se ne boj”, se je zakro-hotal glavar, “dokler ti nebeška vrata sama ne prilete na glavo!” Poldrugi Martin je čul te besede, dvignil je vrata z vej in korec. S korcem si je nalil vodenih spustil dol da so s korcem v škaf in oboje, škaf in korec, | in škafom vred zaropotale po nesel gor v hrast in postavil na | vejah in lopnile po onih spodaj. denja zavedel, je že posrebal zameril skopemu gospodarju, malho. Dela pa niso imeli zanj vse mleko in ves kruh, kar ga Moral je kar pobrati šila in ko- nobenega. je bilo v skledi. O pravem času pita, a ni imel drugih šil in Nagibal se je dan, ko pride v mača vrata. Bil pa je zadovoljen ; je vpregel pri ojeh, druga dva in vesel, da niso bila tuja, kakor [na zadnjem koncu; vpregel pa mu je prerokovala mati. .. Gledali so ljudje, majali z glavo in ga izpraševali. Pa jim je razodeval, čemu ima na hrbtu domača vrata. Smejali so se mu, dali so mu kruha v malho in veleli naprej. Dela pa niso imeli 'za fanta, ki mu duri bijejo jih je tako, da so bili z glavami drug od drugega. Zato niso nikamor prišli. Potekla je ura, potekli sta dve, ko se je vrnil gospodar. “Kaj počenjaš, prismoda?” , Poldrugi Martin je odgovoril: “Voli nočejo potegniti, ne mara- ob pete. Niso imeli zanj dela ne jo v hrib. Pa jim tudi ni treba: pri prvem, ne pri drugem, ne | bolj so pametni, kakor midva, pri tretjem gospodarju. Pride ! saj je še dovolj drv pod ognji-zvečer do četrtega gospodarja ^ ščem.” in vpraša po delu. Ta gospodar j Gospodarja je jezilo in ga je je bil skope sorte. Ogledal si je bilo sram. Zakuril je in zavrel fanta z durmi na hrbtu in si mislil in računal: fant je močan kakor bik, pameten pa ravno še dovolj — taki so včasih dobri mleko. Nalil ga je v skledo, nevoljno ukazal Poldrugemu Martinu k zajtrku in še ga je opomnil: “Počasi zajemaj, vroče je!” PG VRHOVIH >— Ray Tanner na vrhu stebra žičnice, ki ho nosila smučarje na vrh gore v bližini Seattla, Wash. Tanner je predvidel, da bo žičnica lahko prepeljala vsako uro do koče na vrh planine do i.200 oseb. malha je polna kruha. Le žejalo ga je. Stopil je s Hrasta in se ozrl, kod kaj teče, da bi bilo za žejo. Srečne oči, že je uzrl studenec! Ob njem sta bila škaf in vrata. Vrata so mu bila ne le postelja, ampak tudi miza; sedel je in so mu bila hkrati še Prestrašeni razbojniki so zakričali: “Gorje nam, nebeška vrata so prišla nad nas!” in so ' stol. Lepo se je zalagal in zra-: zbežali, kamor in dokler so jih [ven pil vodo in bil zadovoljen,: nesle noge. : da ga jutri ne bo dramil kateri- j Poldrugi Martin se je splazil koli gospodar. j s hrasta in si postregel z razboj- j V tem gozdu pa so imeli svoje niško pojedino. Potem je pobral ! zbirališče razbojniki. Njihov je denar, kar so ga razbojniki pu-, bil korec, njihov škaf, ki ju je stili, in si ga zbasal za srajco, bil Poldrugi Martin pobral ob Naprtil si je vrata na ramo in studencu. : se vrnil domov k materi. I Poldrugi Martin je večerjal' Mati je zastokala: “Sinek, na hrastu, ko se je pod hrastom Martinek, ali si že nazaj? Ali zbralo dvanajst razbojnikov. Za- ti ni bilo nikjer obstanka?” kurili so ogenj, pekli in cvrli; Poldrugi Martin pa je poteg-vina so imeli s seboj polne me- nil srajco izza pasu, da se mu hove in so rezali in trgali meso!je usul denar po tleh. Toliko ga ; ter lomili kosti, jedli in nama- je bilo, da sta si namesto zgorele ^ kali, divje se krohotali in si hiše postavila drugo, ki je bila ! vmes delili plen. Iskre ognja so vsa nova, le duri sta dala natak-| visoko letele v hrastove veje. niti stare, j Ena izmed njih. je priletela Pol- j ------o------- ! drugemu Martinu na roko in ga ! pičila, prav ko je pil. Zgenila 1 se mu je roka in voda se mu j je iz korca razlila po vratih, na-! to pa z vrat kapljala dol. Ostanki feničanskega mesta Na otočku nekaj sto metrov od Sicilije so odkrili francoski arheologi r a z v a line davnega Najmanjši razbojnik se tedaj | templja in dveh hiš, v njih pa oglasi: “Dež pada!” j vaze in drugo posodo, po čemer Glavar pa se je zasmejal: “Niš! sklepajo, da je bilo nekoč tam se ne boj, ne bo te podrl! Iz ne-1 večje, bržkone feničansko nase-bes je, hvaležen bodi zanj!” i lie ali mesto, ki so ga razdejal: | Martinu pa so iskre še naga- prebivalci 30 milj oddajene Si-Jjale, pa je dejal: “Oni tam spo-1 racuse okoli leta 400 pred na-! daj nagajajo meni nagajal jim sim štetjem. PRIDITE PO MAGIČNI LISTEK V VAŠO NAJBLIŽJO FISHER TRCOVIIO II, Vzemite brezplačni magični listek vselej, ko pridete v našo trgovino. Ni treba, da mb kaj kupite. I N a s 1 e d n j i teden bo naš uradnik podrgnil z a d n j o stran listka z magičnim peresom. Vaša številka se bo pokazala kot pričarana. Če je vaš listek dobil, vam bodo takoj izročili dobitek, če pa ni, ga pa oddajte za glavno žrebanje. a U S. No. 1 all purpose Ib. vreča m m M M iiissiiiiiiii!...... .lliii:,': ',h!^lT!ii,Ulv,i Billi! SfRMTEI Armour, Dexter riški %? Mffft H i H m p a e '■ iB - si asa • i i na: ' ttfl m m M Ha B | KSi ffe- m m HiSillSIlilllM Fisher Trim 1 IS 4: lla l!!:!ill!l!ill![ll:i!illl:li!l:li[!ll!l!liff IffililSlIllilfllll!!!! a v tel - Same pogr&j in jej 4 BliJI 3 oz. zav. jg H tej B H gg M mmm Yellow Cling a 'te ■m m ih • • C:1, 3 IS c cans lilliilšllillliiilii u hit............. m 1 ! m Ti- H m M zav. h ► _ >»x jULiUS ZEYER: ANDREJ CIRNISEV =13 Velika knežnja, utrujena od nice, ki pa zaradi te velike svet-plesa, je sedla in okrog nje je' -obe izgubijo tudi svojo majhno stala in sedela skupina gospo-; važnost, se poganjajo in razsa-dov in dam’iz najvišjih krogov'jajc nad plamenom škodljivcev te velikaške družbe. Katarina je|_ in posledica? Da si slednjič bila v živahnem pogovoru s' vendarle opalijo krila.” švedskim poslancem. Govor jej “Upiranje teh malih muh je bil o Voltaireju, maliku osem-'m0rda naravno”, je pristavila najstega stoletja. Katarina, ki se knežnja Gagarinova, dvorna damn je odkritosrčno klanjala kot ma velike knežnje, ki se ni tako velikemu duhu, ga je ravno bra- klanjala Voltaireju, kakor sonda pred napadi grofa Diviere, vražila hinavskega grofa Divie-v katerem je Andrej takoj spo- ra in ki se je sedaj trudila sploš-znal onega neznanca, ki ga je no izrečene opombe velike knež-bil tako razžaljivo meril. Grof nje bolj jasno osredotočiti na Divier ni nikdar opustil hujskati grofu, “upiranje teh malih muh. Katarino, posebno kadar se mu pravim, je morda naravno, toda je to posrečilo po ovinku; pote- najbolj čudno je, da imajo te goval se je v pogovoru s Šved- smešne muhe še bolj smešne in skim poslancem za Voltairejevc-! nizkotne privržence in občudo ga sovražnika Maupertuisa, in ! valce. Ne vem, ali jih je treba Katarina, ki je slišala njih po- za njih topo slepoto sovražiti govor, se je vmešala v prepir, ali jih pomilovati.” Poprijela se je te priložnosti-tu-1 Katarina se je nasmehnila, di zato, da bi pod naslovom go- knežnja Gagarinova pa je za-spoda Maupertuisa tudi grofu ’ rdela od dekliške skromnosti, ko Divieru in obema Šuvalovima je spoznala, da je napravila maža marsikako njih izzivanje pc- lo bolj dolg govor. Grof Divier vedala nekoliko popopranih bo-! je ostal popolnoma miren, ravno sed resnice; priložnost k temu/ tako Ivan Šuvalov. Spustila sta je bila tem bolj pripravna, ker j se s poslancem v pogovor in Kaje bil Ivan Šuvalov osebni pri-j tarina se je začela meniti z naj-jatelj filozofa Fernevskega in se’ višjo dvorno damo, gospo Čo-niso torej njene besede zdele na-J giokovc. merjene naravnost nanj — če- “Velika knežnja bo najbrže/šs prav je Katarina dobro vedela, ta večer obžalovala svoje bese- krito prijateljstvo, ko je spoznal, kako globoko je udana Katarini. “Kaj pa to pomeni?” je vprašala knežnja in je pokazala na ažurne krogljice, ki jih je Andrej doslej držal v roki. “Kako čudna zapestnica!” “Ljuba knežnja”, je rekla Katarina, ko je Andrej povedal, kje je našel zagonetno zapestnico, “lahko vam pojasnim stvar bolje, nego gospod Černišev sam. Poslušajte, to je skoro majhen roman.” Knežnja je res položila roke v naročje in je kazala znake napete pozornosti. “Danes sem videla v tej dvorani”, je začela Katarina, “dvoje oči, kakršnih še nisem nikdar videla, niti na sliki ne. Kako naj vam jih popišem? Brala ali morda. slišala sem nekoč o kamenih, o dragih kamenih, ki imajo ča- ra vno govorim.” “Ah, to se začenja prav lepo!” se je otročje veselila knežnja Gagarinova. “Toda te čarovne in prav posebne oči”, je nadaljevala Katarina, “so se svetile pod čistim, snežnobelim čelom deklice, krasne kakor svetloba dneva, vendar sanjave, kakor žarek blede lune, ki prodre v modrikasti mrak gostega gozda.” “Vaša cesarska visokost pripoveduje kakor pesnik!” je zagotavljala knežnja. “In vi poslušate kakor ljubeznivo dete, kar ste res”, je vrnila Katarina poklon, sebi napravljen. “Vendar niste doslej niti vprašali, v čem so bile te cči podobne onim kamenom? Takoj to pojasnim. Opazila sem, da se včasi čudno širijo, da spremenijo' svoj prozorni zelenomodri svit v temni azur južnega neba, in da bo Ivan Šuvalov instinktivno začutil njih ost. “Ah, dragi grof”, je rekla poslancu, “kar se v prahu plazi, bo vedno sovražilo, kar se dviga v višavi. Nobena stvar ne žalosti majhnih ljudi tako, kakor njih ničevost. To je celi temelj prepira med Maupertuisom in Voltairejem. Ta ima samo eno napako, katere mu njegovi nasprotniki nikdar ne odpustijo — da je genij. Človeštvo se klati po temi in noči in če pride blizu nevarnega prepada, tu prižge bog milostljivo svetlikajoč plamen, iz globočine svojega neizmernega bitja pomoli zvezdo vodnico in ljudje pravijo, da se je narodil veleduh. Vendar kres- CHICAGO. ILL, HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER, Live in. — Own room ar.d bath. 2 grown children. I.ite cooking. References $35 week. PH 692-2330 or AL 6-1348. (18) REAL ESTATE FOR SALE T1NLEY PARK — Must sell — 2 bedrm. ranch, compl. fin, bsmt with rec. rm. GI. Loan. Many extras. By owner. LU 2-3498. (20! HOFFMAN ESTATES—BY OWNER 3 BEDROOM RANCH. Storms ana screens, Landscaped. G. I. Loan. Priced for quick sale $15.900. — Phone: 529-1322. (17) de”, je rekel Lev Nariškin, ko je pristopil k Andreju; “ta ljuba grofa se zelo prijazno smehljata in to vedno pomeni tajno jezo.” Ko je Katarina zagledala oba moža, jima je pomignila, naj bi pristopila bližje. Govorila je z njima nekaj časa, toda ko se Andrej ni mogel otresti naravne tesnobe, mu je rekla tiho, da ne bi nihče blizu slišal besede: ‘Niste več tako, kakor ste bili včeraj. Žalibog, pozabljate A-lekseja zaradi velike knežnje. Ne delajte tako. Po duhu sem bolj mož nego žena. Je suis un franc et loyal chevalier.” Ni čakala odgovora in je zopet začela govoriti z gospo Čoglokovo, toda čez nekaj časa se je zopet obrnila k Andreju, ki se je sedaj zabaval s knežnjo Gagarinove, napram kateri je hitro čutil od rovno lastnost, na katere ima j iskala sem vzrok tega izvanred-baje mesec vpliv, zakaj njih bar-j nega pojava. Deklica je slučajno va postaja večja in se obenem j plesala skoro ves večer v moji manjša s spremenljivim sopotnikom naše zemlje, in neki papež, mislim, da Lev X., je baje neprenehoma nosil pri sebi tak moder, dragocen kamen, ki je1 voju tega dogodka”, pn manjšanju lune popolnoma | knežnja Gagarinova, obledel. Na te čudovite kamene ! “No, torej”, je nripovedovala so me spomnile oči, o katerih Katarina, “skrivni vzrok tega bližini in uganka se je hitro rešila; sodite sami, če romantiki na ljubo.” “Hrepenim po nadaljnem razje rekla razširjanja in soja je bilo obličje mladega moža, ki je v tem slučaju igral vlogo močno učinkujoče lune. Stal je oprt na skalo pri jamskem vhodu in kadar se je obrnil, kadar se je pomaknil za skalo, so obledele in ugašale njene oči.” “Ali je mogoče!” se je čudila knežnja. “In veste, kdo je bil oni, k skali prikovani Prometej? Gospod Černišev!” “Ali se ne moti vaša visokost?” je spravil iz sebe Andrej, ves zmešan, zakaj nehote mu je prišla pri tem opisovanju onih posebnih oči na misel Agrafena. “Še nisem na koncu, knežnja”, se je obrnila Katarina zopet k Gagarinovi. “Pomislite sedaj, da se je v onem trenotku, ko sem se po plesu sprehajala po dvorani in korakala mimo gospoda Cerniševa, da se je v tem trenotku ona deklica, sicer boječe, toda vendar za korak približala gospodu Černiševu kakor od DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne. swiiwpip BUSINESS OPPORTUNITY FOR SALE OR LEASE Small going restaurant, Est. business. Only $850.00. Phone 264-9432. ■ (20) HIGH SCHOOL. LUNCH ROOM & Fixtures. FOR RENT. References. Call for appt. SA 1-0903 or GA 5-6127. (1:5) V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE MAMICE IN STARE MAMICE Mary Hočevar ki je preminula 24. januarja 1962. Pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, dobrotno Tvojo materinsko' roko, zaman, zaman Te kličemo nazaj, za Teboj žalujemo globoko. Žalujoči: MRS. MARY PERKO in MRS. FRANCES LASEAK, hčeri, FRANK, JOHN in EDWARD,, sinovi sestra MRS. MARGARET JAMNIK snahe, vnuki, vnukinje. Cleveland, O., 24. januarja 1963. ffajbolfle nosfrelba m pofdvanje v Jugoslavijo preko Rima ^ Mm_ ;i f, ! TA L l Altalio »ib sem j@f Service JVaznanilo in ^Zah-Vala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc preminula naša ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in tašča MARY MLACEK v Potem, ko je prejela svete zakramente za umirajoče, je za vedno zatisnila svoje mile oči 5n odšla v večnost dne 26. decembra 1982. Pokojna je bila rejena dne 24. januarja 1882 v vasi Svibnik pri Črnomlju, odkoder je prišla v Ameriko pred 60 leti. X Sloveniji žaluje za nja njena sestra Katarina Hudelja in njena družina. Po kepali smo jo dne 28. decembra 1962. Iz pogrebnega zaveda A. Grdina in Sinovi na Lake Shore Bc?ilevard srno jo odpeljali v cerkev sv. Pavla na East 49 Street. Tam je daroval pogrebno slovesno sv. maso za večni mir pokojničine duše Rt. Rev. Msgr. Joseph Misich. Po končanih svetih opravilih v cerkvi je odšel pogrebni sp?.-evod na pokopališče Kalvarija, kjer smo truplo položili k poslednjemu počitku, da tam čaka Vstajenja. Iskreno cm o hvaležni župniku Rt. Sev; Msgr. Joseph Misich, ki je pokojno obiskal med boleznijo na domu, ji podelil sv. zakramente, prišel molit za pokojno v pogrebni zavod, daroval sv. maše, spremljal jo na pokopališče, blagoslovil grob in molil poslovilne molitve. Zahvalimo se najtopleje dlanem društva sv.. Pavia št. 10 Hrvatske Kctoličke Bratske Zajetlnice, ki so prišli v pogrebni zaved mili se udeležili pogrebne sv. maše in spremlja 1 pokojno sošlanko na njeni poslednji zemr’jsk' peti v pogrebnem sprevodu. Najlepša hvala dobrim prijateljem, ki s-nesili krsto. Grdinovcmu pogrebnemu zavodu naša zahvala za skrbno in ljubeznivo postrežbo ter za izvrstno vodstvo pogrebnih priprav. Iz vseh naših src izrekamo zahvalo vsem, k; sc darovali za sv. maše za večno srečo po kojne, vsem, ki so poklonili cvetje in vence, ki so krasili oder in krsto ter tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Razposlali sme zahvalne kartice tistim, ki Cino imeli njihove naslove, če bi pomotoma kdo ne bil dobil posebne zahvale, prosimo naj nam Jetični oproste in sprejmejo vsi to našo skupno zahvalo. Prisrčna hvala vsem tistim, ki so prišli krepit, fe udeležili sv. maše in pogreba. Sploh želimo ? tem izraziti našo hvaležnost prav vsakemu in vsem, ki so ob tej žalostni priliki izkazal! naši ljubljeni mami svojo ljubezen in sjJcšiovnje in kakorkoli pripomogli, da je bilo pc'ledrije Fovo tako slovesno in lepo. Hvala tud^ Vrem tistim, ki so nam osebno ali pismene izraz li svoje sožalje, nam pomagali in nas tolažili. ' Preljuba teprnga in mati naša! Počivaj v v blagoslovljeni ameriški zemlji. Tvoji duši naj ljubi Beg da večni pokoj in Te bogato poplača za Tvoje ljubezen do nas. Mi sc Te bomo do konca naših dni spominjali vedno v hvaležnosti in ljubezni. O Bog, vsemogočni Gospodar živlijenja in smrti, ki si nam jo dal in vzel, sprejmi njeno dušo v svoje naročje. Jezus, ki si jo s svojo presveta Krvjo odkupil, daj ji večno življenje med angeli in svetniki. Hvala, naša dobra mama! Vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj Te spremlja, v večnosti. Žalujoči: JOHN. soprog, hčere: ANNE, MRS. MARY YARTZ in MR". JEANETTE MENCIN; zeta: FRANK YARTZ in DAN MENCIN, sestra MRS. LOUISE LAICH, Penna., vnuki: FRANK, TIMOTHY in GENEVIEVE YARTZ; JENNETTE LEONA MENCIN. Cleveland, O., na Tvoj rojstni dan, dne 24. jan. 1963. magneta potegnjena in s povešenimi očmi, in ko je ni opazil in gledal napeto nekam na dru go stran, sem videla, kako se je z vzdihom obrnila v jamo in je pri odhodu vsa zmešana spustila ta nabrana ažurna zrnca, ki jih sedaj gospod Černišev drži v roki kot znamenje zmage. Zelo me je zanimal ta. mali dogodek. Vendar, gospod Černišev,”, je pristavila z nasmehom in ne brez ljubke koketarije, “kam ste vendar s takim hrepenenjem gledali, da vam je vse ušlo, kar tu pripovedujem? Kako naj si pojasnim vaše vedenje? Ali v resnici niste videli, kaj se godi okoli vas?” “Nisem videl, in nenavajenost tako velike, šumeče družbe, novost vsega, kar vidim in omam-ijivo vrvenje, ki je vladalo v dvorani,: vam vse pojasni”, je odgovoril Andrej, toda srce mu je tolklo v prsih z viharno naglico. Agrafena je bila tu, ni bilo več dvoma: ona, ki ja je smatral le za sen, se mu je pojavila v polnem toku življenja. Kakor liubko godbo je zopet slišal šum onih temnih gozdov, kjer jo je prvikrat zagledal, zdelo se mu je, da se zopet privija k njegovemu srcu z detinskim, v dušo segajočim zaupanjem. Ozrl se je, če ni morda zopet kje v bližini. Tu se ga je dotaknila roka neznanega starca v bogatem, staroruskem kroju. Starec je dvignil povešeno glavo in mu je gledal nekaj časa z žalostnim obrazom v oči. “Oprostite”, je rekel starček z zvonkim in prijetnim glasom m je prijel ažurne krogljice, — ‘iščem te kamenčke, ki jih ie moja hči izgubila.” Govoril je malo z vzvišenim, glasom, in se ni zmenil za ostalo družbo; najvišja dvorna dama je torej po pravici sodila, da ni poznal Katarine. . Z..'1 v/-?• a /". z V BLAG SPOMIN OSEMNAJSTE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI, NIKDAR POZABLJENI SOPROG IN OČE John Fortuna ki nas je nenadoma zapustil in zaspal v Gospodu dne 24. januarja 1945 Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije. Ti pri Bogu pros’ za nas. Ti se ga Gospod usmili, Ljubi Jezus Ti mu daj, rajski mir na vekomaj! Tvoji žalujoči: MARY FORTUNA, soproga HČERKE in SINOVA, ZETJE, SNAHE. VNUKINJE ir. VNUKA Cleveland, O., 24. jan. 1963. PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: BOILED HAM 99 £ Ib. CHICKEN LEGS ®£ fe. PORK CHOPS 83 c Ib. BABY BEEF LIVER 49 £ lb. EUCLID POULTRY V rnlngl Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite :n si izberite! HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLiD K E 1-8187 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE ZAVOD — zz Tel.: ENdicott 1-0583 COLLINWOODSKI - 452 E. I52nd STREET URAD = . . Tel.: IVanhoe 1-3118 2. v omobili m bolniški voz redno in oh vsaki uri na razpolago S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo