90,6 95,1 953 110,3 - ( Tel.0î5730 044, DOM-STREHA Gsm: 031-730-9M Trubarjeva W info@dom-streha.si 3230 Šentjur www.dom-strehasi Zastopstvo in prodaja kvalitetne opečne strešne kritine. , . 50VeX, ,#WALTHER #DACH2I£GEL /inctljno pruvi itruinili CREATON A NARAVNO 'VODILNOI ST. 33 - LETO 65 - CELJE, 30. 4. 2010 - CENA 1,25 EUR Pogumni plezalci na mlaj Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Mlaj je simbol prihajajočih prvomajskih praznikov. Ponekod ga še vedno postavljajo ročno, v Mozirju pa imajo tradicionalno plezanje nanj. Za mnoge je vrh podobno nedosegljiv, kot je nedosegljiva uresničitev zahtev, povezanih s pravicami delavcev. Z lahkoto do delovnih dovoljenj, državnih subvencij in do kupa opeharjenih delavcev Pogrešane še niso našli Si Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 usajc četrtem n mej«, od jo «re. IVMPI c-.V J LUMPARIJ£-¥- otr-ofce A če vam dam jutri plačo, boste pa zadovoljni?< Kot da je imel pri sebi denar. Če ga je res imel, zakaj ga ni dal za plače? Tako pa, ko smo ga spraševali, kdaj bo plača, je včasih odvrnil, da danes ali jutri,« se neprimernega odnosa direktorja spominjata delavca podjetja Biva pro. Dobrih odnosov v kolektivu pa se bodo še dolgo spominjali. 7. maja pripravljajo zaključno srečanje zaposlenih. Andrej Leskošek 6 DOGODKI - AKCIJA NOVI TEDNIK Pred začetkom pogostitve še spominska fotografija ekipe, ki je poskrbela, da so bili ob jubileju zadovoljni tudi želodci gostov. Jubilej za bogato obloženimi mizami Začetki izobraževanja za potrebe gostinstva v Celju sicer segajo v daljno leto 1923, ko je bila v mestu ustanovljena prva gostinska šola, a uradno je Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje svojo 50-letnico praznovala sredi prejšnjega tedna. Dovolj je že en kupon! Da bomo akcijo Novega tednika, Radia Celje in Planeta Tuš z naslovom Do polnega vozička brez mošnjička vozili vsaj še dva meseca, je razvidno predvsem iz poslanih kupončkov, ki jih od bralcev in poslušalcev prejemamo tedensko v ogromnem številu. Za to, da je pri žrebu sreča na vaši strani, je dovolj že en poslan kupon, ki je tokrat prinesel srečo Marjetki Schneider - Malovrh iz Šmartnega ob Paki. Simpatična poslušalka, ki Tuševe Klavdije smo v vozi- se je večer pred tem ravno vrnila iz Rima in se poleg prevajalstva ukvarja še s po-slikavami rut, večernih oblek, sten in ploščic, je točno vedela, kaj najbolj potrebuje za pripravo odlične potratne potice. Res je, da so se v vozičku najprej znašli pršut, sir, gorgonzola ter goveje in svinjsko meso. S pomočjo hitre Tanje Seme in ček odložili še maslo, margarino, olive, ajvar ter za odlično potico še kokosovo moko, orehe, lešnike, rozine in rjavi sladkor. Ko bo potica pripravljena za pokušino, bodo pri Malovrhovih uživali še ob izbrani kavi. Preden smo se odpravili na blagajno, smo za pomoč pri žrebu dodatnih ugodnosti zaprosili Ajo iz Treme- Že na začetku prejšnjega stoletja so poznali pomen kakovostne gostinske storitve, k ustanavljanju šole pa je pripomoglo tudi zdraviliško za- rij, ki je s svojo babico nakupovala v Planetu Tuš. Z njeno pomočjo je Marjet-ka lahko nakupovala še dodatno minuto. Usmerila nas je k delikatesi, kjer so se v dodatnih šestdesetih sekundah v vozičku znašli še suha in čajna salama, henov-ke, zašinek, piščanja klobasa ter sveže kranjske klobase. Ja, pred potico je dobro zaužiti še kakšno konkretno malico. Rekorda sicer nismo podrli, je pa Marjet-ka tokrat verjetno postavila svojevrsten rekord, saj nam je zaupala, da se v trgovinah nikoli ne zadržuje predolgo. Z našo pomočjo je v štirih minutah prihranila kar 122 evrov. Za to, da tudi sami prihranite kakšen evro, je potreben vsaj en kuponček, ki ga najdete v Novem tedniku in ga pošljete na naš naslov. Mogoče bo prihodnjo sredo zazvonil prav vaš telefon. ledje mesta. Druga svetovna vojna je pomenila prelomnico in konec ustaljene oblike izobraževanja, v šolski sistem vpeto izobraževanje bodočih gostincev pa je vnovič zaživelo leta 1960, tako da Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje letos uradno praznuje 50-letnico delovanja. Jubilej so v sredo proslavili dijaki, osrednjo slovesnost v šolski športni dvora- ni pa so pripravili dan kasneje. Na njej so se spomnili številnih generacij kuharjev, natakarjev, tehnikov kuharstva in strežbe, gostinskih in turističnih tehnikov ter nazadnje gostinsko-turističnih tehnikov. Danes šola po prenovljenih programih izobražuje gastronome hotelirje in ga-stronomsko-turistične tehnike. In čeprav zanimanje za vpis v večino srednjih stro- kovnih šol zadnja leta med osnovnošolci upada, to za Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje ne velja v celoti. Ravnatelj Iztok Lesko-var je zadovoljen zlasti z vpisom bodočih gastronomov hotelirjev, medtem ko je manj zanimanja za poklic ga-stronomsko-turističnega tehnika. IS Foto: GrupA VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez ^ mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost . in svoj hladilnik napolnite ; w ' brezplačno! Vsako sredo Super, brezglavi nakup brez greha, : ob 12.15 ; brez obžalovanja, brez plačila. ; na Radiu Celje Kako lahko sodelujete? ............... Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. - "V. _ KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Marjetka Schneider - Malovrh bo lahko spekla potratno potico, skuhala kavico in za nekaj časa napolnila hladilnik. (Foto: GrupA) Ime in priimek: Naslov:_ tus ■ > celje 95.1 95.9 100.3 90.6 N Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ tus klub Podpis: Po »krancl« na »šenkan« mlaj Sobotno popoldne z mozirskimi mlajevci in plezalci na mlaj Tudi edino žensko, Nevenko Praznik, je primerno zavaroval Matej Zaluberšek. To, da postavljanje mlaja ni mačji kašelj, vedo mnogi, splezati skoraj do vrha in utrgati barvne trakove pa je veščina, ki so se ji v soboto poklonili na sejmišču v Mozirju. Mlajevci, uradno Etnografsko društvo mlajevci Mozirje, so namreč pripravili 12. plezanje na mlaj, ki so ga postavili že nekaj dni prej. Smreko je kot vsa leta doslej »šenkal Breclov-ski Jože«, številni obiskovalci pa so na svojstven način pozdravili tiste, ki so si upali. Sicer so mlajevci, preizkušeni, predvsem pa vedri fantje, večina je mladih predvsem po srcu in duši, za plezalce uporabili drugačen izraz, ampak roko na srce je dogajanje na začetku dokaj slabo kazalo. Samo trije prijavljeni ... »Vsako leto je več gledalcev in manj kandidatov za plezanje,« je številne radovedneže, ki so se zbirali na in ob sejmišču, pozdravljal oziroma spodbujal Božo Plesec, ki je prevzel vlogo moderatorja. No, potem se je izvedelo, da sta dva Šmihel-čana morala domov po prave »co-te«. Ja, ju bomo počakali. Druženja v prijetnem sobotnem popoldnevu takšna malenkost že ni mogla zmotiti, sploh ker so medtem na prizorišče prišli tudi drugi manjkajoči. Vmes se je poslanec in domačin Jakob Presečnik pohvalil, da je mlaj že preplezal. Takrat, ko je ležal na tleh . Večino je vrglo pri četrti grči Začeli smo nekoliko drugače kot v minulih letih. Z mlajem se je prvič spopadla ženska. Nevenka Praznik je priplezala do višine, od koder je preštela obiskovalce v Mo-zirskem gaju, potem je popustila svoj prijem. »Oh, za hec sem plezala in da poskusim nekaj novega. Je pa res precej spolzko drevo,« je pripovedovala le nekoliko zadihana zdravnica iz okolice Mozirja, Tr-navč. Pravila za plezanje so bila zelo preprosta: kdor pride više, tisti zmaga. Letos so jih morali dodelati, saj so trije tekmovalci splezali do vrha in je zato štel tudi čas. Po poti so plezalci, odvisno od višine, od bliže pogledali letalo ali zakašljali zaradi vulkanskega prahu, ves čas pa je bil pred njimi cilj oziroma »krancl« na 18 metrih. Vedeti je treba, da fantje, ki so se merili v konkurenci, plezanja niso vzeli za šalo. Drugače je bilo s »poznavalci«, ki so vnaprej vedeli, da slabo obut in oblečen plezalec ne pride gor in da ga menda vrže že pri četrti grči. Kakorkoli, mnogim no- bena tehnika ni pomagala niti drugačni prijemi, tudi plezanje na po-čivanje ali glasen vrisk ne, večina je pomahala z okrog desetih metrov. Plezalce je oblačil (beri: opremil z varovalno opremo ob pripombah, da so »nekdaj gor in dol lezli brez štrikov«) Matej Zaluberšek, nekdanji prvi mož celjske gorske reševalne službe, ki zdaj živi v Mo- zirju. Varovanje je vestno opravil in za prihodnje leto obljubil, da se bo tudi sam pomeril v plezanju. Dogajanje je popestrila naknadna prijava Saše Barečića iz Labina, ki je s skupino prijateljev raftal po Savinji. Kljub enotni oceni, da ima smisel, in glasni podpori, opremljeni s primernimi dobrimi medsosedskimi opazkami, je Hrvat obupal pri osmih metrih. »Pa nije tako lako,« se je smejalo kar precej zadihanemu Sašu, ki bo z dopusta v Zgornji Savinjski dolini odnesel veliko lepih vtisov. In tudi praktično nagrado, ki so mu jo tako kot vsem najboljšim plezalcem podarili organizatorji. Na mlaj s podajalnikom Mozirski mlajevci so v pisnih virih prvič omenjeni v davnem letu 1875, v bolj sodobnih časih delujejo zadnjih 45 let. V času starega mostu v Loke so pogosto čistili nesnago, ki se je nabirala pod mostom, zdaj pa sta njihova glavna dejavnost krasitev kraja in postavljanje mlajev ob 1. maju ter drugih slovesnostih v kraju. »Že zdaj se veselimo julija, ko bo v Mozirju nova maša,« je napovedal Franci Ma-rolt in se pohvalil, da so v društvu, kjer sicer vsi odločajo o vsem, »nabavili« nekaj novih članov. Z njimi tudi novega predsednika Darka Be-leta, tako da je zdaj 23 mlajevcev. Svoj prostor so uredili na nekdanjem sejmišču, kjer so postavili primerno opremljeno brunarico, tako da ga uporabljajo tudi v druge namene. »Včasih smo sami plezali. Če ni šlo drugače, smo koga s podajalni-kom gor tiščali,« je navrgel Marovt, medtem ko so navijali za enega od pogumnih fantov. Pravzaprav pa so vsi čakali predzadnjega tekmovalca, Janija Slemenška. Če bo prišel, potem bo zmagal, so napovedovali za krovca iz Žekovca, ki tudi tokrat ni razočaral svojih navijačev. Po dobrih dveh minutah so z vrha že prileteli okrasni trakovi, ki so naznanili, da je najbolj spreten in najbolj hiter plezalec že znan. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Verjemite, »v živo« izgleda še huje. Predvsem višje in bolj spolzko. i k* Nekaterim ni pomagalo niti spodbujanje številne množice, skupaj s poslancem Jakobom Presečnikom Kdor zna, pač zna. Zmagovalec v kratkih rokavih, Jani Slemenšek, ki mu je pri pripravah pomagal sin Job. Franc Rakun, drugouvrščeni, je »krancl« dosegel v dobrih štirih minutah. Saši Barečiću so majico posodili organizatorji. Vseeno ni šlo do konca ... 8 INTERVJU Živeti svoje življenje - do konca Cvijeta Pahljina: »Pred samomori varuje vera v enkratnost našega življenja.« - Mladostniki prehitro odreagirajo na čustveno prizadetost NOVI TEDNIK Število samomorov v Sloveniji in v celjski zdravstveni regiji zadnja leta, predvsem po letu 2005, upada. Če si je pred desetletjem v Sloveniji vzelo življenje preko 600 ljudi in v celjski regiji preko 100, si je leta 2008 vzelo življenje 408 Slovencev, od tega 77 na našem območju. Čeprav med njimi prevladujejo starejši moški, si vsako leto vzame življenje tudi nekaj mladih, celo otrok. Tudi letos je žal tako. Ko so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje naredili celovito analizo samomorov za čas od 1985 do 1999, so v petnajstih letih našteli 1.641 samomorov. Med njimi so bili štirje primeri samomora med otroki, starimi komaj 10 do 14 let. Med mladimi od 15 do 19 let je nad življenjem obupalo 33 fantov in 12 deklet. Kaj nam pomeni lastno življenje? Kakšen smisel vidimo v njem, kaj želimo dati temu svetu, kaj želimo pustiti za seboj, kaj spremeniti, da bi bil svet zaradi nas lepši, boljši, bolj prijazen? Razmišljate o tem? Se o tem pogovarjate s svojimi otroki, s svojimi najbližjimi? Psihiatrinja Cvijeta Pahljina pravi, da bi se morali. Da je to edina prava pot naprej, pot, na kateri bomo vztrajali in s katere tudi v najtežjih trenutkih ne bomo stopili. Ne vemo, če so tisti, ki so se vendarle odločili stopiti s poti življenja, o tem razmišljali. Ne vemo, zakaj se kdo odloči za samomor, še zlasti ne, kadar to naredi mlad človek. Vseeno skušamo razumeti nekaj, česar ni mogoče razumeti, in sprejeti nesprejemljivo. O tem smo se v teh pomladnih dneh, ko vse vrvi od življenja, pogovarjali z izkušeno psihiatrinjo in svetovalko ljudem v duševni stiski. Dvajset let, od leta 1984 do 2004, je vodila ambulanto za pomoč ljudem v duševni stiski v Celju. Ustanovili so jo prav na njeno pobudo. Tako kot telefonsko pomoč. V Celju je danes sedež zveze slovenskih telefonov za pomoč v stiski z več kot 500 prostovoljci. Cvijeta Pahljina je na čelu Sopotnika (telefon: 116-123). Odločitev, da si nekdo vzame življenje, je težka, dokončna. Kaj se zgodi v človeku, da se odloči za kaj takega? Nagon po ohranitvi življenja je vendarle temeljni nagon. Res je to temeljni nagon, a lahko se zgodi, da ga ne čutimo več. Prevladajo sile samouničevanja in človek se odloči za samomor. Zakaj to nekdo naredi, je težko razložiti, ker je vsak človek originalno bitje. Kar se v njem dogaja, je enkratno. Vendar so znani vzroki, zaradi katerih se dogajajo samomori, in skupine, ki so najbolj rizične. To so v prvi vrsti skupine ljudi, ki imajo duševne motnje, predvsem depresijo, še zlasti težjo obliko v okviru bipolarne motnje, kjer gre za spremembe v funkcioniranju možganskih celic. Večkrat so samomori kratkostične reakcije. To je pogosto pri mladih ljudeh, ki še nimajo veliko življenjskih izkušenj. Šele določena kilometrina v življenju nas nauči, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Če v trenutnem slabem razpoloženju sprejemamo odločitve, se lahko odločimo zelo narobe. Ravno to se večkrat dogaja pri mladostnikih. Na čustveno prizadetost odreagirajo prehi- tro. Poleg tega je v Sloveniji samomorilnost pogost način vedenja in tudi to ima svoj vpliv. Lahko pri otrocih, mladostnikih govorimo o zavestni odločitvi za samomor ali gre bolj za impulz, za nekaj nepremišljenega? Odvisno. Lahko gre za začetek obolenja, ki ga okolica ne zaznava in ga tudi mladostnik skriva. Iz bolezenskih razlogov vidi svet in samega sebe v temni luči, se doživlja kot fizično grdega, neprivlačnega, nasploh neuspešnega. Prihodnost vidi zelo temačno, pesimistično. Kadar gre za bolezensko dogajanje, je to proces, ki traja dlje časa. Lahko pa je mladostnik prizadet zaradi dogodkov, v katerih se počuti kot žrtev, kot oseba, ki se ji dela krivica. Ko doživi neko hudo razočaranje, hoče pokazati, da je prizadet, da so drugi tega krivi. Njegovo dejanje ima elemente maščevalnosti. »Če ste vi mene prizadeli, bom izginil, pa boste videli, kako bo, boste videli, kako se boste počutili. Rešil vas bom samega sebe. Imejte se lepo, jaz pa grem na ono stran.« To je lahko najstniški način razmišljanja, v katerem si mlad človek ne vzame časa, da bi vse prebolel in čez čas težavo videl iz drugačnega zornega kota, ko se mu ne bi več zdela pomembna. To govorite iz svojih izkušenj, kajne? Spomnim se deklice, ki je prišla na oddelek zaradi poskusa samomora. To je naredila, ker sta se skregali z mamo. Mama jo je prisilila, da je šla k frizerju in si postrigla lase. Potem se je deklica najedla tablet. Tako banalen dogodek jo je spravil do tega, da je hotela na zelo dramatičen način opozoriti, da to ni bilo prav. Spominjam se tudi primerov, ko so pripeljali v bolnišnico ljudi pod vplivom tablet, a drugi dan niso več vedeli, zakaj so pravzaprav to naredili. Zdelo se jim je nemogoče, saj ni bilo nobenih vzrokov. Pogosto gre torej za drobne, nepomembne dogodke. Če bi takrat globoko vdahnili in si vzeli nekaj časa za premislek ali še bolje za pogovor s človekom, ki mu zaupamo, bi se vse drugače končalo. Zato je tako pomembno, da ima vsak mladostnik, vsak človek osebo, ki ji zaupa in na katero se v težavah lahko obrne. Se mlad človek sploh zaveda dokončnosti odločitve? Ne, ne zaveda se. Pogosto je samomor ali poskus samomora klic na pomoč. Pomagajte mi, sem prizadet, ne vem, kaj bi ... Samomor prizadene vse, ki so ostali. Je mogoče omiliti njihovo bolečino? Ko mama izgubi otroka . Tudi če razume, da je bil bolan, da je imel od 15. leta naprej težave, ki so bile diag-nosticirane kot depresija, je bolečina tako globoka, da žge celo življenje. Samo čas jo malce omili. Lažje je, če so tisti, ki so ostali, blizu drug drugemu, da se izognejo iskanju krivca. Vsi so ranjeni in dobro je, da skušajo razumeti drug drugega in se podpreti. Žal se pogosto zgodi, da gresta na primer zakonca po takšnem dogodku narazen. Veliko boljše je in srečo imata, če ostaneta skupaj in se podpirata ter poiščeta tudi druge, ki so doživeli kaj podobnega. Skupine samopomoči staršev, ki so izgubili otroke, so zelo koristne. Torej pomaga pogovor? Zelo. Potreba po nenehnem analiziranju vzrokov, osebnosti, ki je več ni in ki je bila vsem blizu, je močna. Na ta način notranja napetost popušča, stvari postajajo bolj jasne in človek lažje sprejme nesprejemljivo. Pogovor pomaga. Pomaga tudi, če verjamemo v večnost življenja. Potem vemo, da je oseba, ki je na tragični način končala življenje, gotovo nekje sprejeta, potolaže-na in se bomo z njo še srečali. To je lahko tolažba, ki pomaga staršem. Velja to tudi za sošolce, prijatelje, dobre znance, sosede? Če se v neki šoli zgodi kaj takega, je pomembno, da se o tem vsi, ki so poznali tistega, ki je odšel, zlasti sošolci iz razreda, pomenijo o njem. To je razbremenitev in priložnost za spoznanje, da hočemo sami živeti svoje življenje do konca. Življenjski čas je neprecenljive vrednosti. Do zadnjega dneva. Tudi v zadnjih dnevih, tednih se lahko dogajajo enkratne spremembe v človeku samem, v njegovih odnosih z okolico, ki se ne bi zgodile, če osebe ne bi bilo. Ti pogovori bi naj pripeljali do sklepa: dal si bom priložnost živeti svoje življenje do konca. Ne bom sam sebe ubil. Če me ne bodo ubili drugi, se tudi sam ne bom. Ljudje si pogosto očitajo, da bi lahko pomagali, da bi bila že beseda dovolj, da bi dejanje preprečili, če bi tisti dan prišli na obisk ... Kako lahko opravijo s takimi samoočitki? Res je, da bi v danem trenutku s prihodom, morda samo s pritiskom na zvonec, nekoga, ki namerava narediti samomor, ustavili. Vendar je vse odvisno od ozadja. Če gre za bipolarno motnjo oziroma depresijo znotraj nje, je nevarnost, da se ta impulz spet vzbudi, ved- no prisotna. Človek se mora tega zavedati in narediti sklep. Psihiatri imamo pomembno nalogo glede medicinskega dela, ogromno pomeni opora družine, prijateljev. Kadar gre za bolezen, je vse bolj jasno. Kaj pa sicer, kako lahko prepoznamo, da nekdo razmišlja o samomoru? Zelo pogosto oseba prej govori o tem, da si bo nekaj naredila, a ji nihče ne verjame. Vsako govorjenje o samomoru je treba vzeti zelo resno - tudi, če se je to že velikokrat ponovilo. Prepričanje, da ljudje, ki govorijo o samomoru, tega ne naredijo, je zmotno. Ko o njem govorijo, kličejo na pomoč. Morda samomora ne bodo naredili takoj, morda bodo nekajkrat poskušali. Tiste, ki so že poskušali, je sploh treba jemati zelo, zelo resno. Kaj moramo v takem primeru narediti? Obiskati psihologa, psihiatra? Strokovna pomoč je potrebna, da se razčisti, ali gre le za čustveno reakcijo ali je v ozadju kakšen bolezenski proces. Ko razmišljamo o samomoru, je pomembno najdi razloge, zaradi katerih bi živeli. Nekaj moraš imeti, kar te drži nad površjem, kar te vleče gor, kar ti pomaga, da splezaš na goro. Plezalci se tudi zelo mučijo, ampak ne nehajo, ker hočejo priti na vrh gore. Tako je v življenju. Treba je poiskati lastne motive, cilje, ki nam pomagajo, da zdržimo tudi takrat, ko je hudo. Težave smo pripravljeni premagati, potrpeti, ker imamo cilj, ker vemo, zakaj želimo živeti. Mora to pot prehoditi, tako kot alpinist, vsak sam ali mu lahko kdo pomaga? V odločilnih trenutkih smo sami. Odločitve za življenje sprejemamo sami. Drugi nam lahko pomagajo, da o tem razmišljamo. Z mladimi se je treba pogovarjati, kaj jim pomeni lastno življenje, kakšen smisel vidijo v njem, kaj želijo dati temu svetu, kaj želijo pustiti za seboj, kaj spremeniti, da bi bil svet zaradi njih lepši, boljši, bolj prijazen. V družinah in šolah bi se morali pogovarjati o tem, da se splača potruditi, da je življenje lahko zelo lepo, da je sleherno življenje izziv. Da nam omogoča, da naredimo nekaj, kar še nihče ni naredil. Preprosto potrebujemo več vere v življenje. MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA Psihiatrinja in prostovoljka Cvijeta Pahljina na Festivalu prostovoljcev v Celju: »Kaj lahko naredim, da bom srečen? Najbolj preprost način je, da poskušaš osrečiti drugega, mu olajšati življenje, mu prisluhniti ... To delamo tudi prostovoljci, ki se oglašamo na klice ljudi v duševnih stiskah. Zaradi tega čutimo, da je naše življenje izpolnjeno.« m v v Srečen, čeprav mu je vinjeni voznik ukradel mladost 30-letni Uroš Dragičevič se je po več letih invalidnosti z močjo in voljo postavil na noge! »Po 21 dneh sem se zbudil iz kome. Z grozo sem ugotovil, da je nekaj hudo narobe z mano. Noge so me zelo bolele in nisem mogel govoriti! V bolnici sem ostal 8 mesecev, prestal več operacij nog, glave in trebuha. Nato je sledila večmesečna rehabilitacija in še ena operacija noge. Na novo sem se moral naučiti držati žlico v rokah, pisati ...,« je resnična zgodba 30-let-nega Uroša Dragičeviča iz Velenja. Medtem ko je za večino mladost nekaj najlepšega, se je on pri sedemnajstih letih 31. januarja 1997 boril za svoje življenje. Simpatičen 30-letnik je danes izredno čuteč, jasno pokaže svoja čustva. Večkrat smo se že srečali in je ves čas nasmejan, osebnost ljudi pa zelo dobro oceni. A pretrpel je mnogo. Premnogo za svoja leta. Kljub vsemu je srečen. Vzame listič, ki ga nosi vedno s seboj, in nas s svojimi prsti vodi po zapisanih črkah: »Rad bi le to srečo zdaj delil z nekom.« Uroš namreč ne more govoriti. V avto z vinjenim Huda nesreča se je zgodila šestnajst dni pred njegovim 18. rojstnim dnevom, tik preden je tudi sam želel opraviti vozniški izpit. S prijatelji se je veselil v nekem lokalu. Svojo zgodbo nam je zapisal na list. »Bilo je že pozno in dejal sem, da bi bilo dobro iti domov, saj bi naslednjega dne moral zgodaj vstati zaradi odhoda na smučanje. Pil sem sok, ne alkohola! Pogovarjali smo se, kdo me bo peljal domov ali da bi odšel peš. Vem, da sem tudi neko dekle, ki je sedelo za sosednjo mizo, vprašal, če se lahko peljem z njo, a je šla v drugo smer. Zato sem se, žal, vseeno odločil, da sem sedel v vozilo znanca, ki je že krepko pogledal v kozarec - kljub temu, da sem se spominjal sestrinih besed, naj se nikoli ne vozim z vinjenimi ... >Daj, no Uroš, saj si še mlad, gremo še na eno pijačo v Velenje, potem pa te peljemo domov/ zaslišim še zdaj glas svojih prijateljev ... Vozili smo se zelo hitro, po podatkih policije, ki je opravila raziskavo na mestu nesreče, okoli 200 km/uro ...« Na cesti Velenje-Pesje jih je v ovinku zaneslo, zapeljali so na neko dvorišče, tam trčili v tri parkirana Uroš Dragičevič se je pred tedni udeležil krvodajalske akcije. Darovana kri je bila namenjena ponesrečencem v prometu. Na Uroševe kolesarske »maratone« so ponosni vsi njegovi znanci. Najbolj pa seveda sam, saj ve, kaj vse je moral pretrpeti, da je lahko to storil. vozila. Poškodovani so bili vsi, Uroš najhuje. Znova na noge! Njegova rehabilitacija je bila večletna, pravzaprav na nek način traja še vedno. Najlepša leta svoje mladosti je preživel na invalidskem vozičku, a je premogel toliko moči in volje, da se je - kljub slabim napovedim - sam ponovno postavil na noge. Telesno in v duši. »V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik sem se naučil hoditi, končal sem tudi šolo, program poslovni tehnik,« je še zapisal. Čeprav so kakšne vsakdanje stvari zanj večja ovira kot za vse nas, ki takšne hude izkušnje nimamo, je preživel veliko lepega. »Bil sem na Nizozemskem v okviru mednarod- ne izmenjave mladostnikov s posebnimi potrebami. Pa v Lin-zu, kjer sem dobil priznanje za vlogo v drami Iskanja. Leta 2005 sem na letališču Lesce skočil v tandemu iz letala . Moč za vse to najdem v zdravem načinu življenja.« In ta mu je, poleg vztrajnosti, pomagal tudi pri tem, da je ne glede na posledice nesreče ponovno sedel na kolo in stopil na smuči. Čas preživlja kar se da aktivno, s prijatelji, čeprav mu je po nesreči le-teh ostalo malo: »Ampak so ostali tisti iskreni!« Pri 30 letih je zaradi posledic nesreče upokojen, a bi z veseljem rad delal, če bi bilo drugače, doda. Ta čas opravlja številne zdravstvene preglede in preiskave. Rad bi namreč naredil vozniški izpit. »Upam, da mi bo to uspelo, saj vem, da tudi to lahko dosežem. Vem pa tudi, kako previdno bom vozil,« nam razloži. In kako groba je država. Medtem ko vinjeni divjaki, ki so večkrat dokazano kaznovani, ne potrebujejo nobenega zdravljenja ali obveznega pregleda (pa še lažejo lahko pri zdravniškem pregledu v primeru ponovnega opravljanja izpita, ko ne razložijo, zakaj so jim odvzeli izpit), mora Uroš skozi številne preglede, da bi lahko sedel za volan. Čeprav bi bil zanesljiv voznik. Ko nam s pomočjo lista s črkami razlaga svoj odklonilen odnos do alkoholiziranih voznikov, mu razložimo, da se je pred mesecem zgodila še ena tragična nesreča na Celjskem in da je povzročitelj vozil pijan. Takrat prvič opazimo njegov resen obraz. Ravno vinjeni voznik mu je spremenil življenje s svojim malomarnim početjem. »Malo zamerim vozniku, ker me, kljub temu, da sem v lokalu izrazil željo, da bi šel domov, ni hotel peljati. Prijatelj, ki je vozil, pa se mi je opravičil,« zapiše. Mladim pa ob tem jasno sporoči: »Nikoli vinjeni za volan!« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Osebni arhiv Uroša Dragičeviča V varni ulici Uroš je bil vsak dan prisoten tudi na nedavnem sejemskem četvorčku pod Golovcem. Poudarek štirih sejmov je bil namreč predvsem na varnosti v cestnem prometu. Na sejmu so v sklopu t. i. varne ulice ozaveščali o pomenu previdnosti v prometu, govorili pa so tudi o prihajajočih spremembah prometne zakonodaje. Visoke kazni ne rešijo problema, še vedno namreč raste število močno vinjenih voznikov. Kar se zaveda tudi Uroš, ki mu je vinjen voznik spremenil življenje. L k S Zdrav in aktiven način življenja Št. 33 - 30. april 2010 - 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK 25 let star klavir, rumen senčnik ter star kovček s pripomočki so Vellajev zaščitni znak. »Zaščitni zvok« so vedno drugače odigrane melodije, ki jih dopolnjuje z brenkanjem po klavirskih strunah. »Šok« za uho, srce in razum Kup vprašanj in pomislekov Zakaj so ljudje tako nasmejani, zakaj se toliko objemajo, kako so lahko tako odprti, je bilo le nekaj vprašanj, ki so se ob pogledu na številno mlado in staro tuje občinstvo porajala domači publiki. Nenazadnje, zakaj takšen umetnik nastopa zastonj, od česa živi in kaj igra? To ni le glas klavirja ... »Najprej poskušam zapolniti praznino. Potem vzpostavim stik z ljudmi in jih poskušam povabiti, da prisluhnejo. Vsepovsod je glasba drugačna. S tem klavirjem potujem že 25 let, obdelal sem 50 držav, celo Evropo in Afriko, Indijo, Pakistan, puščavo v Sahari. Klavir vzame zvok sveta, v katerem sem. Ko igram, lahko slišite melodijo arabske glasbe, indijske, afriške,« razlaga Marc Vella. Glasbo še lahko razumemo, ugotovili smo tudi, da star kovček skriva pripomočke, s katerimi zvok izvablja tudi direktno iz klavirskih strun, ne le tipk. A zakaj se je odločil za nastope izven koncertnih dvoran? »Zaradi ljudi! Poglejte, kako so lepi, prijazni. Ko sem bil star 25 let, sem se hotel ljubiti s polovico planeta. To zdaj, pri petdesetih, na nek način res počnem. Življenje čutim popolnoma! Realnost ni le takšna, kot jo vidimo na televiziji. Sploh dnevna poročila so polna negativnih novic, vojn, nasilja. Po tem sploh ne moreš več verjeti v človečnost. Mislim, da je realnost tudi drugačna. Vse- povsod, kamor potujem, spoznam čudovite ljudi. To želim pokazati ljudem! Zato vso pot snemamo filme. Če ljudem pokažeš lepe stvari, jim daješ upanje, luč. Svet potrebuje transformacijo.« Še nekaj nam ni »šlo skupaj«. Od česa vendar živi? Kako financira pot, če za svoje nastope ne pobira vstopnine? »Ko sem bil star 15 let, sem zaradi nasilja v družini pristal na ulici. Delal sem, da sem se preživel. Nikoli nisem imel veliko denarja, imam pa rad glasbo in ljudi. Ko sem bil 25 let star, sem šel s 55 evri in klavirjem na pot po Evropi, pa sem prehodil enajst držav. Zdaj, ko nas je 50, si vse stroške delimo, vsak udeleženec si plača pot. Povsod, kamor nas povabijo, z nami delijo. Mi torej delimo ljubezen, smehljaje in glasbo, ljudje pa nam dajo hrano in prenočišča. Veste, ljubezen povsod odpira vrata, ne vojne. Zakaj sploh pride do vojn - zato ker želiš dokazati, da si boljši od drugega. Mislim, da je bolje drugega človeka pohvaliti. Ko to narediš, narediš ogromno. Ni bistvo v tem, da hočeš biti v čem boljši. To je pravzaprav popolnoma butasto. Vojne niso potrebne, sočloveku moraš povedati le, da ga imaš rad, pa imaš vse,« iz dneva v dan dokazuje Marc Vella. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Marc Vella Ljubečane presenetil ne le z glasbo, temveč tudi s Karavano ljubezni - Igral na stolpnici, v puščavi in med konji! Koncert Kar tako? Koncert, ki so ga prejšnjo nedeljo pripravili v telovadnici Osnovne šole Ljubeč-na, še zdaleč ni bil kar tako. Bilo je nekaj, čemur v Sloveniji še nismo bili priča. Bilo je .... Prvič, ni se še zgodilo, da bi na istem koncertu nastopili takorekoč vsi krajani, stari in mladi. Drugič, nikoli še ni bilo na običajnem podeželskem koncertu toliko tujih poslušalcev kot tokrat. Tretjič, ne le na Lju-bečni, v celi Sloveniji še ni nikoli prej nastopil svetovno znan glasbeni nomad, francoski pianist Marc Vel- la, ki ga povsod spremljala 50-glava skupina enako mislečih z idejo, da je treba po svetu deliti glasbo in ljubezen med ljudmi. Francozi so to tudi dobesedno pokazali - toliko objemov in poljubčkov, kot smo jih videli to popoldne, jih že lep čas nismo. Kar tako torej ni bilo kar tako. »Načeloma smo koncert res pripravili brez posebnega razloga, dejanski razlog pa je zelo velik,« razlaga soorganizator koncerta Andrej Žnidaršič. »Marc Vella potuje po svetu in seje ljubezen, prijateljstvo in sožitje med ljudmi. Koncert je po mojem mnenju dosegel svoj namen - zbrali smo se odrasli, otroci in zapeli skupaj. To je bil namen. Navsezadnje smo spoznali tudi drugačen način igranja klavirja, nekaj posebnega, česar v življenju še nismo videli. Vse to bogati človeka, kar se mi ne zdi kar tako.« Podobno je menil tudi drugi organizator, ravnatelj Osnovne šole Ljubečna Martin Grosek. »Ljudje so doživeli nekaj drugačnega, kot slišijo na klasičnih kulturnih prireditvah. Nekaj, kar jih bo tudi drugače obogatilo, da bodo razmišljali o pozitivnih stvareh v življenju.« Marc Vella - odprt in srečen, da »se ljubi« s polovico planeta. Na svojih poteh je naredil 20 tisoč kilometrov, igral je že beduinom sredi Sahare, rekord je dosegel z igranjem na še nedokončani, 100 metrov visoki stolpnici. Pred dnevi je prvič zaigral celo konjem na Ranču Kaja in Grom. RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za velike in male ffoápoainje J' • / odintel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR £ S>5 3 « N Ž 3 = Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: [naročilnica! nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: H'OiH'HIIN CEUE STORE Odškodninske tožbe do poletja Odvetnik je svetoval čakanje, občinski svet je potrpljenje minilo Odvetnik Marjan Feguš, ki zastopa Občino Štore v zadevi Hudournik, mora v čim krajšem možnem času vložiti odškodninske tožbe proti trojici osumljenih, in to v čim večjem številu. Najpozneje jih mora vložiti do 24. junija. Občinski svet, občinska uprava in odvetnik so se tako dogovorili na zadnji seji občinskega sveta. Odvetnik je občini najprej svetoval, naj z vložitvijo zaradi čim bolj kakovostne enotne tožbe počaka, saj je le-ta tesno povezana s potekom kazenskega postopka zoper obdolžene. Svetniki menijo, da ima občina sama trdne dokaze vsaj glede povezav obdolženih s finančnima ustanovama Finea Holding ter Karntner Spar-kasse, za kateri naj bi bili listini ponarejeni. Mandat občinskega sveta se izteka, nekateri občani menijo, da so svetniki v tem mandatu kljub vsemu premalo storili, zato je treba ukrepati, so povedali med razpravo. Občinski svetniki so najprej težko razumeli postopke, ki bi morali biti po njihovem laičnem mnenju vsekakor hitrejši. Odvetnik Občine Štore poudarja, da je priprava kakovostne tožbe zelo zahtevno opravilo. »Bilo bi zelo neodgovorno, če bi v kontekstu tako obsežne kazenske preiskave, kot je bila v tej zadevi opravljena, zaradi nekakšnega hitenja preskakovali posamezno dokumentacijo, ki je relevantna za civilnopravno razmerje,« razlaga Feguš. Po nekaterih izračunih naj bi bila Občina Štore oškodovana za kar štiri milijone evrov. Odvetnik bo posamezne tožbe lahko vložil do želenega 24. junija. »Dokumentacija, ki je v tej fazi zbrana, zagotovo omogoča vsaj generalni okvir tožbe. Zelo bi bilo dobrodošlo, da bi se lahko v civilni tožbi uporabile tudi tiste ugotovitve, ki so iz kazenskega postopka. Po neuradnih informacijah naj bi bila kazenska preiskava pri pristojnem sodišču končana do konca junija,« komentira zadnji dogovor z občino odvetnik Feguš. Je zadnja, datumsko določena zadolžitev občinskega sveta, resnično uresničljiva? »Absolutno,« dodaja odvetnik. BRANE JERANKO Kot smo že večkrat poročali, gre v zadevi Hudournik za oškodovanje Občine Štore, ki je sprejemala različne finančne obveznosti v korist tega zasebnega podjetja. Osumljeni so direktor Hudournika Stanko Zakelšek, nekdanji župan Franc Jazbec ter nekdanja direktorica občinske uprave Irenca Ocvirk. Lionsi so se družili Člani Lions kluba Celje - Keleia so v Garni sport hotelu Prebold pripravili slovesen večer z bogatim kulturnim programom. Nastopili so pihalni orkester iz Prebolda, ljudski pevci iz Šešč in plesalca argentinskega tanga. Ves večer je na svoj ustvarjalen način spremljal slikar Stane Petrovič - Čonč, čigar še svežo sliko so na licitaciji v dobrodelne namene prodali za 900 evrov. Na prireditvi so si gostje lahko ogledali dela sodobnih ukrajinskih slikarjev in prodajno razstavo unikatnega srebrnega nakita oblikovalke Jožice Bračun. Izkupičke slovesnega večera so namenili slepim in slabovidnim. BS 11 Mladi so navdušili občinstvo z lastnimi modnimi kreacijami. Modna interactiada Najmlajši celjski rotarijci, člani kluba Interact, ki v klubu združuje dobrodelno delo mladih iz treh celjskih srednjih šol, so v soboto v Celjskem domu pripravili dobrodelno Modno interactiado. Tako so namreč poimenovali svoj letos največji projekt, s katerim so povezali celjske srednješolce. Za modno prireditev so z razpisom izbrali sedem modnih oblikovalcev, ki so z manekenkami Jono Basle, Blanko Hrastnik, Gajo Jezernik -Ovca, Pino Kač - Silič, Niko Korenjak, Tjašo Kovač, Barbaro Kramar, Tito Petrovec, Živo Pur, Tajdo Senič in Majo Skutnik predstavili obla- čila po meri in okusu mladih. K sodelovanju so pritegnili tudi frizerje iz šole za storitvene dejavnosti in logistiko. Kreacije pa so ustvarili Vida Katarina Vidovič s Ptuja, Manja Žohar iz Celja, Sil-vija Oštir iz Slovenj Gradca, Donjeta Bytyqi iz Celja, Maša Jurgelj iz Laškega, Vida Bračun iz Celja in Matic Veler iz Celja. Prireditev so si ogledali številni gostje iz Celja, okolice in iz tujine. Mladi interactov-ci, ki so prireditev organizirali popolnoma sami, so ponosni, ker so združili toliko različnih srednjih šol v Celju, kar se zgodi le redko. Prireditev so izkoristili tudi za donacijo, s katero so 500 evrov podarili Kriznemu centru za mlade Celje. BRST Foto: GrupA Župan iz stranke Vodja svetniške skupine Slovenske demokratske stranke v občinskem svetu Štor Franc Buser je občinski svet na zadnji seji seznanil, da bo strankin županski kandidat na je- senskih volitvah Jani Glavač. Slovenska demokratska stranka je vse od ustanovitve Občine Štore tam najmočnejša stranka, Glavač pa je v tem mandatu podžupan. Sedanji župan Štor, Miran Jurkošek, je pred dvema tednoma iz te stranke izstopil, o svoji morebitni kandidaturi na jesenskih volitvah pa še ne želi govoriti. BJ Mladi razmišljajo zeleno d.zos« svoj prisrčen način z ekološ- V Muzeju novejše zgodovi- likovnih del otrok iz Vrtca Ani- na dela, ki izražajo preprosto ko igrico popestrili otroci sane Celje je na ogled razstava ce Černejeve. Prijazna likov- otroško razmišljanje, so tokrat mi. BS, foto: GrupA 1. MAJ Tradicionalna prvomajska zabava na letnem kopališču celje BREZPLAČNA RAZDELITEV 2 □□□ OBROKOV GOLAŽA OB 9. URI ZADETEK CELJE I ŠTORE | »Da« za nove prostore Naj prostovoljci lanskega leta v občini Celje Nagradili prostovoljce Celjski mladinski center je minuli teden v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravil že peti Festival prostovoljs-tva, na katerem so razglasili in nagradili naj prostovoljce lanskega leta v petih starostnih kategorijah. Natečaj so izvedli med voljcev za telefonsko po- delovale organizacije, ki so prijavljale svoje prostovoljce, in druge. Na stojnicah so organizacije predstavljale svoje dejavnosti in delo. BA, foto: SHERPA Občina Štore lahko kupi zase nove občinske prostore v bodočem trgovsko-po-slovnem središču v blokovskem naselju Lipa, kjer se kot investitor pojavlja podjetje GIC Gradnje. Tako se je občinski svet dokončno odločil na svoji zadnji seji, in to skoraj soglasno. Na predzadnji seji je namreč del svetnikov temu nakupu odločno nasprotoval. Tako je del svetnikov najprej vztrajal, da si hudo zadolžena občina nakupa novih prostorov nikakor ne more privoščiti, medtem ko se je drugi del z nakupom takoj strinjal. Po različnih dvomih je prišlo do sestanka občinskega nadzornega odbora, kjer so menili, da bi lahko obstoječo občinsko zgradbo namenili za stanovanja, ter ugotovili, da bi morala občina - če do gradnje centra na Lipi ne bi prišlo - vrniti že plačani komunalni prispevek družbe Mercator, ki bo imela tam novo trgovino. Prav tako bi ji morali plačati zamudne obresti. Tako je nadzorni odbor dal pozitiv- no mnenje k temu, da občina kupi prostore za svoje potrebe. V občinski upravi pravijo, da se uprava v kupljene prostore na Lipi ne bo preselila ter da bodo le-ti lahko služili za oddajanje v najem ter za potrebe društev. Večina svetnikov je namreč na predzadnji seji preselitev uprave v kupljene nove prostore odločno zavračala, nekateri so celo ugibali, da jih mora občina kupiti pod pogojem, da bodo v Štorah sploh lahko prišli do trgovine. Občinski svet je zdaj župana že pooblastil za sklenitev pogodbe z investitorjem, z GIC Gradnjami. BRANE JERANKO Poleg novih prostorov za občinske potrebe bo občina v novem trgovsko-po-slovnem središču na Lipi kupila še prostore za knjižnico. Nakupu novih prostorov za knjižnico, ki je zaenkrat v neprimernih prostorih, že od začetka nihče ne nasprotuje. vsemi prostovoljci občine Celje. Med njimi je štiričlanska komisija v sestavi Marija Lokovšek in Aleš Vrečko iz Mestne občine Celje, Bernarda Gaber (zavod za šolstvo) in Ivana Ristić (Celjski mladinski center) izbrala po enega prostovoljca v vsaki starostni kategoriji. V kategoriji od 12 do 15 let so za naj prostovoljca izbrali skupino anima-torjev iz Salezijanskega mladinskega centra Celje, v kategoriji od 16 do 19 let Žigo Fiderška (Dom ob Savinji Celje), v kategoriji od 20 do 29 let Marka Kuž-nerja (Leo klub Celjski vitezi), naj prostovoljka v kategoriji od 30 do 60 let je postala Maja Brglez Vivod (Društvo Sožitje Celje), v kategoriji nad 60 let pa Ernest Večko (Društvo prosto- moč v stiski Klic upanja in Ozara Slovenija - enota Celje). Nagrade sta podelila župan Bojan Šrot in direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar. Priznanja so prejeli tudi vsi ostali nominirani prostovoljci: Neja Tkalec, Maja Jakob, Simona Šinko, An-ja Laubič, Natalija Toplišek, Tanja Močenik, Nika Kna-pič, Tjaša Golej, Mojca Krajnc, Slavica Seferovič, Tjaša Ožek, Irena Vuk in Matija Golner ter skupini koordinatorjev prostovoljs-tva in mentorjev iz Salezi-janskega mladinskega centra. Posebno priznanje za koordiniranje prostovoljnega dela pa si je prislužila Alenka Tacol iz Gimnazije Celje - Center. Podelitev je spremljal kulturni program, kjer so so- Iskanje rešitev za zastrupljeno Celje Okoljski problematiki ne namenjamo dovolj pozornosti, meni predsednik države - Čim prej zakon o sanaciji Celjske kotline ne vse pravne in strokovne podlage. Pot do rešitve še PRAZNIK DELA Osrednje celjsko kresova-nje bo tudi letos na Špici, in sicer v organizaciji Kajak-ka-nu kluba Celje. Že 19. kre-sovanje na Špici se bo nocoj, v petek, začelo ob 20. uri. Poskrbljeno bo za glasbo in gostinsko ponudbo, organizatorji pa glede na to, da je napovedano lepo vreme, pričakujejo veliko, okoli 3.000, ljudi. Pri tem vse obiskovalce opozarjajo, da bo Kettejeva ulica zvečer zaprta, zato je najbolje, da na kreso-vanje pridejo peš ali da svoje avtomobile parkirajo na parkiriščih ob Ljubljanski cesti. Tradicionalno kresovanje pripravljajo tudi na Celjski koči. Začelo se bo ob 19. uri, kres pa bodo prižgali dve uri kasneje. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ansambel Lipovšek, za vse adrenalinske navdušence pa bo med 18. in 21. uro na voljo nočni bobkart. V Štorah bodo kresovali nocoj od 20. ure naprej v Športnem parku Lipa. Igral bo ansambel Okrogli muzi-kantje. Prvomajski shod pa bodo pripravili ob 11. uri pri Vrun-čevem domu na Svetini. Slavnostni govornik bo Ladislav Kaluža, sekretar sindikata delavcev trgovine Slovenije. Za zabavo bo poskrbel ansambel Unikat. BA Inštitut za okolje in prostor je v Celju pripravil prvo konferenco o onesnaženosti okolja in naravnih virih kot omejitvenih dejavnikih razvoja v Sloveniji. Glavna tema razprav je bila sanacija degradirane Celjske kotline. Na konferenci so sodelovali različni strokovnjaki ter prebivalci najbolj prizadetih območij Celjske kotline. Zaključni del konference pa je spremljal tudi predsednik države Danilo Turk. Na konferenci je bilo slišati, da je stanje v Celjski kotlini precej slabše, kot mislijo nekateri, in da se še poslabšuje. Kot je povedal dr. Viktor Grilc iz Kemijskega inštituta Ljubljana, je območje stare cinkarne najbolj onesnaženo zemljišče v Sloveniji, zato je gradnja javnih objektov na teh tleh po njegovem nedopustna. Dejal je, da je Celjska kotlina onesnažena z nevarnimi težkimi kovinami, na kar opozarjajo tudi predstavniki celjskih civilnih iniciativ. Predsedujoča konferenci mag. Andreja Rihter je poudarila, da je pot do čistejšega in bolj zdravega Celja možna samo s partnerskim sodelovanjem na lokalni, strokovni in državni ravni. Navzoči na konferenci so se strinjali, da je treba za sanacijo Celjske kotline, ki naj jo plača država iz lastnih sredstev in Evropskega regionalnega razvojnega sklada, čim prej sprejeti ustrezen zakon oziroma izdelati program ukrepov, podobno kot se je to zgodilo z Mežiško dolino. Andreja Rihter je glede sprejemanja zakona optimistična, saj so zanj že da- dolga Zaključnega dela konference se je udeležil tudi predsednik države Danilo Turk, ki je poudaril, da so takšne razprave potrebne in da okolj-ski problematiki ne namenjamo dovolj pozornosti. »Že res, da nas od časa do časa kakšna Ena od konkretnih pobud udeležencev konference je bila tudi, da agencija za okolje v Celju postavi mobilno postajo za merjenje onesnaženosti zraka. odmevna iniciativa ali kakšen dramatičen problem spomni na problematiko okolja, ven- Predsednik države Danilo Turk je na konferenci v Celju poudaril, da okoljski problematiki namenjamo premalo pozornosti. Konference se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je dejala, da imamo Slovenci že po ustavi pravico do zdravega življenjskega okolja. dar gledano v celoti ne moremo biti zadovoljni s svojim načinom urejanja prostora in vodenjem politike, ki naj bi zagotovila uresničevanje ustavne pravice do življenja v varnem in neonesnaženem okolju,« je dejal Turk. Opozoril je tudi, da bo treba še marsikaj postoriti na področju učinkovitega inšpekcijskega nadzora, odprto vprašanje je tudi sankcioniranje onesnaževalcev. Izpostavil je tudi pravico javnosti do obveščenosti. Meni, da je pot do rešitve še dolga, a je optimističen in verjame, da je napredek na področju okoljske problematike možen. Dodal je, da lahko k temu prispeva tudi politika: »Politika mora predvsem prisluhniti ljudem, ki resnično trpijo in ki imajo posledice zaradi onesnaževanja okolja iz preteklosti. Politika se ne sme sprijazniti z odlaganjem rešitev. Nekatere rešitve bi že morale biti storjene. S tem nočem reči, da nič ni bilo narejeno. Cinkarna je na svojem območju nekatere probleme že rešila in poskrbela za to, da se degradacija odpravi, ter preverja stopnjo onesnaženosti.« Naslednja konferenca o okoljski problematiki bo v Celju predvidoma jeseni, ko naj bi govorili že o konkretnih ukrepih, na njej pa želi sodelovati tudi predsednik države. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA H'OiH'HIIN ŽALEC j POLZELA V žalskem ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva se nadaljujejo predstavitve zavodov in institucij, ki igrajo sicer pomembno vlogo v delu občine, a po odzivu sodeč občanov ne zanimajo pretirano. Javno komunalno podjetje Žalec je predstavilo načrtovane projekte, predvsem pa oblikovanje cen. Še vedno velja, da se bodo cene, predvsem na račun omrežnine, v vseh šestih spodnjesavinjskih občinah precej dvignile, pri čemer še niso dokončno izoblikovane. Po potrditvi skupš- čine jih morajo sprejeti v posameznih občinah, nato pa še ministrstvo za okolje in prostor. Dokončni izračuni so sicer pripravljeni, vendar o njih javno še ne govorijo. Druga tema je bilo nakladanje tovora za prevoz po železnici na stari dvižni ploščadi, bolje rečeno »rampi«, ki v Žalcu povzroča kar nekaj težav. Ploščad je skoraj v središču mesta, zato je večkrat mogoče slišati o hrupu in prahu, čeprav nakladajo enkrat do dvakrat mesečno. Zato ne čudijo prizadevanja, da bi dvižno ploščad prestavili na Droga med polzelskimi učenci V OŠ Polzela so v zadnjem času zaznali uživanje drog med učenci. V šoli so se odzvali tako, da so obvestili starše, aktivirali šolske svetovalne delavce ter zunanje inštitucije, ki bodo osvešča-le, nudile pomoč in ukrepale. Eden od načinov osvešča-nja je bilo predavanje, na katerem sta o problematiki drog med mladimi govorila social- na in kulturna antropologinja dr. Vesna Vuk Godina in Zlat- ko Blažič, svetovalec v društvu Srečanje za pomoč odvisnikom in njihovim družinam. Da je droga med mladimi na Polzeli v porastu ter da po številu odvisnikov kraj ne zaostaja za drugimi slovenskimi kraji, priča tudi eden od posnetkov na svetovnem spletu, kjer se skupina mladoletnikov snema med uživanjem drog in izvajanjem vandalizma v centru kraja. Spomnimo, da so se mladi pred časom nenehno znašali predvsem nad zabojniki za smeti, spomeniki in lomili drevje. Šola in občina se trudita preprečevati pojav drog v kraju. Delovanje je usmerjeno predvsem v osveščanje in izobraževanje staršev in otrok ter v kakovostno preživljanje prostega časa. MJ Potrjeno ekoznanje žalskih šolarjev V finalnem tekmovanju v Ekokvizu, tekmovanju v ekoznanju, na katerem so se pomerili osnovnošolci iz vse Slovenije, je drugo mesto osvojila ekipa I. OŠ Žalec. 13 Tradicionalno postavljanje mlaja Postavljanje prvomajskega mlaja na tradicionalni, ročni način, je danes že redkost. Vaščani iz Arje vasi želijo to tradicijo ohraniti. Ob pomoči nekaj krajanov iz sosednje Dre-šinje vasi so postavili mlaj, ki meri v višino kar dobrih 25 metrov. Postavljajo ga s pomočjo močnih mož in dolgih lesenih »štang«, imenovanih »žavre«, zvezanih z vrvjo med seboj. Po postavitvi čaka pogumnega moža častna naloga, da spleza na mlaj in z njega olušči lubje. Foto: ZLATKO BOBINAC Po napovedi direktorja JKP Žalec Matjaža Zakonjška naj bi precej večjo čistilno napravo v Kasazah poskusno zagnali sredi julija. novo lokacijo, o čemer se žal- ^^^ ^^B ^^^^ ^^B ^^ ^^B ^^^ ska Montana že skoraj šest let ■ J^l pogaja z Občino Žalec. V Mon- ^^ ^^ ^^ ^^ ^rf ^^ ^^ tani so v želji po ekološko bolj sprejemljivem in modernej-■Jfejfe ba ^^ _ _ šem nakladanju že kupili no- vo opremo, bistveno odprto vprašanje pa so bila zemljišča. Zdaj se je v pogajanja vključilo podjetje CM Celje. To potrebuje dvižno ploščad za nakladanje 60 do 100 tisoč ton materiala, ki ga bodo prepeljali iz kamnoloma Velika Pi-rešica in vgradili v železniške proge. V kamnolomu se nadejajo še več poslov s Slovenskimi železnicami, vsekakor pa bo treba čim prej rešiti problem nakladalne »rampe«. »V nasprotnem primeru se lahko CMC odloči tudi za kakšno drugo lokacijo,« je omenil direktor kamnoloma Marjan Kvartič. US, foto: TT Novo drevo v vsakem kraju V Občini Žalec so tudi letos pozvali vse šole, vzgojno varstvene zavode, krajevne in mestno skupnost ter turistična društva, da ob svetovnemu dnevu Zemlje, 22. aprilu, posadijo v svojem kraju ali delovnem okolju drevo in s tem prispevajo k urejenosti in lepšemu videzu našega okolja. Odziv je bil zelo velik, saj so skupaj posadili kar 190 dreves. Za sadike in material so porabili 8.600 evrov. Zasaditve dreves so bile povezane s simboličnimi prireditvami in z druženjem občanov. US Državni podprvaki s tekmovanja v ekoznanju prihajajo iz žalske šole. Letos je v tričlanskih ekipah na Ekokvizu sodelovalo 3.864 učencev, v finalu pa se je srečalo 11 najboljših ekip. V prvem delu finalnega tekmovanja so se pomerile v odgovarjanju na 30 vprašanj prek računalnika. V drugi del so se uvrstile najboljše tri ekipe, ki so na odru v živo izmenično odgovarjale na najbolj zahtevna vprašanja. Državni prvaki so postali učenci OŠ Jožeta Gor-jupa Kostanjevica na Krki, tri prvouvrščene šole pa so prejele donacije za ekona-ložbe v skupni višini 10 tisoč evrov. US wwnofltediik,«» Žalčani med sajenjem dreves Popravek V prispevku z naslovom Druga mlečna kraljica s Planine, objavljenem v 32. številki Novega tednika na strani 10, smo napačno zapisali, da imajo pri Mateji Pavlič doma manjšo kmetijo, na kateri redijo 12 krav molznic. Pravilno je, da imajo 12 glav živine. celje, žalec, la 5 k□ OGLAŠEVANJE NA DRDGDVIH JAVNE RAZSVETLJAVE □ 41 33 14 SS 14 NOVI TEDNIK Mlade raziskovalce poleg številnih praktičnih nagrad sredi maja čaka še izlet, v okviru katerega naj bi barvali ograjo v Lipici. Drobtinice mladih raziskovalcev Spet dobra bera raziskovalnih nalog - Lanska »infotočka« v London »Bolje je malo več razmišljati in potem manj delati,« se je glasilo sporočilo mladih raziskovalcev Šaleške doline, ki so jim v četrtek podelili nagrade in priznanja. Na splošno velja ocena, da so bile tudi letošnje naloge zelo kakovostne. V gibanju vidi več sporočil tudi velenjski župan Srečko Meh. Tako ga veseli, da učitelji in mentorji najdejo dovolj energije za pomoč mladim, na katere so lahko najbolj ponosni starši; mladi raziskovalci pa bodo z voljo in delom, ki so ju vložili v naloge, lažje našli svojo pot v življenju. Mlade raziskovalce, predvsem pa velenjsko okolje, kjer skrbijo za njihovo ustvarjalnost, je pohvalil predsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije dr. Mitja Slavinec, dr. Tone Ravnikar pa je v imenu ocenjevalnih komisij le pozval mlade, naj več berejo. »Vzemite v roke knjige - še vedno je najboljše v knjigah, ne na internetu,« je poudaril in zagotovil mladim, da je njihova največja nagrada, da so uspeli naloge dokončati. »Vendar se naloge ločijo tudi po drobtinicah.« Od žarnice do zveneče matematike V letošnjem že 27. letu gibanja so mladi raziskovalci oddali 37 raziskovalnih nalog. 23 so jih izdelali učenci osnovnih šol, 14 pa je srednješolskih. Mladi raziskovalci so svoje naloge predstavljali v začetku aprila, komisija pa je osnovnošolskim nalogam podelila štiri zlata priznanja. Prejeli so jih Luka Gortan iz OŠ V Mozirju ne delajo po domače Na petkovi slavnostni seji ob prazniku Občine Mozirje so za častnega občana razglasili akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Nagrado Občine Mozirje so prejeli Skavti - steg Mozirje 1, dobitniki zlate plakete s priznanjem pa so Jože Kramberger, Kulturno društvo Nagelj z Lepe Njive in podjetje Miš Maš. Na slovesnosti je župan Ivo Suhoveršnik pregledal opravljeno delo v minulem mandatu ter poudaril, da je bilo tudi v zadnjem letu veliko postorjeno. Za naprej je Letošnji nagrajenci Občine Mozirje z županom Suhoveršnikom PRAZNIK DELA Že v jutranjih urah 1. maja bodo v številnih krajih Zgornje Savinjske in Šaleške doline zazvenele budnice pihalnih orkestrov Premogovnik Velenje in Zarja ter Godbe Zgornje Savinjske doline. Na prireditvenem prostoru pod gradom Forhtenek na Pristavi se bodo družili Šoštanjčani, za katere pripravlja program domače turistično društvo. Druženje se bo začelo po 12. uri, zbrane pa bo zabaval ansambel Poljanšek. US PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S.A.T, d.o.o. PULA ___,«u>icm DOPUST ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme. VEČ INFORMACIJ: telefon: 041 691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si Skupina CMCeUe Gustava Šiliha za nalogo Žarnica je preteklost, zdaj je tu varčna sijalka; Jure Mazej in Nejc Venek iz OŠ Nazarje sta predstavila zvenečo matematiko; Aleksandra Panic iz OŠ Gorica E-knjigo; Anže Veršnik, Dejan Nadvešnik in Patricija Poljanšek iz OŠ Gornji Grad pa so zablesteli z raziskovalno nalogo Opazovanje temperaturnih sprememb s pomočjo računalnika. Tudi iz Šaleške doline bodo najboljše naloge poslali na državno srečanje mladih raziskovalcev v Murski Soboti. Ob tem je treba omeniti, da bodo avtorji in mentor lanske raziskovalne naloge Turistična infotočka na spletu, ki je na državnem srečanju prejela zlato priznanje, zastopali Slovenijo na evropskem srečanju mladih raziskovalcev, ki bo septembra v Londonu. US Snežna jama že odprta Letos mineva 20 let, odkar so Snežno jamo na Raduhi preboldski jamarji uredili za turistični obisk. Letos so jo že uspeli pripraviti na novo turistično sezono. Jama bo odprta 1. in 2. maja. Ogledi bodo ob 9., 11., 13. in 15. uri. Priporočajo planinsko obutev in primerno obleko, saj je temperatura v jami od -1 do 4 stopinje Celzija. Od konca maja bo jama odprta vse konce tedna in praznike do konca septembra. Od 15. julija do konca avgusta bo jama odprta vsak dan. Do jame je najlažje priti po cesti iz kraja Struge, ki je 3 km pred Lučami. Tam se odcepi cesta, ki vodi 15 km do planinskega doma Koča na Loki pod Radu-ho oziroma še 2 km dlje do parkirišča za jamo. Od tam je le še 5 do 10 minut peš hoje. DN SLIKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE SGMZEBECh VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 napovedal začetek uresničevanja projektov Mozirje - jug, novogradnje na Podrožniku in Nove trate ter gradnjo kro-žišča pri avtobusni postaji, ki bodo spremenili podobo kraja, ter spregovoril o načrtovani selitvi knjižnice. V nagovoru je župan Suho-veršnik omenil precejšnjo za-kreditiranost občine, saj so vlagali v naložbe in gradnje, ki so bile nujne, hkrati pa poudaril, da ničesar niso delali pod mizo ali po domače. »Imamo načrte, veliko je bilo vloženega truda, za vsem pa stojijo delovni ljudje, z novimi idejami in znanjem, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s krajem,« je poudaril Suhoveršnik ter omenil, da bo Mozirje letos sodelovalo v tekmovanju Entente florale. US m www.novítedniLConi Semenarna Ljubljana Sprostite se. Pika plus bo obnovila razredčeno trato. www.semenarna.si Pff ia iju>irw H'OiH'HIIN ŠENTJUR LAŠKO Branko Gorečan odstopil Svet zavoda je natanko pred tednom sprejel odstopno izjavo dosedanjega direktorja Doma starejših Šentjur Branka Gorečana. Ta je dom vodil vse od ustanovitve pred desetimi leti. V domu starejših naj bi med zaposlenimi in vodstvom vrelo že dlje časa. Medtem ko nekateri z direktorjem očitno nikakor niso prišli skupaj, so ga drugi podpirali. Tako je vsaj mogoče soditi po več serijah anonimnih pisem in obtožb. Različni akterji iz zavoda so se s pismi namreč zasipavali kar preko lokalnega šentjurskega časopisa. Sodeč po anonimkah, nekatera pisma so bila tudi podpisana, naj bi do sporov prihajalo predvsem med direktorjem ter glavno sestro in njeno pomočnico v domu. Obe, Martina Gorjup in Ivica Golob, slednja že pred časom, sta odšli na drugo delovno mesto. A to še ni vse, saj so se v pismih lokalnemu časopisu pojavljale tudi ob- tožbe zoper Gorečana s strani nekdanjega varovanca. Spet drugi »tabor« zaposlenih naj bi na ministrstvo za delo, ki je tudi ustanovitelj javnega zavoda, pošiljal pisma podpore Gorečanu. Ta je bil zadnje mesece prokurist novoodpr-tega doma starejših v Ribnici, kjer je kasneje postal tudi lastnik doma. Branko Gorečan je odstopil kot direktor šentjurskega doma starejših. Laški vrtci bodo spet pokali po šivih Danes se izteka rok, do katerega morajo starši laških otrok oddati prijavnice za vpis malčkov v Vrtec Laško v naslednjem šolskem letu. Kot kaže, se jim v vrtcu ponovno obeta velika gneča. Kot pravi ravnateljica Vrtca Laško Greta Labohar Škober- Greta Labohar Škoberne ne, so v tekočem letu poskušali sprejeti vse vpisane otroke, torej tudi tiste, za katere jeseni ni bilo prostora. »Letos smo 1. marca odprli še družinsko varstvo v Tevčah, kamor smo vpisali šest najmlajših otrok. Nekaj jih je še >na čakanju< in bodo vpisani 1. septembra,« pravi Labohar Ško-bernetova, ki sicer pravi, da bo glede letošnjega vpisa novincev treba na podatke še počakati, trenutno pa že prihaja veliko vpisnih listov, predvsem za najmlajše. »Menim, da bomo morali spet oblikovati komisijo za sprejem otrok, ki bo odločala o prioritetnem vrstnem redu sprejema.« Enote laškega vrtca bodo v prihodnjem šolskem letu ime- NA KRATKO Iščejo par za »ohcet« LAŠKO - Etno odbor Jureta Krašovca Mož-nar letos ponovno išče par za »ohcet« po stari šegi, ki jo pripravlja s Turističnim društvom Laško. Letos želijo po stari šegi poročiti že 42. par, in sicer na 46. prireditvi Pivo in cvetje, ki bo med 8. in 11. julijem. Prijave parov bodo sprejemali do 17. maja. V primeru večjega števila prijavljenih bodo prednost imeli pari iz laške občine, vendar to ni pogoj za prijavo. Pari se lahko prijavijo s pomočjo posebnega obrazca, ki ga dobijo pri Turistič- 15 Kakorkoli že, Gorečana po sledi govoric o njegovem odhodu v minulih tednih, kljub vztrajnim poskusom, nismo mogli doklicati, da bi tudi sam komentiral zaplete in govorice. Je pa v vmesnem času, kot nam je potrdil predsednik sveta zavoda šentjurskega doma starejših Jurij Malovrh, Gorečan v minulih dneh podal ustno in nato še pisno odpoved za mesto direktorja. »Svet zavoda je njegovo odpoved na petkovi seji sprejel. V njej je Gorečan navedel osebne razloge. Funkcijo bo opravljal še naslednje tri mesece, vmes pa bodo stekli postopki za imenovanje novega direktorja. Tega bomo iskali z javnim razpisom in pričakujem, da bomo dobili ustreznega kandidata. Seveda je treba izpeljati ves postopek; kandidat bo moral dobiti soglasje ministrstva za delo ter sicer neobvezujoče mnenje lokalne skupnosti oziroma občinskega sveta,« je po seji sveta zavoda povedal Malovrh in se ostalih komentarjev vzdržal. POLONA MASTNAK Foto: GrupA (arhiv NT) PRAZNIK DELA Nocoj bodo Šentjurčani kresovali v Trat-ni pri Grobelnem, kjer 10. kresovanje ob 20. uri pripravlja Klub ljubiteljev narave Felice. V Laškem bodo kresovanja nocoj v več krajih; Šmocl kresovanje pripravlja od 15. ure na Vesenjakovem travniku v Jagočah. Od 15. do 19. ure bo popoldanski program za otroke; predvajali bodo glasbo za otroke, imeli bodo delavnice izdelovanja nakita in pletenja kitk, likovno delavnico z izdelovanjem vetrnic, izdelovali bodo hiške iz stiropora, igrali družabne igre ter gledali lutkovno predstavo. V večernim programu so predvideli zbiranje obiskovalcev od 19.30, ob 21. uri bodo prižgali kres, ves čas pa bo za glasbo skrbel didžej. Športno društvo Rečica tradicionalno kresovanje pripravlja ob 20. uri na prenovljenem piknik prostoru v Športnem parku Huda Jama. Še eno kresovanje se bo ob 20. uri začelo pod gradom Tabor, kjer bo igrala rok skupina Štajnbrik. Šentjurčane bo jutri, 1. maja, nekatere že navsezgodaj, druge malce kasneje, prebudila prvomajska budnica Pihalnega orkestra Šentjur. Ob 4.20 se bo godba zaslišala pri Centru kulture Gustav, ob 5. uri v Šentvidu pri Planini, ob 5.40 na Planini pri Sevnici, ob 6.25 v Gorici pri Slivnici, ob 7.10 v Dobrini, ob 8.10 v Vrbnem, ob 8.45 v Dolah, ob 9.40 na Kalobju, ob 10.15 v Hruševcu, ob 10.50 v Domu starejših Šentjur, ob 11.10 pri Vrtcu Pešnica, ob 11.40 v Hotunjah, ob 12.15 na Ponikvi, ob 12.35 v Stopčah in ob 13.15 v Trnovcu. Ob jubileju koncert še v Laškem Glasbena šola Radeče je ob 60-letnici delovanja ter 35-letnici delovanja podružnice v Laškem v obeh krajih pripravila velika koncerta s skoraj 500 nastopajočimi, konec aprila pa je laško dvorano Tri lilije napolnilo okoli 1.200 poslušalcev. Na koncertih je v svečanem uvodu zaigral trobilni orkester, nato so se predstavili še pihalni, harmonikarski, kitar- ski in simfonični orkester, ansambel flavt, učenci plesa, pevska zbora glasbene šole in OŠ Radeče, učenci klavirja ter tolkalisti. Na povabilo učiteljev so v orkestrih in komornih skupinah igrali tudi bivši učenci in učitelji. Ravnateljica Glasbene šole Radeče Rosana Jakšič je v svojem govoru poudarila, da predstavlja skupno delo učencev, učiteljev in staršev trdne temelje, na katerih se bo lahko šola uspešno razvijala v prihodnje, tako v Radečah kot Laškem. Ob pripravah na obletnico so se zvrstili tudi drugi dogodki: recitali bivših učencev, glasbeni delavnici ter dneva odprtih vrat za otroke iz vrtcev in osnovnošolce. Izdali so obširen zbornik o delovanju šole z DVD-zgoščenko ter tako predstavili utrinek kulturnih, etnoloških, turističnih ter ostalih znamenitosti in zanimivosti v obeh občinah. PM le 24 oddelkov za vsa starostna obdobja. »Pri tem računamo še na odprtje oddelka v novozgrajeni POŠ Šentrupert, kamor bo vključenih 19 otrok, kar pomeni manjši odliv. Kljub temu lahko predvidevamo, da bo prevelik vpis v enotah Laško, Debro, Zidani Most in Rimske Toplice. Kam bomo s temi otroki, žal ne vemo,« pravi ravnateljica. V laški občini kakšnih možnosti za odpiranje dodatnih enot nimajo, prav tako ne predvidevajo novih gradenj vrtcev, saj niti ni ustreznih razpisov, pri čemer je tudi vprašanje, če bi se nanje lahko uvrstili, glede na to, da so ravno predlani zgradili nov vrtec v Debru. Sicer v občini v naslednjih letih pričakujejo manj številčne generacije. POLONA MASTNAK Foto: GrupA (arhiv NT) nem društvu Laško osebno ali jim ga pošljejo po navadni oziroma elektronski pošti. Glasbeni zaključek Šentjurjevega 2010 ŠENTJUR - V nedeljo se bo z zadnjo prireditvijo poslovilo Šentjurjevo 2010. Zaključek bo glasbeno obarvan, saj bodo v cerkev na Botričnici ob 19. uri prišli člani zasedbe Marko banda. Ljudsko glasbeno izročilo iz krajev onkraj Mure bodo predstavili violinist Miha Kavaš, klarinetista Željko Ritlop in Boštjan Rous, na cimbale bo igral Andi Sobočan in na kontrabas Slavko Petek. Po koncertu bo sledila pogostitev z dobrotami, ki jih pripravljajo dijaki Šolskega centra Šentjur. PM Jubilej je združil plesalce in glasbenike, nekdanje in sedanje učence Glasbene šole Radeče ter njene laške podružnice. 16 Šmarje p. j.| rogaška s.| kozje Mlaj na Sv. Štefanu sicer postavljajo vsako leto. Letos pa so si zadali za nalogo, da ga bodo postavili po tradiciji dedkov in babic. Glavni organizator in pobudnik postavitve je bil Boris Čavš, predsednik Športnega društva Sv. Štefan. Skupaj z ostalimi društvi pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti so se v soboto postavitve mlaja lotili prav resno. Ob 11. uri so se zbrali, krenili proti gozdu, izbrali največjo smreko in jo odžagali z žago ame- rikanko, kot se je to počelo včasih. Smreko sta odžagala podžupan Občine Šmarje pri Jelšah Janko Šket in predsednik krajevne skupnosti Sv. Štefan Jakob Romih. S konjsko vprego so nato odrinili proti osnovni šoli, kjer je že bilo pripravljeno mesto za veličasten mlaj. Da je bilo vse skupaj bolj veselo, so konjenico spremljali vaški »muzikanti«. Za žejna usta so bile med potjo postavljene postojanke, kjer so točili domač šent-janževec. Učenci in člani fol- V Rogaški Slatini so na letošnjem ocenjevanju vina zabeležili najvišjo povprečno oceno vzorcev doslej. Na fotografiji so prejemniki priznanja za prvaka sorte. Slatinčani so se izkazali Na društvenem ocenjevanju vina zadnjega letnika, ki ga je pripravilo društvo vinogradnikov iz Rogaške Slatine, je prejel naziv šampiona rednih kakovosti vinogradnik Branko Vrbek (Škofija). Vrbkovemu rumenemu muškatu so namenili oceno 18,40. Šampion posebnih kakovosti je suhi jagodni izbor (traminec) Ivana Mijoška iz Negonja, z oceno 19,70. Med belo zvrstjo je zmagal vzorec Milana Jusa iz Cerovca, med chardonnayem si prvaka sorte delijo Franc Križanec iz Spodnjega Sečovega, Klet Imeno in Stanko Graho-var iz Malega Tabora na Hrvaškem (vsi trije so prejeli isto oceno), prvaka laškega rizlinga ima Martin Ogrizek iz Zgornjega Gabernika, za modro frankinjo je ta naziv prejel Jože Dular iz Zdol, za modri pinot Klet Kregar iz Cerovca, za sivi pinot Plemenitaše-vi iz Cerovca, za beli pinot Josip Debeljak iz Kostel Bregov na Hrvaškem, za sauvignon in traminec Anton Pažon iz Dre-venika, za renski rizling Anton Drovenik iz Drevenika, za zeleni silvanec Drago Boršič iz Lastin ter za rdečo zvrst Ko- NOVI TEDNIK Bogati ilegalno, reveži na mejni prehod Mlaj so postavljali pod strogim nadzorom Martina Slatenška, poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Štefan. Horuk 50 krepkih mož Po podatkih policije opravijo v obmejni občini Podčetrtek največ ilegalnih prestopov meje gosti tamkajšnjih hotelov, ki ne pridobijo dovolilnice za enkraten prestop meje Evropske unije. Ta jim namreč pripada. Zato je policija z vodstvom Term Olimia poskrbela, da so turisti še bolje obveščeni, saj so navodila natisnjena na obvestilih gostom. Lani je bilo tako na območju policijskega okoliša Podčetrtek deset ilegalnih prestopov meje, ni pa bilo niti enega primera organiziranega ilegalnega prestopanja meje. Tihotapci ljudi so namreč iznašli novo možnost, to je ustanavljanja navideznih podjetij, ki nato posredno prodajajo delovna dovoljenja. To zdaj omogoča nekdanjim številnim ilegalcem iz revnih držav običajen prestop meje kar na mejnem prehodu. Šengenska meja pri Podčetrtku je seveda zelo varovana. Na željo družbe Terme Olimia so kontrolo doslej opravljali prikrito, tako da turisti policistov niso opazili na prvi pogled, saj številne to moti. V zadnjem času opravljajo policisti kontrolo kar z označenimi policijskimi vozili, vzrok pa naj bi bil v tem, da policiji drugih avtomobilov primanjkuje. V Termah Olimia se zaradi tega bojijo morebitne škode, ki jo zaradi tega lahko ima turistično gospodarstvo. BRANE JERANKO Zaradi medržavne Turistične cone Sotla lahko gosti hotelov Term Olimia lažje prestopajo mejo s Hrvaško. Tako lahko kupijo na maloobmejnem prehodu, ki je tik pod hoteli, turistično dovolilnico za prestop meje, ki velja ves čas njihovega bivanja v Podčetrtku. Na dobro varovani meji Evropske unije, ki se vije pod zdraviliščem, so zalotili med ilegalnim prestopanjem goste, ki so državljani Evropske unije, pa tudi iz drugih držav, ki niso članice. Za ilegalen prehod meje se poslužijo kakšne medržavne brvi čez Sotlo, kjer opozarja na državno mejo zgolj tabla. Peš po Sv. Štefanu klorne skupine so pred šolo zavihali rokave in že je bil mlaj okrašen in pripravljen za postavitev. Skupaj je stopilo 50 krepkih štefanskih mož in mlaj, dolg 29 metrov, se je začel počasi dvigovati. Po nekaj horukih je stal pokončno kot sveča. Za zasluženo delo so se vsi prisotni okrepčali z golažem in domačo kapljico, seveda tudi tisti, ki so bili v moralno podporo, med njimi tudi poslanec dr. Vinko Gorenak. PB Na Svetem Štefanu (občina Šmarje pri Jelšah) bo danes, v petek, ob 16. uri sedemnajsti pohod Turistična osmica. Pohodniki se bodo zbrali pred gasilsko-kultur-nim domom na Svetem Štefanu ter se napotili čez Bab- na Brda, Babno Goro in mimo Slivniškega jezera v Gro-belce, od koder se bodo vrnili na izhodišče pohoda. Pred cerkvijo na Babni Gori bodo pohodniki, ki bodo plačali štartnino, prejeli okrep-čilo, na koncu še toplo mali- co, namenili pa so jim tudi darilo. Po pohodu bo družabno srečanje z žrebanjem nagrad. Pohod, ki ga pripravljata KS Sveti Štefan in Vinogradniško društvo Štefan, bo v vsakem vremenu. BJ Ob svetovnem dnevu Zemlje sadijo dren Turistično društvo Lesič-no je letos že šestič obeležilo svetovni dan Zemlje. V goste je povabilo pesnico Ivanko Uduč s Planine, ki je predstavila nekaj svojih pesmi, posvečenih tudi materi Zemlji. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman in med drugim pou- daril velik pomen ohranjanja našega planeta. Predsednica društva Silva Mastnak pa je povedala, da ob tej priložnosti vsako leto posadijo dren kot simbolno drevo Pilštanja. To častno nalogo je letos opravil na avtobusnem postajališču Le-dinščica letošnji dobitnik zlatega grba Občine Kozje Veljko Kolar. Dan pred tem so v gasilskem domu v Kozjem spravili pod streho že devetnajsto pevsko srečanje, ki se ga je udeležilo deset zborov in vokalnih skupin. Obe prireditvi sta med številnimi, ki sodijo v sklop občinskega praznika Občine Kozje. MR r nrad Koražija iz Negonja. Na slatinskem ocenjevanju se je pojavil tudi vzorec penine Silva Žgajnerja iz Brestovca, ki je prejel oceno 18,37. Komisija je ocenila 186 vzorcev vin, med njimi tudi vina vinogradnikov iz najbližjih krajev Hrvaškega Zagorja. Povprečna ocena vzorcev na letošnjem ocenjevanju je znašala 18,17 ter je najvišja v desetletju in pol, odkar pripravljajo Slatinčani ocenjevanje vina. Vsaka ocena, ki je nad 18,10, pomeni, da je ocenjeno vino vrhunsko. BRANE JERANKO www.radiocelje.com in www.avonblog.si Pomlad je v barvah - tudi na obrazu Razviharjena pomlad v srcu vsako leto vzdrami tudi naše želje po novem in drugačnem. Sem spada tudi make-up z novimi barvami. Se znate naličiti? Izgleda enostavno, vendar velja nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati. Naj vas preizkusimo z nagradnim vprašanjem: Kako naredimo šminko bolj obstojno: - z dvojnim nanosom, - z lip glosom, - s pudrom v prahu. Če odgovora ne veste, si pomagajte z napotki v internetni igrici Moj make-up na www.avonblog.si ali na www.radiocelje.com, www.novitednik.com Priigrajte si lep nagradni paket: maskaro, stylistics komplet za ustnice: šminko, svinčnik in glos v isti barvi, senčilo za veke s štirimi barvami in fantastične barvne kroglice za lica. Avon poklanja pet nagrad, vsako v vrednosti 42 evrov. AVON Ihe company for women Ne glede na to, koliko ste vešči v ličenju, pa se le opogumite in sodelujte tudi v Avonovem internetnem make-up tekmovanju, ki ga opravite kar od doma. Poteka takole: naličite, fotografirajte in pošljete slike na Avon. Če še nimate 16 let, sodelujte v mlajši kategoriji, kjer vas čakajo super zanimive mladostne nagrade, če boste sodelovali v kategoriji nad 16 let, pa se potegujete za elegantne ženske nagrade. Natančne informacije dobite na Avonovem blogu www.avonblog.si. H'OiH'HIIN VOJNIK j SL. KOMJICEl S 17 Se gradu Lemberg končno obetajo ■ ■■ VI V IM boljši časi? Nekdanji direktor Kozjanskega parka Franci Zidar je pred tremi leti kupil grad Lemberg, ki še danes buri duhove zaradi obnove, saj je le-ta vezana na njegov status in spomeniško kulturnovarstveno valorizacijo. Grad, ki je star več kot 800 let, ima pomembno kulturnozgodovinsko vrednost in je eden redkih slovenskih gradov, ki so bili nastanjeni do petdesetih let prejšnjega stoletja. Slabo gospodarjenje v zadnjih desetletjih je na njem pustilo posledice, zaradi katerih je nujna obnova. Kot pravi Zidar, želijo grad obnoviti po evropskih standardih. Predhodno je treba opraviti očiščevalna in raziskovalna dela, treba je poskrbeti za arheološko ovrednotenje ter za arhitekturne posnetke. Vse to predstavlja izhodiščno podlago za pripravo programske in tehničnoizvedbene dokumentacije. Gre za izjemno zahteven projekt celovite prenove: »Po treh letih različnih aktivnosti prihajamo v stanje, ko bomo lahko začeli pripravljati tehničnoi-zvedbeno dokumentacijo, ampak še to samo delno, ker gre za enega največjih grajskih kompleksov v Sloveniji. Vse skupaj gre počasi tudi zato, ker gre za objekt, ki je bil predolgo zanemarjen in je bil pribežališče oziroma rešilna bilka za občinsko socialno politiko v najslabšem pomenu, kar je prineslo škodljive učinke kulturnemu spomeniku,« pove Zidar. Za obnovo si novi lastnik želi pridobiti tudi evropska sredstva, vendar je treba najprej imeti gradbeno dovoljenje, za katerega bodo lahko zaprosili, ko bo pripravljena vsa tehnična dokumentacija. Za vrhunsko prezentacijo kulturnega spomenika je bilo potrebnih veliko predhodnih raziskav. Cilj obnove gradu sta namreč nova vse- bina in ponudba, ki naj bi predstavljali širšo celjsko območje kot turistično in kulturno središče. Vizija novega lastnika je čim širša ponudba, morda tudi nekakšen center zdravja. Vendar naj ne bi gradu oziroma sestavin tega kulturnega spomenika zaradi skomercializiranosti in pričakovane profitabilne dejavnosti uničevali: »To pomeni, da je bodoča ponudba čez morda 10, 15 let močno pogojena ne samo s statusom, ampak tudi z vsebino kulturnega spomenika.« Nevarnosti kmalu odpravljene Po besedah Francija Zidar j a imajo obveznosti do gradu in ohranitve kulturnega spomenika vsaj trije, in sicer lastnik, država in lokalna skupnost. To naj bi velevale evropske konvencije in slovenska zakonodaja. Pred nakupom je bila Zidarju obljubljena pomoč: »Pričakujem, da se bodo obljube in zagotovila počasi začele uresničevati, pa naj Vitezi grofa Tattenbacha spet doma Na konjiški Stari grad se vrača življenje s člani lani ustanovljenega Kulturnega društva Vitezi grofa Tatten-bacha. Društvo sodeluje s Centrom za kulturne prireditve Slovenske Konjice, oboji pa si želijo, da bi Stari grad spet postal priljubljeno zbirališče Konjičanov in drugih obiskovalcev. Vse kaže, da bodo pri tem uspeli. Prva prireditev, ki so jo pripravili, je bila Noč čarovnic. Pritegnila je približno 700 obiskovalcev. V nedeljo, ko so se na gradu predstavili Vitezi grofa Tattenbacha v okviru konjiškega srednjeveškega jurjevanja, je bilo obiskovalcev zagotovo še veliko več. Na S podpisom listine potrjeno prijateljstvo Župan srbskega Kosjerića Dragan Vujadinović in konjiški župan Miran Gorinšek sta v soboto podpisala listino prijateljstva med obema občinama. Tako sta v družbi predstav- s katerim so Konjičani listi-nikov slovaškega Hlohovca, no prijateljstva podpisali le- Prenova gradu Lemberg bo zahteven zalogaj. to velja ali za občino ali za državo.« Ministrstvo za kulturo je novodobnemu graš-čaku lansko leto odobrilo 150 tisoč evrov interventnih sredstev. S tem denarjem preprečujejo, da bi se grad še naprej podiral, in zaustavljajo propadanje. Čeprav je Občina Vojnik pred leti obnovila streho gradu, do danes Zidar od nje še ni prejel denarne pomo- či: »Razen velike moralne podpore lokalna skupnost še ni primaknila nič denarja. Tudi tam, kjer imamo nekatere skupne stvari, kot je cesta okoli gradu, razen odvoza smeti, ni prispevala še ničesar,« je zaključil Franci Zidar, ki upa, da se bo dobra volja občine in lokalne skupnosti kmalu prevesila v vsaj minimalno finančno podporo. Propadanje gradu z vseh strani je okoliškim prebivalcem povzročalo skrbi, saj je zaradi valjenja kamenja in skal večkrat predstavljalo nevarnost. Velike odgovornosti se zaveda tudi lastnik, zato obljublja, da bodo vse evidentirane točke, ki veljajo za najnevarnejše, v roku dveh mesecev odpravljene ali obnovljene. MOJCA KNEZ Foto: Grup A grad so prihajali ljudje od blizu in daleč, po vseh poteh in dobesedno v kolonah. Predsednica kulturnega društva Sabina Brdnik pričakuje tako dober obisk tudi v soboto popoldne (1. maja), še zlasti pa 8. maja, ko bodo ob dnevu odprtih vrat v grajskem stolpu odprli tudi razstavo. MBP Dragan Vujadinović in Miran Gorinšek ta 2007, veleposlanice Republike Slovaške Marianne Oravcove, predstavnika hrvaškega veleposlaništva in drugih gostov potrdila prijateljske vezi med dvema krajema, ki so se začele tkati že pred desetletji. »To so prvi koraki k združeni Evropi,« je pospremil podpis Miran Gorinšek. Dragan Vujadinović je potrdil željo po sodelovanju: »Želimo se približati Evropi. Lažje nam bo, če nam boste pri tem pomagali in če bomo združili naše komparativne prednosti tako na področju gospodarstva kot tudi športa in kulture.« MBP Foto: GrupA www.radiocelje.com 'Maj 2010 super zabava z ansamblom * JJJJ ek KJE: Hotel Celjska koča KRESOVANJE: 30.4.2010 od 19.00 naprej PRVI MAJ: 1.5.2010 od 10.00 naprej AKTIVNOST: NOČNI BOB KART NE ZAMUDITE DOBRE ZABAVE NA PROSTEM Z OKUSNO HRANO IN PIJAČO!!! www.celjska-koca.si 18 KULTURA NOVI TEDNIK Razstava del Mihe Maleša V prostorih Kulturno informacijske točke Porta B v Linhartovi ulici v Celju so v soboto odprli razstavo del enega najuglednejših slovenskih likovnih umetnikov Mihe Maleša. Ob Božidarju Jakcu je bil prav Maleš med utemeljitelji slovenske umetniške grafike. Leta 1977 je za življenjsko delo prejel Prešernovo na- grado. Njegov likovni svet odlikujejo eleganca in lahkotnost, linearnost in lirično razpoloženje iz resničnosti povzetih motivov in doživetij, ki jih je predvsem v mladosti upodabljal v nežne ljubezenske motive. Mladostni del opusa je zaznamoval lirično občuten ekspresionizem, nato ga je sčasoma nadomestil z nezamenljivim osebnim li- Mala umetnost v galeriji mladih V Galeriji likovnih del mladih Celje bo še do 4. maja na ogled razstava likovnih del otrok iz mednarodne zbirke little ART e.V iz Munchna. Little ART e.V je nevladna, neprofitna inštitucija, ki spodbuja ustvarjalnost in domišljijo otrok in mladih po vsem svetu s pomočjo jezika umetnosti. Inštitucija je namenjena likovnemu razvoju otrok in mladih, pomaga jim osva- jati in doživeti svet in jih pri tem podpira ter spodbuja. Gonilna sila je skupina kulturnikov, umetnikov, likovnih pedagogov in oblikovalcev, ki načrtujejo projekte in bdijo nad njimi. BS Razstavo del Mihe Maleša so postavili v sodelovanju s slikarjevo hčerjo Travico Maleš Grešak (na sliki desno). kovnim rokopisom umirjenega in svojstveno občutenega barvnega realizma. Razstavo so pripravili s pomočjo Travice Maleš Grešak, hčere priznanega slikarja in grafika, na ogled pa bo do konca maja v času uradnih ur kulturne info točke. Prav ob te pa se moramo obregniti. Razstavo so namreč odprli v soboto, potem so bili prostori kulturno informacijske točke ves teden zaradi dopusta, kot piše na listku na vratih, zaprti. Čemu torej odprtje razstave, ki si je do ponedeljka ne bo mogoče ogledati? BS, foto: SHERPA Celjski pevci s srebrom iz Verone Lišaninu v Turčiji Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje je pod vodstvom zborovodkinje Andreje Ocvirk sodeloval na 21. dnevih zborovske glasbe v Veroni. S tega tradicional- nega srečanja, ki se ga je letos udeležilo 25 zborov, se je vrnil s srebrnim prizna- njem, ki je za 39 pevcev in zborovodkinjo lep uspeh. BS Govorica grafik dijakov Dijaki Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri, so v Citycentru Celje postavili na ogled grafična dela, ki so jih izdelali pod vodstvom svojih mentoric Darje Ravnik, Maje Rak, Mojce Šmit in Andreje Džakušić. Obiskovalci razstave, ki so jo poimenovali Govorica grafik dijakov, si lahko ogledajo zanimive linoreze, litografije in dela, nastala s suho iglo. Razstava grafik je uvod v pregledno letno 6. študijsko razstavo likovnih del dijakov umetniške gimnazije, ki bo odprla svoja vrata konec maja v Galeriji sodobne umetnosti Celje. BS vije Mentor lahko sodelujejo avtorji, ki svojih del še niso izdali v knjižni obliki, izjema je samozaložba. Sodelujejo lahko s prozo, poezijo ter z dramskimi besedili. Za sodelujoče pripravljajo šest regijskih srečanj, naslednjega kroga se bodo udeležili naj- Zlata plaketa V turškem dvomilijon-skem mestu Gaziantep so koncem aprila odprli razstavo likovnih del avtorjev do 20 let iz 45 držav na temo Etno oblačila in folklorni plesi mojega naroda. Gre za slike iz arhiva Galerije likovnih del mladih Celje, ki jo vodi Mihailo Li-šanin. Od odprtju razstave je župan Gaziantepa, dr. Asim Guzelbey, v zahvalo za 10-letno sodelovanje in promocijo likovne kulture mladih Lišaninu predal Zlato unikatno plaketo. Glede na dosedanje sodelovanje in željo Turčije po vključitvi v evropske procese je še predlagal, da se boljši medsebojni odnosi vzpostavijo tudi med Gaziantepom in mestom Celje. Lišanin je ob tej priložnosti sodeloval v mednarodni žiriji 20. turškega mednarodnega razpisa mesta Gaziantep. BS Pesnikujoča študenta Na medobmočnem srečanju Festivala mlade literature Urška za celjsko in koroško območje sta se uvrstila v naslednji krog Žiga Stopinšek iz Nove Cerkve ter Mojca Marš iz Velenja. Oba sta študenta ter pišeta poezijo. Na literarnem natečaju re- boljši z regijskih srečanj, ok- tobra pa bo finalni del festivala, ki je vedno v Slovenj Gradcu. Medobmočno srečanje za celjsko in koroško območje, ki je bilo v znamenju literarne delavnice ter podelitve priznanj, so pripravili v Šmarju pri Jelšah. BJ Mihailo Lišanin je iz rok župana mesta Gaziantep prejel zlato plaketo. ÍWHMIN KULTURA 19 Vse to je življenje Edi Masnec razstavlja fotografije ljudi z zgodbami V Fotosalonu v Stanetovi ulici v Celju je na ogled razstava fotografij iz let, ko je bil Edi Masnec najprej pet let fotoreporter Dnevnika in zatem kar 13 let urednik fotografije Novega tednika. Razstavil je fotografije iz 80. in 90. let, ki so vse še iz čr-no-belih časov in so več kot dokument časa. Vsaka od fotografij ima za seboj tudi zgodbo in teh je v letih fotoreporterstva Masnec doživel nešteto. Tudi zato izbor fotografij za to razstavo ni bil preprost. A vendar gre za več kot zgolj za nostalgi-čen spomin na preteklost. Masnec pravi, da se v mislih radi vračamo nazaj in pogled na »včeraj« je vedno lepši od sedanjosti. »Črno-beli čas je na mojih fotografijah drugačen, lepši ... bolj zanimiv. Seveda se pri izboru nisem izognil prelomnim trenutkom. Tako so na razstavi fotografije iz časa, ko so se začeli prvi stečaji, pa izpred prostorov, kjer so ljudje čakali na začetek razprodaj ...,« pravi Masnec. Za razstavo je Masnec izbiral med več tisoč fotografijami. A katera mu je najbolj pri srcu? »Mislil sem, da sem najbolj uspele fotografije razstavil že pred leti, ko sem se podal v turizem, na razstavi v Dubrovniku. A vselej, ko brskam po arhivu, najdem nove, dobre fotografije, nove zgodbe. Pri srcu mi je fotografija, ko sem posnel Tita med njegovo zadnjo vožnjo skozi Žalec ... ali pa fotografije malih ljudi, zlasti fotografije kovinarjev iz Ferralita ... ali pa fotografija starke, ki se je razveselila obiska novinarjev in si prižgala cigaro pri 96 letih . Tudi od tako imenovane politične fotografije nisem bežal. V spominu ostaja dogodek, ko sem v Ljubljani >na štop< pobral takrat že bivšega prvega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta. Po izgubi funkcije je izgubil tudi službeni avtomobil in se je kar >na štop< odpravil na neko tekmo slovenskih politikov.« Edi Masnec je v Celju razstavil fotografije iz 80. in 90. let, predstavil pa tudi svojo fotoknjigo. Odprtje razstave fotografij je Masnec začinil še s predstavitvijo svoje fotoknji-ge, v kateri je objavil okoli 300 fotografij in ki je pre- pričljiv in do konca avtorski pogled nekoč sijajnega fotoreporterja na leta, ko se je poslavljala Jugoslavija, ko je prihajala Slovenija in ko so bili ljudje to, kar so tudi danes - ljudje namreč, s svojimi zgodbami. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE Razstava, ki je (še) ni V Galeriji Plevnik - Kron-kowska v Celju so v soboto odprli doslej zanesljivo najbolj nenavadno razstavo v mestu. Razstave namreč ni, ali bolje rečeno -še ni. Po tleh galerije so nalepljene le črke z velikim vprašajem. In te črke sprašujejo: »Kaj naj bi v galeriji stalo?« Lastnik galerije Matija Plevnik pojasnjuje, da gre za razstavo v nastajanju. »Osnovno idejno izhodišče je ideja socialne skulpture, ki jo je razvil nemški konceptualni umetnik Joseph Beuys. Pri sodobni umetnosti nastaja zadrega, ker je marsikdo ne razume, še več ljudi jo odklanja. Zdaj ponujamo možnost, da vsak od nas predlaga, kaj naj bi v tej galeriji stalo. Avtor, ki želi ostati anonimen in vsi obiskovalci bodo tekom razstave lahko skupno oblikovali njeno postavitev, tako imenovano socialno skulpturo. Gre za povsem demokratičen in pluralen koncept, ki vabi, da vsi skupaj doprinesemo k sodobni umetnosti svoj del,« pojasnjuje Plevnik. Razstava bo do 1. maja torej nastajala, pa je tudi takrat še ne bo konec. Avtor želi namreč projekt še nadgrajevati. Gre torej za zanimiv umetniški poskus in hkrati tudi za željo, da v galerijo obiskovalci tisto, kar bi v njej radi videli, tudi prinesejo. Res bo zanimivo spremljati potek te razstave vse do njenega zaključka. BRST V Žalcu so pokazali, da ljudje še berejo. Praznik knjig Knjižnica _ odprla vrata Mednarodni dan knjig so počastili tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Na stojnici sta knjižnica in žalski zavod za kulturo, šport in turizem po starem katalonskem običaju podarjala knjige ter cvetove. Prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali Knjigam za praznik, je iz leta v leto bolj obiskana. Obiskovalci so z zanimanjem brskali med knjigami, ki jih knjižnica ne potrebuje več: bodisi so že nekaj časa nedotaknjene na knjižnih policah, poškodovane ali pa vsebinsko in fizično postarane. Z veseljem so odnašali knjige, ki so tako dobile nove prijatelje in novo domovanje. Sodeč po odzivu in zanimanju za knjigo, so v žalski knjižnici zagotovili, da bo prireditev Knjigam za praznik tudi prihodnje leto. TT Svetovni dan knjige so 23. aprila na izviren način, z dnevom odprtih vrat, počastili tudi v novi Osrednji knjižnici Celje. Obiskovalcem, ki jih je v novi knjižnici vse več, narašča pa tudi izposoja knjig, so raz- kazali nove prostore, popoldne pa so pripravili še druženje v knjižničnem atriju, ki je nov, prijazen vstop v Mestni park, hkrati pa počasi postaja tudi novo prizorišče kulturnih dogodkov. Teh v poletnih mesecih napovedujejo še več, tudi v povezavi z bližnjo Mestno plažo. Na svetovni dan knjige so mlade obiskovalce razveselili s prijaznim in z dobrim nastopom slovenske klovnese Eve Škofič Maurer, ki je s svojimi vragolijami navdušila in ani- mirala otroke. Proti večeru so v atriju zelo dober promenadni koncert izvedli še člani Celjskega plesnega orkestra Žabe z gostoma Mio Žnidarič in Ste-veom Klinkom, koncert pa končali še s predstavitvijo novosti - pevskega zborčka Male žabe. BS Foto: SHERPA Spodnje perilo v Rogatec V dvorcu Strmol v Rogatcu bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo starinskega spodnjega perila z naslovom Skrito razkrito. Na razstavi bodo prikazali najlepše kose iz bogate zbirke spodnjega perila, ki jo hrani Inštitut za svobodo oblačenja Brestanica. Nevsakdanjo zbirko zbirateljice, šmarske rojakinje Ine Čebular so lani predstavili na gradu Podsreda, kjer je bila to doslej najodmevnejša ter najbolj obiskana razstava. Na razstavi, ki so jo naslovili kot Spodnje perilo ven!, so med drugim prikazali razvoj, kako so spodnja oblačila delno postala vrhnja. Na današnjem slovesnem odprtju razstave v Rogatcu bodo nastopile Ljudske pevke iz Rogatca. Razstava bo odprta do 24. junija, vsak dan razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. BJ 20 JURJEVANJA NOVI TEDNIK Ob stojnicah v Zgornjem trgu so obiskovalci spremljali tudi prikaze starih obrti. Letos se je Šentjurjevo na veliko veselje Šentjurčanov iz parkirišča in kulturnega doma vrnilo na ulice v Zgornjem trgu. Šentjurski sejem so množice »okupirale« že v zgodnjem sobotnem dopoldnevu. Lepote domačega kraja so si obiskovalci lahko ogledali tudi naj Jurjevem pohodu, nato pa primerno lačni v Zgornjem trgu pojedli kislo »župo«. (Foto: IŠ) 7==;;- Št. 33 - 30. april 2010 - MM V kuhanju srednjeveških jedi na žlico se je pomerilo 16 ekip konjiških društev. Najbolje so se odrezali člani KD Loče. (Foto: MBP) V Taboru so s tradicionalnim Šentjurskim sejmom zaokrožili prireditve v okviru občinskega praznika. Sejem so v nedeljo otvorili z množično parado godbenikov, konjenikov, gasilcev, članov društev in oldtimerjev, v družbi Zelenega Jurija pa smo ujeli tudi hmeljarsko princeso Klaro Četina in starešino Ota Šporna. Jurjevemu so se v Mozirju, kjer so slavili občinski praznik, poklonili s številnimi prireditvami. Ogromno obiskovalcev je privabila rez modre kavčine, potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta, in dveh Stayerjevih trt. Da ne bo pomote: trte so po ukazu Sadjarskega društva Frana Praprotnika oziroma skrbnika trt Sandija Čoparja pravočasno obrezali, v soboto pa pripravili priložnostno slovesnost ter tako odprli tudi sezono v Mozirskem gaju, kjer zdaj stoji tudi klopotec. (Foto: Jože Miklavc) V parku barona de Vaya so srednjeveški tabor postavili Vitezi grofa Tattenbacha z gosti. Loki so brneli ves dan. Med večje atrakcije je gotovo sodilo tekmovanje v vlečenju vrvi. Takole so mišice napeli krepki mladci iz Svetega Štefana in ugnali Velike grizlije iz Ribnice. Ampak potem jih je čakal še spopad s favoriti iz Dobrine ... V Laškem so jurjevali že v petek, ko sta OŠ Primoža Trubarja Laško ter Etno odbor Jureta Krašovca Možnar pripravila tradicionalni Jurijev sprevod po ulicah Laškega. Sodelovalo je več kot 250 učencev razredov nižje stopnje, ki so uprizorili tudi rajalne in pastirske igre ter izbirali najdaljši in najbolj glasen rog. Jezdec na konju, ki ne pušča za sabo fig, za veselje otrok. Št. 33 - 30. april 2010 - 22 ŠPORT NOVI TEDNIK Putin Rusinji podelil srebrno, Polavderjevi zlato medaljo pa Celjskemu judu je spet uspel podvig, večji od prejšnjih. Bera medalj na evropskem prvenstvu na Dunaju je sicer enaka tisti na EP v Beogradu, toda zdaj je žlahtnejša. Drugo leto zapored je na EP zaigrala Zdravljica, v čast naši šampion-ki Luciji Polavder iz Griž, članici celjskega Sankakuja, ki je v najtežji kategoriji kot najlažja in najmanjša tekmovalka vse tekmice ugnala z ipo-nom in dopolnila sijajno bero Slovenije, posebej pa še celjskega kluba, potem ko sta bronasti medalji osvojila poškodovani Roki Drakšič in senzacionalno Vlora Beđeti. »Lucija je bila brezhibna« Iskrene čestitke pripadajo nepopustljivemu trenerju Marjanu Fab-janu, ki nadaljuje celjski ep na mednarodni sceni. Lucija Polavder je bila sijajna, polfinale z Bryantovo in finale z Donguzašvilijevo si zaslužita podroben prerez. »Navodila so bila klasična, utrujati in utrujati tekmici, potem pa napasti. V finalu me je bilo strah sodnikov, toda ne glede na Putinovo prisotnost, so svoje delo opravili zgledno. Lucija pa je bila brezhibna. Roki je prebolel pljučnico, forme pa na treningih nismo povsem ujeli. Toda bil je izjemno bojevit, tudi po izpahu rame. Z zadnjimi močmi je za bron premagal Francoza. V Urškini kategoriji je drugo mesto osvojila Vlorina tekmica iz mladinske konkurence. Vlora je prikazala vse, kar zna, naletela pa je pač na nizozemsko šampionko,« pripoveduje Fabjan. V izjemnem opusu celjskega San-kakuja manjkata le še Zdravljici na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah. Si želimo preveč? »Ne, takšna pričakovanja so realnost. Težko pa bo načrtovati formo, kajti pred in po svetovnem prvenstvu so tekme svetovnega pokala, kjer se pridobivajo točke za OI v Londonu. Svojih varovancev ne bom obremenjeval z visokimi cilji,« trdi »Fabi«, ki je namesto sprejema sklical sestanek in tekmovalcem predstavil svojo vizijo dela v prihodnjih tednih in mesecih. On že ve, sijajni dosežki govorijo v njegov prid. Dan dneva proti okupatorju so v Grižah združili s sprejemom Lucije Polavder in Rokija Drakšiča. Britanko Karine Bryant in jo v šestem poskusu prvič premagala. Tudi finale je bil nekaj posebnega, nastop ruske orjakinje Tee Donguzaš-vili je spremljal ruski premier Vladimir Putin. Polavderjeva je po poldrugi minuti tekmico povlekla k sebi, v naslednjem hipu pa jo atraktivno vrgla preko sebe. Putin je zaploskal, tudi podelil medalje in se fotografiral z dobitnicami kolajn. »Še posebej sem bila vesela zmage nad Britanko. Borba je bila zelo naporna, trajala je skoraj do izteka časa, potem pa so sodniki tekmico kaznovali in zagotovila sem si odličje. Rusinja je imela v finalu najbrž večjo tremo od mene. Sledili so najlepši trenutki, ko sem na zmagovalnem odru poslušala državno himno,« opisuje Lucija. Med 9. in 12. septembrom bo v Tokiju svetovno prvenstvo, vmes pa svetovni pokali. »Formo bo pred potjo na Japonsko treba ponovno loviti, da bom spet stara >Luca<. Spet bom zaprosila bivše tekmovalce na Celjskem, ki se ne ukvarjajo več z judom, da mi pomagajo kot spa- ring partnerji. Njim in Marjanu Fab-janu gre še posebna zahvala!« Usoden vpliv dolgih las Za mnoge je največje presenečenje dosežek Vlore Beđeti, 18-letna Celjanka je tretja v Evropi med čla- nicami. V kategoriji do 63 kilogramov, kjer naslova zaradi poškodbe ni branila Urška Žolnir, je premagala Izraelko Schlezingerjevo in Španko Aguire, v polfinalu pa je izgubila z večkratno prvakinjo, Nizozemko Willeboordse. Nato je celjska dijakinja v borbi za bron ugnala Nemko Claudio Ahrens, kar je njen doslej največji uspeh: »Za odličje se zahvaljujem Urški Žolnir in trenerju Fabjanu, ki sta me bodrila skozi celoten tekmovalni dan in mi dajala nasvete. Če ne bi naletela na Nizozemko, bi morda nastopila v finalu. Počutila sem se sposobno tudi za tak podvig.« Sprva je bila plavalka. »Trener je zahteval, naj si postrižem dolge lase. Nisem pristala. Bila sem zelo razočarana in zapustila bazen. Oče Fikri se je slučajno pogovarjal z Marjanom Fabja-nom, ki me je povabil v klub in tako se je začelo.« Prikupna Vlora ima sicer že nekaj časa krajšo pričesko, oče Fik je njen najbolj goreč navijač. Rocky Roki Majdič - hops - Drakšič se je junaško boril prvi dan EP. Pred časom je prebolel pljučnico, izpustil precej treningov in je bil slabše pripravljen, vseeno pa je izločil Turka Yilmaza in Latvijca Kozlovsa, nato pa v polfinalu izgubil z Madžarom Ungvarijem. Ta ga je z vzvodom želel prisiliti k predaji, Drakšič je začel tolči po blazini, sodnik pa tega ni videl in Madžar je še močneje poprijel ter Rokiju izpahnil ramo. Marjan Fabjan ga je odpeljal v bolnišnico z upanjem, da bo njegov varovanec sposoben še za eno borbo. Dobil je protibolečinsko injekcijo in nato premagal Francoza Loica Korvala v boju za tretje mesto. Za Drakšiča je to prvo odličje v članski konkurenci, pa tudi za Fab-jana kot trenerja judoistov. »Boj z Madžarom je bil enakovreden, ko je nenadoma napadel. Nisem se imel časa niti predati, vse je bilo tako hitro, in rama je skočila s svojega mesta. Vzvodi so sicer dovoljeni le na komolcu. Moral sem se zbrati za na- slednjo borbo, zalil me je adrenalin in lahko bi rekel, da sem >plaval na bolečinah<. Dolgo sem čakal na medaljo, dobil sem jo. Je prva za moške na velikem tekmovanju v našem klubu.« Enoletna sponzorska pogodba Navkljub recesijskim časom določena športna društva, ki žanjejo uspehe, uspevajo pridobiti nova sponzorska sredstva. To je uspelo prav Sankakuju. Odslej se imenuje Judo klub z'dežele Sankaku Celje. Vložek bojda sicer ni visok, zato pa ne gre za »klasično mecenstvo«, temveč dejansko za marketinško potezo. Predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec je dejal: »S podpisom pogodbe smo zadovoljni oboji, tako klub, ki je eden izmed najboljših v Evropi, kot sponzor, ki ima dober imidž in že nekaj časa vlaga v šport. Želimo okrepiti svojo blagovno znamko, obenem pa pomagati temu okolju. Dogovor je sklenjen za eno leto, ne vidim pa razloga, da ga ne bi podaljšali.« Na tekmi svetovnega pokala v Braziliji bodo 22. in 23. maja nastopili štirje člani kluba z Lopate - ki je dejansko na deželi - Urška Žolnir, Ana Velenšek, Lucija Polavder in Roki Drakšič, čez dober teden pa v Tuniziji poleg omenjenih še Tina Trstenjak in Vlora Beđeti. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, TONE TAVČAR jucldtlub /ž'dezete^ 5ANKAKU-CELJE Šentjur iz 2. lige, Simer Šampion v njo? Rusinja poletela pred Putinom Lucija Polavder je v prvi minuti ugnala Ukrajinko Jaromko, nato po slabih dveh minutah Italijanko Tan-gorre. V polfinalu se je spopadla z V 2. SNL pred zadnjimi štirimi krogi voda krepko teče v grlo igralcem Šentjurja. Doma so izgubili s Šenčurjem (0:2). Dravinja je zopet v zmagovalnem ritmu, v Kranju je s 3:1 ugnala Triglav. Šentjurčani so pred sklepnim dejanjem v 2. ligi v zelo težkem položaju, na zadnjem mestu. Proti Šenčurju (Tiganj, Kreft ...) je bil ključen prvi polčas. Tako kot v Ivančni Gorici sta tudi tokrat ekipi pomagala Marijo Močič in Denis Popovič (iz CM Celja), a se vidi, da je preostali del moštva še premlad, da bi bil kos težki nalogi. Oskar Drobne je ugotovil: »Zelo smo se oddaljili od cilja. Na vsaki tekmi moramo zdaj brez kalkuliranja igrati na zmago. Lahko presenetimo pri Aluminiju, a s povsem drugačno igro, z večjo borbenostjo.« Nogometaši celjskega Simerja Šampiona pa so po zmagi nad Čar-do pod žarometi v torkovem praz- ničnem večeru zadržali občutno prednost na lestvici 3. slovenske lige - vzhod in se vse bolj bližajo uvrstitvi v 2. ligo. Na štadionu Olimp je trener Jani Žilnik po dobljenem derbiju priznal: »Pomembnost tekme je povzročila živčnost pri naših fantih. V drugem delu so se je otresli in v višji prestavi izpeljali nekaj dobrih akcij ter dosegli lep zadetek. Če bomo tako igrali, nas bo težko kdo zaustavil. Edina težava je naš >ozek kader<, ki pa je tekaško zelo sposoben.« Strelec edinega gola je bil Dragan Lazičič, s 25 m je zadel zgornji kot gola: »Do konca bo najtežja domača tekma s Šmartnim, za katerega pa upamo, da bo do predzadnjega kroga doživel še kak spodrsljaj in da bomo lahko predčasno slavili.« MITJA KNEZ DEAN ŠUSTER Foto: TimE Tomaž Kožar (v modrem dresu) je v soboto za zmago Šampiona s 4:1 trikrat zatresel mrežo Tromejnika. Nocoj obračun Đuričić - Prašnikar Šestič izgubila oba v istem krogu - V tej sezoni prvenstveni lokalni derbiji Rudarju, pokalna CM Celju Prvič je državni prvak Koper, ki mu Maribor ni mogel do živega. Boj za tretje mesto je še vedno odprt, Nafta in CM Celje (oba po 45 točk) sta namreč izgubila, Olimpija (44) se je z zmago v Lendavi povsem približala, tudi Gorica (43), medtem ko Rudar (42) preži v zasedi. Trenerju Marijanu Pušni-ku je uspelo dobiti vse tri prvenstvene tekme v tej sezoni proti Celjanom. Tokrat bo Ve-lenjčane vodil Bojan Prašni-kar, ki je, odkar je zamenjal Francija Oblaka, od devetih možnih točk osvojil eno, vsekakor pa bo danes vključil vse možne potenciale za zmago. Utrujeni? Po sila privlačnem pokalnem dvoboju z Mariborom so Celjani »pogrnili« še v Novi Gorici. Spet so prejemali gole, kot jih vidimo v kadetski ligi. Brez Repa, Bezjaka in Ur-banča so bili zelo skromni. Nocoj bodo na tribuni Arene Petrol med drugimi tudi Milan Andželkovič (rdeč karton), Saša Bakarič, Domagoj Duspara (rumeni), Slaviša Dvorančič (poškodba kolena), morda pa tudi Alen Romih, ki je sicer že vadil, po- Po petih medsebojnih obračunih v tej sezoni vodi Rudar s 3:2. Vse tekme je dobil v prvenstvu ob razliki v golih 9:1. Pa še tisti zadetek, ki ga je prejel, je bil pravzaprav avtogol Saviča. tem ko so ga zapustile zdravstvene težave. V dosedanjih 46 lokalnih derbijih so Celjani sicer uspešnejši, saj so zmagali 18-krat ob 14 remijih in prav toliko porazih, toda v tej sezoni so »knapi« dobili vse tri tekme v 1. SNL - 28. oktobra lani so Areno Petrol zapuščali, ko je semafor kazal 0:4! To je bila njihova pe- ta zmaga v Celju, kjer so desetkrat izgubili, šestkrat pa CM Celje (3-4-1-2): Muj-činovič - Gobec, Andžel-kovič, Bakarič - Štraus, Lovrečič, Brezič, Purišič -Popovič - Dvorančič, Dus-para. Igrali so še Krljano-vič, Leskovar, Kačičnik. je bilo neodločeno. Domači strateg Milan Đuričić bo svo- Rudar (4-3-2-1): Savić - Golob, Cipot, Sulejma-novič, Jelečevič - Toma-žič Šeruga, De Moraes, Trifkovič - Metelka, Tom-čak - Selimi. Igrali so še Jahić, Stojnič, Grbič. je fante »navil« do konca, kar bi lahko zagotovilo zelo gle-dljivo predstavo, še posebej, če bi se za podobno taktiko odločil tudi Bojan Prašni-kar, v kar poznavalci ne verjamejo. Že v torek bodo Celjani potovali v Ljudski vrt, ki ga »obožujejo« ... »V Celje za tretje mesto« Nogometaši Kopra so v Velenju pred 1.500 gledalci dokončno odločili prvenstvo. Po zmagi z 2:0 so se zasluženo veselili prvega naslova državnih prvakov. V 1. polčasu so bili veliko boljši nasprotniki, gostiteljem praktično niso dopustili ničesar. Premoč so kronali v sodnikovem dodatku časa, ko je po podaji Pavlina zadel Mitja Brulc. Da je Miran Pavlin najzaslužnejši za naslov Kopra, je z asistenco potrdil tudi v nadaljevanju. V 53. minuti je zaposlil Da-reta Vršiča, ta pa je v kazenskem prostoru osmešil domačo obrambo. Čeprav so imeli igralci Rudarja nekaj nevarnih priložnosti, ko bi morali zadeti, je spet odpovedala realizacija. V 20. minuti je namesto vratarja Sa-vića, ki se je poškodoval po trku s Selimijem, v gol stopil Safet Jahič. Na drugi strani je v golu izvrstno deloval Ermin Hasič in obranil nekaj izvrstnih priložnosti. Bojan Prašnikar je po porazu dejal: »Z voljo in željo, ki ju kažejo igralci, sem zadovoljen. Je pa res, da nam primanjkuje kvalitete, kar je v določenih trenutkih odlo- čujoče. Nismo ekipa, ki bi bila brez srca. V zadnjih štirih krogih se bo odločalo o tretjem mestu. Že v Celju bomo poskusili poseči v ta boj.« Damjan Trifkovič je bil razočaran: »Koper je odigral zelo dobro, oboji smo imeli kar nekaj priložnosti. Morda smo imeli kakšno izrazitejšo mi, a gostje so v Velenje prišli po potrditev naslova in zmaga jim je to omogočila. Ne preostane nam drugega, kot da jim čestitamo. Zdaj odhajamo v Celje, kjer smo jeseni slavili s 4:0. Upam, da se bo to ponovilo.« Prva violina Kopra je Miran Pavlin. Zagotovo je najzaslužnejši, da prva zvezdica potuje na Obalo. Pred sezono je sestavil izjemno moštvo z zmagovalnim duhom: »Od prve minute smo vedeli, po kaj smo prišli, in zasluženo zmagali. Zelo sem vesel za fante, ki so od prvega dne razumeli našo zgodbo. Mislim, da ta ekipa še ni rekla zadnje besede.« Velenj-čani, ki še upajo na uvrstitev v evropsko tekmovanje, se bodo morali zanj še krčevito potruditi. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA LESTVICA 1. SNL 1.LUKA KOPER 2. MARIBOR 3. NAFTA 4. CM CELJE 5.0LIMPUAI-2) 6. HIT GORICA 7. RUDAR 8. DOMŽALE 9. INTERBLOCK 10. LABOD DRAVA 32 20 32 16 32 13 32 13 32 13 32 12 32 13 32 11 32 9 32 7 3 55: 10 55: 13 46: 13 49: 12 44: 13 58: 6 39: 8 13 45: 5 18 33: 9 16 30: ur u' L. I ď u. 28 66 43 53 47 45 53 45 30 42 54 41 47 40 52 40 55 32 45 27 »Kot selektor sojenja ne smem komentirati« V 5. krogu lige za prvaka so rokometaši Celja Pivovarne Laško doživeli prvi poraz v domači konkurenci v tej sezoni. Izgubili so v Rdeči dvorani z Gorenjem s 34:32, nato pa se je njihovo vodstvo pritožilo zaradi materialnega kršenja pravil; Edi Kokšarov je v 44. minuti dosegel gol za vodstvo s 26:22, vendar ni bil priznan, čeprav je zapisnikarska miza šele po njem reagirala na napačno Vu-grinčevo menjavo. Uroš Zorman je vseh 9 golov dosegel iz igre, odigral je najboljšo tekmo v sezoni. Sredi 2. polčasa se mu je domača obramba še posebej posvetila, sledil je padec v igri, obenem tudi sodniške odločitve, ki so razburjale celjski tabor (Celje 22 minut kazni in dve sedemmetrov-ki, Gorenje 10+11), in poraz! Sodila sta Jože Humek in Rok Škvarč iz Dobove, od koder prihaja tudi direktor velenjskega kluba Stane Os-trelič. Zormanu je prekipelo po koncu tekme, želel je določena pojasnila od sodniškega para, potem pa so soigralci poskrbeli, da je odšel v garderobo. V njej je bil očitno že opozorjen, kako mora govoriti: »Komentarju sojenja se bom izognil. Vsi so videli, za kaj je šlo. Mi smo jezni, oni so zadovoljni, re- snica pa je nekje vmes.« Trener Zvonimir Serdarušić je na novinarski konferenci dejal, da bi kot klubski trener lahko komentiral sojenje, da pa si tega, ker je tudi slovenski selektor, ne more privoščiti. Pokončna drža, ni kaj, toda to ne bo dovolj, če se bo začelo zapletati v ozadju. »Noka« je le dodal: »Domači trener je pohvalil našo športno igro. Toda mi smo imeli 22 minut izključitev .« Sodnika sta po tekmi prijavila Zor-mana. Odločitev o njegovi morebitni kazni včeraj še ni priromala do kluba. »Celje je v vrhunski formi, predvsem pa Uroš Zorman, ki trenutno sodi med najboljše srednje zunanje napadalce na svetu. Povzročal nam je obilo preglavic, v 2. polčasu pa smo zajezili največjo nevarnost s spremembo obrambe. Po drugi strani smo zaradi naše zelo dobre fizične pripravljenosti držali ritem vseh 60 minut. Zmago je prinesla tudi naša granitna obramba, v 2. delu smo prejeli le 13 golov,« je povedal trener Branko Tamše, svoje mnenje pa je dodal Rok Ši-mič, vse boljše levo krilo Gorenja: »Igrali smo zmedeno, žoga se nam je odbijala v roke tekmecev, ki so do odmora izvedli sedem pro- tinapadov in ustvarili občutno razliko. Potem smo krenili na vse ali nič. V boju za prvo mesto nismo nikoli obupali in dokler bo obstajala teoretična možnost, ne bomo vrgli puške v koruzo!« V sredo pa so Celjani v Zlatorogu zlahka povozili ljubljanski Slovan, ki je deloval precej nezainteresirano, z mislimi je bil že na nedeljski tekmi proti Sportingu, ko bo lovil nastop v finalu evropskega pokala. Bilo je 41:33. V moštvo se je po prestani kazni vrnil Dragan Gajič: »Na velenjski tribuni mi je bilo zelo težko, bil sem izjemno živčen. Našemu porazu so botrovali padec zbranosti, splet okoliščin in nekaj >butastih< napak. V sredo smo dokazali, da smo vse bolje pripravljeni, kajti spremljali smo ritem Slovana. Naš cilj je zmagati na vseh preostalih štirih tekmah.« Naslednja postaja bo Trebnje, 8. maja. Če »pivovarji« v gosteh premagajo Trimo in Ormož, si lahko celo privoščijo poraza doma s prvima zasledovalcema, pa bi kljub temu vrnili naslov prvaka v Zlatorog. Seveda bodo igrali na vso moč, tudi zato, da veselica, ki se obeta, ne bo imela lepotne napake. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Zvezdnika Celja Pivovarne Laško in Gorenja, Uroš Zorman (desno) in Ivan Čupić. 24 ŠPORT - KRONIKA NOVI TEDNIK Šentjur premagal vsa ljubljanska moštva Uvodno tekmo 9. kroga lige za prvaka za košarkarje so na gostovanju v Domžalah odigrali Laščani in vknjiži-li že osmi poraz, Šentjur pa se je povzpel na 4. mesto, ki vodi v polfinale. Gostoval je na Ježici pri Par-kljih in se z zmago izenačil z njimi. Ekipi tako ostajata neposredna tekmeca za preboj v polfinale končnice državnega prvenstva. Srečanje so gostje začeli precej nesproščeno in zaostajali za 6 točk, nato so se zbrali in po osmih zaporednih točkah Sandija Čebular-ja in trojki mladega Tadeja Fer-meta pokazali, da so prišli po zmago. Druga četrtina se je nadaljevala v izenačenem ritmu, a so jo na koncu prepričljivo dobili Šentjurčani, ko so na odmor odšli s prednostjo 41:33. »Kljub dobri in borbeni igri smo prišli na varno šele v tretji četrtini, ko smo pobegnili za 15 točk. Ne vem pa, kaj je bilo v zadnjih nekaj minutah tekme, ko so se fantje ustrašili zmage ter so zaigrali zmedeno in raztrgano. Parkljem na srečo do preobrata ni uspelo, čeprav so se nam zelo približali,« je dejal trener PANORAMA NOGOMET 1. SL, 32. krog: HIT Gorica - CM Celje 3:0 (2:0); De-mirovič (4), Osterc (24, 54), Rudar - Koper 0:2 (0:1); Brulc (45), Vršič (53), Maribor - Domžale 1:1 (0:0), Nafta - Olimpija 0:1 (0:0), Interblock - Drava 0:2 (0:2). 2. SL, 22. krog: Livar - Šentjur 3:2 (2:0); Firšt (76), Gaš-peršič (87), Dravinja - Bela krajina 4:0 (1:0); Alenc (23, 54), Rošer (64-11 m), Mah-mutovič (84), 23. krog: Šentjur - Šenčur 0:2 (0:2), Triglav - Dravinja 1:3 (0:3); Agič (5, 35, 44). Vrstni red: Primorje 47, Triglav 40, Bela krajina 35, Aluminij 34, Mura 33, Dravinja 31, Šenčur 30, Krško 23, Livar 22, Šentjur 21. 3. SL - vzhod, zaostali, 15. krog: Simer Šampion - Čarda 1:0 (0:0); Lazičič (57), Mons Claudius - Paloma 0:2 (0:2), 21. krog: Simer Šampion - Tro-mejnik 4:1 (3:1); Kožar (6, 26, 64), Lazičič (32), Pesnica - Kovinar Štore 1:1 (0:1); Drobne (43), Šmartno - Mons Claudius 5:3 (3:1); Cizej (27), Mu-janovič (28, 54), Kraljevič (32), Podgoršek (69); Peer (12), Špoljar (71), Muratovič (85), Zreče - Dravograd 0:2 (0:0). Vrstni red: Simer Šampion 47, Šmartno 40, Čarda, Dravograd 39, Malečnik 33, Stojnci, Zreče 41, Veržej 29, Odranci 28, Kovinar 23, Tro-mejnik, Pesnica 20, Paloma 15, Mons Claudius 8. Štajerska liga, 21. krog: Rogaška - Poljčane 1:0 (1:0); Ta-dina (1), Gerečja vas - Šoštanj 0:2 (0:0); Smajlovič (51), Obu (75), Partizan - Šmarje 1:2 (1:1); Asllanaj (28), Žnidar (57), Bukovci - Vransko 8:1 (3:0); Krivec (54). Vrstni red: Damjan Novakovič, ki je bil tudi tokrat zadovoljen z izvajanjem prostih metov, saj so jih zadeli 13 od 16. Šentjurčani so z zmago s 83:72 dokazali, kar je Novakovič govoril celo sezono, da je v letošnjem prvenstvu mogoče premagati prav vsako ekipo. Rdeče-modri imajo še en razlog več za sproščenost na parketu, saj so v ligi za prvaka premagali prav vsa tri ljubljanska moštva. Najprej so ugnali Slovana, nato do takrat nepremagljivo Union Olimpijo, zdaj pa še Parklje. Najboljši strelec je bil tudi tokrat Čebular, ki je vpisal 27 točk. V naslednjih petih krogih čaka Šent-jurčane ogorčen boj za vstop v končnico, že danes pa bodo gostili novomeško Krko, ki si ne želi samo polfinala, temveč nastopanja v jadranski ligi. Zlatorogu skoraj zmaga V letošnjem prvenstvu je bila tretja četrina že večkrat odločilnega pomena, ko so varovanci Aleša Pipana padli v zbranosti, a tokrat proti Domžalam ni bilo tako. Laš-čani so bili z gostitelji izena- Bistrica 48, Ormož 41, Pod-vinci 36, Peca, Šmarje, Rogaška 35, Koroške gradnje 30, Pohorje 29, Šoštanj, Gerečja vas, Poljčane 28, Partizan 18, Bukovci 13, Vransko 8. MALI NOGOMET 1. SL, za popolnitev, 4. krog: Nazarje - Ptuj 1:5 (0:2); Šemenc (30). Vrstni red: Ptuj 12, Tomi Press Bronx 7, Sevnica 4, Nazarje 0. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 5. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 34:32 (14:19); Čupić 14, Žvižej 5, Harmandić, Šimič 4, Bezjak, Natek 3, Rnić 1; Zorman 9, Toskić 7, Kokša-rov 6, Marguč, Pajovič 3, Vu-grinec 2, Kojić, Koljanin 1, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan 41:33 (21:13); To-skić 7, Gajič, Kokšarov 6, Vu-grinec, Razgor 5, Zorman 4, Marguč 3, Pajovič 2, Goren-šek, Dačević 1. Vrstni red: Celje 46-6, Cimos, Gorenje 39-11, Slovan 26-26, Trimo 25-25, Ormož 19-31. 1. SL (ž), za prvaka, 7. krog: Celeia Žalec - Krim Mercator 18:30 (11:15). Vrstni red: Krim Mercator 58, Olimpija 51, Zagorje 46, Celeia Žalec 34, Ptuj 26, Krka 24. 1. SL (ž), od 7.-10. mesta, 6. krog: Izola - Celje Celjske mesnine 27:37 (16:12). Vrstni red: Burja 27, Celje 24, Piran 19, Izola 17. KOŠARKA 1. SL, 9. krog: Helios - Zlatorog 78:66; Laškevič 21, Močnik 11; Dimec 15, Čmer 13, Bubnič, Goljovič 11, Rizvič 5, Pelko 4, Zupanc 3, Strnad, Ata-nackovič 2, Parklji - Šentjur 73:82; Čebular 27, Simović 15, Crenshaw 13, Ručigaj 8, Sebič 6, Lapornik 5, Ferme, Alispa-hič 3, Jovanovič 2; Đapa 30, Čebašek 11. Vrstni red: Union čeni vse do zadnje četrtine, ko je Helios po štirih zaporednih točkah Snowa ušel na varno prednost 11 točk. Laš-čani pa so imeli v torek tudi slab strelski dan, sploh pri metu za tri točke - zadeli so le dva od 16 poskusov. Luka Dimec je dosegel 15 točk, Miha Čmer 13. Danes bo Zlatorog gostil Parklje, ki odkrito prihajajo po zmago. Rogaška ostaja v 1. B ligi Košarkarji Rogaške so drugič zapored igrali dodatne kvalifikacije za vstop v ligo najboljših, a jim je tudi tokrat spodletelo. Tudi na drugi tekmi je bil boljši Koper, ki tako ostaja v 1. SKL. Varovanci Borisa Zrinskega so tekmo odlično začeli, po 1. četrtini celo vodili za 11 točk, dobro nadaljevali tudi v drugi, a so na odmor odšli s prednostjo le še treh točk. V drugi polovici tekme so domačini, ki so nastopili v polni dvorani, izvedli preveč individualnih akcij, kar je posledično pripeljalo do padca v igri in poraza z 82:71. MOJCA KNEZ Olimpija 17, Krka, Helios 16, Šentjur, Parklji 14, Zasavje 12, Zlatorog 10, Geoplin Slovan 9. 1. SL, za popolnitev, 1. tekma: Koper - Rogaška 82:68; Richter 20, Ugrehelidze, Držič 15; Jotič 16, Pešič, Pungartnik 12, Smajlovič 9, Ambrož, Spe-šič 6, Ravnikar 4, Petrovič 3, 2. tekma: Rogaška - Koper 71:82; I. Spešič 17, Smajlovič 16, Ambrož 8, Petrovič, Pun-gartnik 6, Marčič, Kos 5, Ravnikar 4, Jotič, Pešič 2; Richter 17, Mihalič, Držič 16. 1. SL (ž), polfinale končnice, 1. tekma: Merkur - Triglav 83:60; Grgin Fonseca 18, Ša-renac 14, Barič 13, Turčinovi-ć 10, Verbole 8, Klavžar 7, Be-lak 6, Kerin 3, Jagodič, Abra-movič 2; Černi vec 15, Gort-nar, Ljubenovič 13, 2. tekma: Triglav - Merkur Celje 59:71; Černivec 20, Gortnar 16; Ša-renac 33, Tavić 12, Barič 10, Grgin Fonseca 5, Verbole, Ja-godič 4, Turčinović 3. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 30. 4. NOGOMET 1. SL, 33. krog: CM Celje - Rudar (18). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 6. krog, Trebnje: Trimo - Gorenje (20). KOŠARKA 1. SL, 10. krog, Laško: Zlatorog - Parklji (19), Šentjur - Krka (19.30). Nedelja, 2. 5. NOGOMET 2. SL, 24. krog, Kidričevo: Aluminij - Šentjur, Slovenske Konjice: Dravinja -Primorje (17). B Vl|l v ■ ■ Trčili z rešilcem V nedeljo pozno zvečer sta v križišču Dečkove in Vrunčeve ulice v Celju trčili reševalno in osebno vozilo. V trčenju sta se dve osebi lažje poškodovali. Poškodovana sta bila tudi dva avtomobila, ki sta bila parkirana v bližini kraja nesreče. Natančne okoliščine nesreče še niso znane. Foto: GrupA Varno! Slovenska policija ob 1. maju tudi letos opozarja na previdnost pri kurjenju kresov. Za to je namreč treba pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote. Med prvomajskimi prazniki se običajno poveča uporaba pirotehničnih izdelkov. Ker pa zakonodaja uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, prepoveduje, bodo policisti pozorni na kršitve. Možnaristi pa, kot je znano, morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Zaradi površnih dimnikarjev skoraj tragedija Sredi decembra smo poročali o primeru v Malgajevi ulici v Celju, kjer je v enem od stanovanj prišlo do uhajanja ogljikovega monoksida iz plinske peči. Pri tem so se zastrupile štiri osebe, bile so tudi hudo poškodovane. V preiskavi so sodelovali izvedenci dimnikarske stroke in strokovnjaki s področja servisiranja plinskih peči. Ti so ugotovili, da je plin začel uhajati zaradi nepravilnega delovanja peči. Kot so sporočili s celjske policije, naj bi bila za uhajanje plina kriva dimnikarska služba, saj njeni delavci pri letnem pregledu peči in tuljav niso ukrepali v skladu z veljavnimi predpisi in niso prepovedali uporabe peči, čeprav so ugotovili nepravilnosti. Zaradi povzročitve splošne nevarnosti so zato ovadili dve 37-letni osebi. SŠol M V V ■ v ■ ■ Pogrešane še niso našli Ivano Oblak iz Andraža nad Polzelo pogrešajo že več dni. Do zdaj so pripravili več iskalnih akcij, v torek pa so iskalno akcijo organizirali lovci, gasilci, zaposleni na žalski policijski postaji in drugi krajani. V iskanju na delu območja Polzele in Andraža nad Polzelo je sodelovalo več kot 50 ljudi. Do potankosti so pregledali območje, vendar Oblakove, visoke 155 centimetrov, rjavih oči in rjavih, kratko pristriženih las, oblečene v svetlo zeleno bundo, črne hlače in črne čevlje, niso našli. Pogrešana ima demenco. V akciji so sodelovali tudi njen mož, sin in hči, ki se vsem, ki so do zdaj pomagali iskati in jo bodo še naprej, iskreno zahvaljujejo. Če pa bi jo kdo videl, prosijo, da to sporoči na telefon 113 ali domačim na 031 632-490. TT Mož pogrešane Polde Oblak in sin Polde Oblak ml. ÍWHMIN KRONIKA 25 Azilni turizem in subvencije za goljufe: sramota za uradnike Z lahkoto do delovnih dovoljenj, državnih subvencij in do kupa opeharjenih delavcev Celjski kriminalisti se trenutno ukvarjajo s 13 primeri kriminalističnih preiskav nedovoljenega prehajanja meje, 56 primeri overitev lažnih vsebin, 6 goljufijami, z enim ponarejanjem listin in več kot 100 primeri mahinacij s tujimi delavci! Tuji in predvsem naši podjetniki namreč masovno izkoriščajo nepovezanost ter neprevidnost zavoda za zdravstveno zavarovanje, zavoda za zaposlovanje in vseh upravnih enot in tujim delavcem omogočajo dovoljenja za bivanje in delo pri nas. Po zanesljivih podatkih se dogajajo nedopustne reči, saj tujci dobijo dovoljenja na podlagi ponarejenih dokumentov! Medtem ko večina naših delavcev trpi zaradi revščine in težko dobi državno pomoč, država nekaterim z lahkoto nasede. Da ne bo kdo narobe razumel, s tujimi državljani ni nič narobe, temveč je nekaj narobe s sistemom, ki jim omogoča tako očitne zlorabe, in z ljudmi, ki bi to morali nadzorovati, a tega ne počnejo. Edina, ki se s tem najbolj ukvarja, je zaenkrat policija. Ta preiskuje številne zlorabe predvsem delovnih dovoljenj na Celjskem. »Pravilno je, če delavec pride k delodajalcu, za katerega je bilo dovoljenje izdano, nadrejeni ga prijavi za prebivanje, na zavod za zaposlovanje in zdravstveno zavarovalnico in zanj pla- Vodja oddelka za državno mejo in tujce v Sektorju uniformirane policije PU Celje Janez Ilek čuje prispevke. Zgodi pa se, da tujec pride v Slovenijo k delodajalcu, naredita prijavo prebivanja, ne pa tudi prijave delovnega razmerja, prispevki se ne plačujejo. Ali ga delodajalec prijavi za bivanje, tujec pa odide v druge države. Naslednja oblika zlorab je, da je tujec uradno zaposlen v kakšnem tujem podjetju (po možnosti fiktivnem), dejansko pa dela v Sloveniji za slovenskega delodajalca. S tem se delodajalec izogne obveznim prispevkom,« nam je razlagal Janez Ilek, vodja oddelka za državno mejo in tujce v Sektorju uniformirane policije PU Ce- Majhen in čokat košarkar Tujci prihajajo v Slovenijo tudi kot poklicni športniki in celjska policija ima kar nekaj problemov s tem, saj so že kaznovali več športnih klubov. Še huje je s »študenti«, ki pod pretvezo študija prihajajo v Slovenijo delat kot športniki. Klubom tako ni treba sklepati delovnega razmerja in pridobivati dovoljenj, pa tudi privarčujejo kaj. Kar nekaj je takšnih, ki pridejo kot nogometaši v Slovenijo z vizumom, a nimajo pojma o osnovah nogometa, med »košarkarji« pa naj bi bili takšni, ki ne vedo niti, kaj je »trojka« ... Ostal brez dlani Pretekli konec tedna je zagorelo v stanovanjski hiši v Matkah. Požar je zajel ostrešje objekta in poškodoval fasado. Škode je za okoli 10 tisoč evrov. Ogenj naj bi izbruhnil zaradi napake na primarnem vodu, ki povezuje električno omarico. Dopoldne istega dne pa je zagorelo v zapuščenem objektu v Čopovi ulici v Celju. Gasilci so v hiši našli tudi brezdomca, ki na srečo ni bil poškodovan. Nesreča pa se je v nedeljo zgodila tudi v Svetem Florjanu na območju Rogaške Slatine. Okoli 11. ure je namreč prišlo do eksplozije na podstrešju stanovanjske hiše. Preiskava je pokazala, da je mladoletnik na podstrešje prinesel mino. Med držanjem v roki pa se je aktivirala in eksplodirala. Pri tem je dobil hude poškodbe rok in obraza. Eno roko naj bi mu v predelu zapestja celo amputirali, na drugi pa odstranili dva prsta. Policisti še ugotavljajo okoliščine nesreče. Brez prstov pa je ostala tudi 20-letnica iz Marija Reke na območju Žalca. S člani družine je na krožni žagi obdelovala smrekove deske, pri tem pa je z desno roko segla v območje žaginega lista. Kljub rokavicam ji je žaga odrezala dva prsta, dva pa hudo poškodovala. Dekle se zdravi v celjski bolnišnici. Nadležnež! Na bencinskem servisu Petrol na Mariborski cesti v Celju so v nedeljo trije moški obstopili 20-letnega občana in ga želeli okrasti. 20-letniku je uspelo pobegniti, a mu je eden iz skupine, star 19 let, sledil in ga nedaleč od bencinskega servisa ponovno napadel in zahteval denar. Tudi tokrat se je napadenemu uspelo rešiti. Po prijavi na policijo so 19-let-nika kasneje prijeli. V Trški Gorci na območju Šentjurja pa sta neznana storilca oropala starejšo občanko. Žensko sta celo zvezala, bila pa sta zamaskirana. Ukradla sta ji 20 evrov in pobegnila neznano kam. Policija ju še išče. SŠol lje. O posameznih primerih zaradi interesa preiskav ne more govoriti. Povedano po domače: tujec lahko pride v Slovenijo, si tu uredi dovoljenje za delo in bivanje, potem pa se (ker je zakonodaja takšna) lahko prosto sprehaja po vsem šengenskem prostoru. Nekateri so že leteli iz Prištine direktno v Švico, pa so jih poslali v Slovenijo, saj so v Švici delali na črno, dovoljenje pa so imeli le za našo državo. Čeprav policija nato predlaga takojšnjo razveljavitev dovoljenja za bivanje za te osebe, tak predlog trči v zid slovenske birokracije. Upravne enote jih kljub očitni zlorabi ne vzamejo takoj v postopek, ampak pravijo, »da jim bodo obvestilo poslale na naslov, ki so ga osebe navedle v vlogi za bivanje«. Policistom tako ne ostane nič drugega, kot da takšne osebe izpustijo na prostost! Za takšnimi zlorabami se pogosto skriva izkoriščanje delavcev: direktorju podjetja, ki jih spravi v Slovenijo in jim uredi dovoljenja, morajo plačati denar ali odslužiti uslugo. Balkanska Slovenija? S trditvijo, da določeni z delovnimi dovoljenji dobro služijo, seveda nismo odkrili tople vode. Pogosti so primeri, ko prebivalci Slovenije delavcem iz držav bivše Jugoslavije v zameno za zajetno vsoto denarja obljubijo, da jim bodo v Sloveniji uredili dobro plačano delo. Včasih gre za le fiktivna podjetja, ki jim dela tako ali tako ne morejo zagotoviti. Spet drugi tujo delovno silo, ki je cenejša od domače, dodobra izkoristijo. Pred kratkim smo naleteli na prav posebne »cvetke«. Eno od celjskih gradbenih podjetij je lani za 73 svojih delavcev, gre za delavce iz tujine, izkoristilo možnost državnih subvencij za krajši delovni čas. Pa čeprav so delali več kot 200 ur mesečno! Za 70 delavcev so prejemali subvencije za ukrep čakanja na delo. Gre za ukrepa, ki naj bi podjetjem pomagala prebroditi čas, ko je dela zaradi recesije bistveno manj. A v tem času je isti zavod za zaposlovanje, ki je sprejemal vloge za odobritev subvencij, podjetju izdal še 50 dodatnih delovnih dovoljenj! Dru- Kako do papirjev? Zaposlovalec mora na zavodu za zaposlovanje izraziti potrebo po tujih delavcih in dokazati, da v Sloveniji ne more dobiti ustreznega kadra. Na podlagi teh ugotovitev poda vlogo za pridobitev delovnega dovoljenja. To je namreč pogoj za dovoljenje za prebivanje, ki ga mora v nadaljnjih postopkih vložiti na diplomatsko konzularno predstavništvo Slovenije v tujini. Ta papir sprejme, ga odstopi v reševanje upravne enote, na območju katere naj bi tujec delal in prebival. Upravna enota izvede varnostno preverjanje, ki se - glede na to, da tujci veselo vlagajo ponarejene dokumente - ne more ravno poimenovati varnostno! Ampak če ni varnostnih zadržkov (prepoved vstopa za nekoga), se uradniki pač ne spuščajo do potankosti v preverjanje in le izdajo dovoljenje za prebivanje! Dovoljenje se pošlje nazaj v tujino na konzulat, kjer ga tujec prevzame in nalepi v potni list. In to je to: s tem ima pravico vstopa (ne pa daljšega bivanja ali dela) ne le v Slovenijo, ampak v katero koli šengensko državo. E o u <ù u O "C ® C o go podjetje je poskušalo v Celje in Velenje pripeljati 100 Kitajcev. Vsi naj bi bili nujno potrebni, saj imajo specifična znanja, to je priprava kitajske hrane. Tudi ti bi lahko mirno pridobili 100 delovnih dovoljenj, če ne bi vmes stopila policija. Zavodu za zaposlovanje se ni zdelo prav nič čudno, da podjetja, ki so podala vlogo, poslujejo z izgubo in pridno zmanjšujejo obseg poslovanja. Celo poklicne šoferje določeni delodajalci opišejo tako, kot da gre za specifična znanja, na primer znanje bosanskega jezika. Dejanski razlog je v tem, da je tuji delavec zadovoljen s precej nižjim plačilom, obenem pa lep čas ne ugotovi, da ga delodajalec kljub obljubam ni prijavil, temveč dela na črno. Kako je možno, da podjetje, ki je od države prejelo za 90 tisoč evrov subvencij za krajši delavnik in čakanje na delo, lahko dobi 50 novih delovnih dovoljenj? Kako je možno, da v upravnih enotah, kjer izdajajo dovoljenja za prebivanje tujcev v Sloveniji, ne preverijo, ali je delovno dovoljenje resnično ali zgolj fiktivno? In nenazadnje, kako je možno, da lahko dve osebi ustanovita 11 podjetij ter se v večini pojavljata kot direktor ali prokurist, služita pa zgolj na račun »azilnega turizma«? Je mar to balkanska Slovenija? Hop po njem v poročni dvorani Da poroke zaradi dovoljenja za bivanje niso nič novega, vedo že vsi. Ukrepajo pa v bistvu le policisti. Lani so zaradi sklepanja fiktivnih zakonskih zvez na Celjskem podali štiri ovadbe, letos imajo odprtih še pet takšnih primerov. In tega je vedno več! Banalen primer: celjski policisti so nekega tujca prijeli dobesedno sredi poročne dvorane in ga odstranili iz Slovenije. Pa je Slovenka odjadrala k njemu, se poročila v tujini, nakar je moški iz tujine zaprosil za vsa dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ki mu pač pripadajo kot partnerju Slovenke. Danes je slovenski državljan, saj mu je v deželo pod Alpami uspelo priti skozi druga vrata! Največ je porok med Slovenkami in Kosovarji, neka Celjanka pa je v takšne poroke vpeljala še svojo sorodnico. Kot verižne igre na srečo, vendar v tem primeru vedno z dobitkom . Dogajajo se tako absurdne stvari, da na primer poklicnemu vozniku tovornega vozila, ki ga v Sloveniji podjetnik zaposli in ga pošlje na vožnjo v tujino, vmes celo razveljavi dovoljenje za prebivanje! Tak voznik za to izve šele na mejnem prehodu in je čisto po nedolžnem v prekršku! Na območju Laškega naj bi nek kitajski državljan delal kot zdravilec, po prvih inšpekcijskih pregledih in obiskih policistov pa je čudežno izginil! Delovno dovoljenje je imel, kaj pa potrebno znanje? Slovenija je sicer lani resda omejila zaposlovanje prebivalcev s Kosova, vendar je to očitno navidezen ukrep. V praksi je sodelovanje med uradniki slabo. »Stroko smo nekako že prepričali, da je treba nujno ustvariti računalniško povezavo med inštitucijami. To bi onemogočilo številne zlorabe, saj bi imeli direkten vpogled v bazo podatkov,« dodaja Ilek. Neuradni podatki o primerih zlorab dovoljenj za bivanje in delo pri nas kažejo na to, da je Slovenija, če ne bodo pristojni kmalu ukrepali, pravi raj za goljufe! Tujec na primer vlaga vloge v več upravnih enotah, prikazuje vedno drugačne okoliščine, podjetje lahko meni nič tebi nič prijavi tudi na naslov osebe, ki o tem ne ve nič! Nek tuj državljan je uradnike na Celjskem naplahtal s ponarejenimi dokumenti o dovolj visokih prejemkih, da je v Slovenijo pripeljal štiri otroke in ženo. Na drugi strani je centru za socialno delo prikazal tako nizke prejemke, da je dobil več sto evrov državne pomoči. Koliko primerov pa je, ko slovenski državljani na robu preživetja ne morejo dobiti državne pomoči ali presežejo cenzus za nekaj centov? SIMONA ŠOLINČ ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Barvitost Mozirskega gaja Nekateri so lepot Mozirskega gaja preprosto vajeni. Vseeno pa mnogi ugotavljajo, da je gaj v času pomladanske razstave lep kot že dolgo ne, obiskovalce pa pozdravlja predvsem - z rožami. Neskončno tulipanov, narcis, hijacint in drugega pomladanskega cvetja valovi na gredicah, seveda pa je gaj tudi v drugih pogledih »poštirkan« do zadnje travice. »Letos nam je precej pomagalo vreme. Prejšnja leta smo v času prvomajskih praznikov večkrat trepetali, da bi cvetovi prekmalu odcveteli. Letos bodo zaradi nekoliko podaljšane zime oziroma nizkih temperatur tulipani okrog prvega maja zacveteli v vsej svoji čudoviti barvitosti,« v soboto ni skrival ponosa predsednik Ekološko-hortikulturnega društva Mo-zirski gaj Darko Bele. Poleg cvetja so do nedelje v gaju na ogled različni pleteni izdelki, ki jih izjemno skrbno ustvarja »oče Mozirskega gaja« Jože Skornšek, na ogled pa vabita še razstavi del malčkov iz vrtcev celjske regije in miniaturnih stvaritev iz ožganih vžigalic. Upravljavci gaja ugotavljajo, da se tudi med njihovimi obiskovalci precej pozna finančna kriza, ki jo krivijo za lanski prepolovljen obisk tega Tulipani so zaščitni znak letošnje pomladanske razstave v Mozirskem gaju. Lepote gaja v otroških očeh Prekrasno sobotno dopoldne je v Mozirskem gaju pozdravilo 40 malčkov z mentoricami in s starši iz vrtcev celjske regije, ki so s svojimi očmi beležili čudovite podobe gaja. Peto slikarsko kolonijo so organizirale zaposlene v Vrtcu Mozirje z enoto Rečica ob Savinji, z njo pa so želele spodbuditi otroke k likovnemu izražanju v tehnikah, ki jih sicer bolj redko uporabljajo. »Pisano cvetje je pač težko risati s svinčnikom,« je male likovnike spodbujala ravnateljica vrtca Ana Nuša Re-bernik, »barvitost gaja pa sama narekuje različne motive. Naš namen je, da otroci s svojo izvirnostjo in domišljijo upodobijo lepote narave, da bi jo znali ceniti in seveda razvijati svoje ustvarjalne potenciale.« Za konec druženja so strokovne delavke zaigrale igrico Medved Štef, razstava pa je do 2. maja na ogled v t. i. »Ljubotovem« domu v parku slovenskih vrtnarjev. Na koloniji so poleg obeh domačih vrtcev sodelovali najmlajši iz Žalca, Vojnika, Velenja, z Dobrne, iz Gornjega Grada, Luč, Nazarij in celjskega Vrtca Anice Černejeve. US Ë» < f Es • 9% > r. < . 4 «i it. Mž v cr^ * A» .e o.-ís io,5**' "H ■ c JHKiC' i tîlkîî1'^-*' m ■ Ififc p '.t «4 li J-- îM 1- s-^ys** «V V*- r J; « -itn V gaju po novem stoji eden največjih slovenskih klopotcev, ki pa ne bo preganjal ptic niti kalil nočnega miru. Klopotec bo namreč pel samo občasno. i I r-1 * J ^ -V t' M- J At ETv um (v jjtf^' V- t • 1 * « Mladoporočenca s Primorske sta v Mozirskem gaju preživela sobotno popoldne s sto svati. bisera v Mozirju. »Zdi se, kot da ljudje trikrat obrnejo vsak >dinar<, sploh za stvari, ki niso nujno potrebne. Verjetno je obisk Mozirskega gaja nekaj podobnega, toda prepričani smo, da sprehod med gredicami da obilo dodatne energije in zadovoljstva. Vsaj nam ga in tudi zato bomo vztrajali,« poudarja Bele. Sicer so dogajanje med letošnjo pomladansko razstavo popestrili z nastopi godbenikov, za zaključek, v nedeljo, 2. maja, pa v Mozirski gaj pri- haja Laška pihalna godba s svojimi mažoretami. Za nadaljevanje letošnje sezone že napovedujejo razstavo orhidej v avgustu in septembrsko razstavo buč. US Foto: SHERPA Ena od stvaritev Jožeta Skornška, ki je prešerno omenil, da ima očitno preveč časa . ■■■'j' 4-- ^ ? Belina Shemshaka Na poti za srcem Dozorela sva v spoznanju, da bo snežni užitek treba na novo definirati. Mondena smučarska središča bližnje in daljne okolice so postajala vedno bolj utesnjujoča. Diktat zarisane poti je srcu pustil le malo prostora za odkrivanje lastne stezice. Tako sva odšla za srcem, tja ... nekam daleč, kjer cilj ni pomemben in se sreča meri le v širini nasmeha, zarisani v belini večnosti. Nežen glas stevardese naju smučarsko karto je treba od- Teren je v večini strm in precej slabše pripravljen kot v Dizinu. Smučarske proge so navadno polne grbin in na-pihanega snega. Spet pa velja omeniti, da so nama str- me in odprte vertikale izven smučišča predstavljale neizmeren užitek. Morda se je za trenutek celo zazdelo, da sva spet čisto majhna, da se igrava, brez vsakodnevnih skrbi, le za »hic et nunc« (tukaj in zdaj). Smučarsko popotovanje po Perziji okronava s potepanjem po gori Demavand, ki se nahaja v srednjem delu gorovja Alborz. Demavand je Olimp Perzije in kot tak vtkan v številne mitološke zgodbe. Poleg čarobnih moči pooseblja iranski odpor proti des- potizmu in tuji nadvladi. Do vrha vodi 16 različnih poti. Nekatere smeri so izključno alpinistične narave in k takim sodijo tudi alpinistične nevarnosti. Gorniške smeri so navadno daljše, položnej-še, vrh je z zdravo mero razuma in fizične pripravljenosti zlahka osvojljiv. Z osnovnim turnosmučarskim znanjem je pot proti vrhu pravi balzam, sestop pa katarzičen. Večkrat se nama je namreč pripetilo, da sva smučanje dala na stran in predse postavila vprašanja eksistenčnega značaja. Če strnem vtise, je bilo smučanje na gori Dema-vand, čeprav brez osvojenega vrha, potovanje v esenco sebstva. Nič ne traja večno in tako sva kot v hipu sedela na letalu, z očmi uprtimi v daljno osrčje Perzije, že na poti domov; srečna, a čisto malo žalostna, z izkušnjo, nastalo iz naveličanosti slediti večini, in iz želje po ustvarjanju lastne poti. V brezmejnem svetu raznolikosti sva v magiji življenja iskala odgovor na temeljna življenjska vprašanja: kako najti mir v deželi, ki slovi za vse prej kot mirno, kako mir v sebi, kaj lahko pomeni sreča, najdena v zrnasti snežinki, in le kako živeti brez ljubezni ter zdržati brez svobode ... JERNEJ JELENKO Foto:VID ŽGAJNER predrami iz sanj. Letalo pristaja na mednarodnem letališču Irana v Teheranu. Želja, ki je tlela v jesenskih mesecih, se je končno uresničila. Ob svitu se odpraviva proti severu Irana, v največji smučarski center Dizin, postavljen v gorsko verigo Alborz. S 3.550 metri višine je najvišje smučišče v Iranu, zavidljiva pa je tudi količina snežnih padavin, ki skozi leto doseže neverjetnih sedem metrov. Trenutno je Dizin največje smučarsko središče na Srednjem vzhodu. Geografska lega mu omogoča najdaljšo smučarsko sezono, ki se začne pozno v novembru in traja vse do konca maja. Infrastruktura smučišča je, resnici na ljubo, precej dotrajana. Smučarske proge so relativno vzdrževane in pripravljene. Za celodnevno šteti okoli enajst evrov. V Di-zinu bo, glede na smučarsko znanje, zadovoljen prav vsak, saj je konfiguracija terena primerna tako za začetnike kot za dobre in zelo dobre smučarje. V najlepšem spominu pa bo ostal tistim smučarjem, ki večkrat zaidejo izven urejenih smučišč. Teren okoli smučišča smučarju prostega sloga kmalu postane ogromno igrišče. Z globokim, zaradi suhe klime povsem suhim voljnim pršičem se igranje v razpokah ter skokih čez previse in kotanje nikoli ne konča. Potovanje vase Podobno izkušnjo deliva v Shemshaku, drugem največjem smučarskem centru v Iranu, le 57 kilometrov severovzhodno od Teherana. www.novitednik.com Smučarski center Dizin Sonce na Vaših počitnicah sun PE Celje, Stanetova 6, tel: 03 426 01 20/21 www.sunholidays.si, celje@sunholidays.si UJEMITE BREZPLAČEN, SANJSKI DOPUST NA RODOSU MEDITERAN 2010 - z direktni poleti iz Ljubljane j Kos - hotel CARDA BEACH 5*, odhod 10., 17.6., Uall inc - 599 € J Rodos- hotel DELFINIA RESORT 3* sup., odhod 10., 17.6., pol - 489 € J Kreta - hotel PALM BAY 3*, odhod 11., 18.6., pol - 399 € J Turčiia/Kemer - hotel MORAL 3*, odhod 9., 16.6., ali inc - 399 € J Turčija/Side - hotel SULTAN OF SIDE 5*, odhod 9., 16.6., all inc - 589 € JADRAN 2010 j ROVINJ, hotel Valdaliso 2*, odhod 26.6., od 24,80 €/os/dan, NZ+TT J MALI LOŠINJ, hotel Vespera 4* in Aurora 4* do 22.05. od 36 €/os/dan, 22.05.-12.06. od 40 €/os/dan, POL J OTOK PAG, apphotel Frane,12.06.-26.06. od 26 €/os/dan, POL 1 NAGRADNI KUPON Rodos, 7xP0L, za 1 osebo Ime in priimek: Ulica: E-mail: Davčna številka: Kupone pošljite na NT&RC d.o.o., Prešernova 19, Celje, do 25.maja 2010. Splošni pogoji in navodila za sodelovanje v nagradni igri so objavljeni na www.sunholidays.si. Organizator nagradne igre je podjetje Sunholidays d.o.o. Št. 33 - 30. april 2010 - Čebelarji so čistili Očistili Resevno in Rifnik Dva meseca, odkar nas je Komisija za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Sloveniji prvič obvestila o čistilni akciji in od prvega sestanka v občini Šentjur, ki ga je vodila predsednica društva Ekologi brez meja Mihaela Kotnik, sta zelo hitro minila. Najprej smo popisali in evidentirali vsa divja odlagališča v občini in jih označili v karto Slovenije. Ta vnos so za nas popisovalce zelo dobro opravili v službi zavoda za gozdove v Šentjurju. Nato je bilo treba določiti zbirna mesta in zbirne točke za odpadno surovino. Za vsa ta mesta je bilo potrebno pridobiti soglasja lastnikov zemljišč, kar je zahtevalo precej dobre volje in časa posameznikov. Bližal se je dan čiščenja, ko je bilo potrebno pridobiti še sponzorje za vrečke, rokavice, malice in še in še. Za mnogo tega je poskrbela vodja projekta Mihaela Kotnik. Za organizacijo mnogih prevozov je poskrbel tajnik KS Šentjur - Rifnik Alojz Arlič. Na vseh zbirnih mestih so v soboto čakali vodje zbirnega mesta in prostovoljce najprej seznanili o poteku dela in jih po skupinah usmerili na določene lokacije. Poleg navodil so dobili tudi vrečke za pobiranje smeti. V kamnolom pri Jakobu je prišlo do 9. ure preko 60 prostovoljcev, ki se jim je pri- V svoji več kot 130-letni bogati tradiciji na področju čebelarstva ima ČD Henrik Peternel iz Celja tudi tradicijo, da vsako leto v spomladanskem času organizira tradicionalno akcijo za vzdrževanje posestva pri društvenem čebelnjaku v Zagradu. Vsako pomlad se redno zberejo člani društva, da uredijo okolico čebelnjaka ta- ko, da drevesa pomladijo s spomladanskim rezom, okrasno grmovje uredijo tako, da bo še lepše zacvetelo, očistijo vso okolico starega listja, odpadlih vej in druge nesnage. Na parceli, kjer stoji društveni čebelnjak, raste zelo veliko raznolikega medovitega rastlinja, ki zahteva kar precej nege, ki pa jo čebelarji z veseljem opravijo in pri tem posnemajo svoje čebelice v pridnosti. Iz razgovora z dolgoletnim predsednikom društva Petrom Gradišnikom smo izvedeli, da so člani društva zelo pridni pri delu, ne skriva pa želje po večji udeležbi članstva na akcijah. Ker je veliko dela, razmišlja ob spomladanski še o uvedbi jesenske delavne akcije. Naj medi! mag. TRAJČE NIKOLOSKI družilo na terenu še 20 domačinov z Resevne in Rifni-ka. Zelo pridni prostovoljci iz skupin lovcev, tabornikov, zavoda SOC-EKO, planincev, oldtimerjev, sosedje in ljubitelji lepe narave so do 13. ure sanirali velik del odlagališč. Popoldne so opravili še traktorske in druge prevoze z zbirnih točk Resevne in Rif-nika. Te prevoze je opravil vaščan Stane Zalar. Na zbirnem mestu je pa nakladal na kamione Jože Zdolšek. V soboto so naložili dva tovornjaka in v ponedeljek osem, kar je skupaj 100 kubičnih metrov odpadkov. Vsem hvala za sodelovanje in lepe sončne dni v čisti Sloveniji. IVAN STRAŽE Visok jubilej Rozalije Vidmajer V Založah pri Polzeli je 90. rojstni dan praznovala Rozalija Vidmajer, ki so ji čestitali podžupan Jože Kuž-nik, v imenu DU Gertruda Terčak in Milena Kovač, predsednica KO RK Olga Hočevar ter Nevenka Jelen v imenu župnijske Karitas. Rozalija je bila obiskovalcev zelo vesela, še posebej se je razveselila pevcev kvinteta Lastovka, ki so ji zapeli nekaj pesmi, saj je bila tudi sama vrsto let pevka v različ- nih zborih. Rodila se je v Vir-štanju v številni družini Bevc, kjer je imela še štiri sestre in tri brate. V Virštanju je obiskovala prvi razred osnovne šole, od drugega razreda dalje pa šolo na Polzeli. Leta 1946 se je poročila z Rudijem Vidmajerjem in naslednje leto povila sina Danija. Zaposlila se je v tovarni nogavic na Polzeli, kjer se je tudi upokojila. Njeni domači in tisti, ki jo poznajo, jo opisujejo kot do- bro, ljubeznivo in rahločutno, vedno pripravljeno pomagati. Njene ljubezni so še vedno lepo okolje, rože, pesmi, ki jih je včasih tudi sama pisala, in seveda njeni domači, ki jih ima nadvse rada. Z veseljem se je družila s svojimi vrstniki, rada je hodila na izlete in tako spoznavala svoje domovino, zdaj pa jo bolezen pri tem omejuje, ne more pa ji vzeti vsega, kar jo dela tako priljubljeno. TT Gledališka skupina, zadaj od leve: Martin Šmarčan, Marjana Ramšak, Andrej Apotekar, Miran Čerčnik, Aleš Žnidar, Anka Dimec. Spredaj od leve: Darja Grdina, Tanja Razgoršek, Urška Rotar Vesela premiera v Šmartnem Ljubitelji gledališča v Šmartnem v Rožni dolini so se pred kratkim lahko nasmejali dvema uprizoritvama Gledališke skupine Kulturno umetniškega društva Šmartno v Rožni dolini. Tokrat so igralci skupaj z režiserko Anko Dimec pripravili premierno uprizoritev enode-jank avtorja G. Feydeauja Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem. Obakrat sta bili predstavi zelo dobro obiskani in igralci so polno dvorano uspeli nasmejati. Gre za deseto predstavo že stalnega in utečenega gledališkega ansambla. Predstave v Šmartnem so tradicionalno zelo dobro obiskane, saj je kultura domačega kulturno umetniškega društva živa in ustvarjalna, kar znajo ceniti tudi prebivalci Šmartnega. Predstavo bo gledališka skupina igrala tudi prihodnjo sezono doma in na številnih gostovanjih, saj ima že sedaj veliko povabil. DG, foto: ANITA GRDINA Jubilantka s svojimi obiskovalci www.novitednik.comwww.radiocelje.com »Upajte si biti to, kar ste!« V tednu med 19. in 23. aprilom smo v Srednji zdravstveni šoli Celje pripravili nekaj dodatnih dogodkov, povezanih s knjigo. Za dijake smo pripravili nagradni knjižni kviz na temo Deset literarnih zaključkov in spremljajočo razstavo, akcijo Prinesi in odnesi knjigo, izvedli smo glasovanje za najboljše mnenje o knjigi na našem Face-booku ter pripravili že jubilejni, 10. literarni zaključek Bralnega kluba. Letošnja gostja je bila pesnica in izvrstna prevajalka Mateja Ajdnik Korošec, ki je pred nedavnim v samozaložbi izdala avtobiografijo Al-me M. Karlin Sama. Pogovor s prevajalko je vodil mag. Zoran Pevec. Gostja nam je zaupala nekaj svojih občutkov ob prevajanju Almine avtobiogra-fije ter z nami podelila zanimive misli o ženski odločnosti in samostojnosti v tem svetu. Dijaki so njenemu iskrenemu pripovedovanju z zanimanjem prisluhnili. Za- čutili smo lahko globoko ljubezen do slovenskega jezika ter spoznali, da prevajalka ob svojem delu resnično uživa. Do svojega desetega leta je Ajdnikova sicer živela v Nemčiji. Ob prevajanju pa ni uživala zgolj v lepotah jezika, pač pa je spoznavala, skozi življenje znamenite Celjan- ke, samo sebe. Razkrila nam je, da se velikokrat počuti nerazumljeno, da ima občutek, da jo ljudje gledajo drugače, saj se ni podredila utečenim družbenim normam. Ženska, ki nima otrok, je v družbi takoj obravnavana drugače. Prebrala nam je še duhovit odlomek iz knjige Sama, kjer je Almina priletna mati ugotovila, da ima v trebuhu polip. Bila pa je noseča z Almo ... Ko je končala odlomek, smo bruhnili v smeh. »Upajte si biti to, kar ste!« so bile njene besede v slovo dijakom. Literarni zaključki na naši šoli so že deset let povezani s pesnikom Zoranom Pevcem, ki smo se mu ob tem dogodku še posebej zahvalili Vse se je začelo leta 2001, ko je knjižničarka Mateja Mik-ša priredila prvi literarni zaključek v Mladinskem centru Celje s pesniki iz Celjskega literarnega društva, z Metko Marolt, Matejem Krajncem in Zoranom Pevcem. V prihodnjih letih pa smo z gospodom Pevcem med naše dijake pripeljali še Jožeta Hri-bernika ml., Marjana Kukov-ca, dr. Artur j a Šterna, Matjaža Pikala, Lucijo Stupico, Tanjo Petelinek, Veroniko Dintinjano, Iva Stropnika ter Patricijo Dodič-Patro. Literarni zaključki so za naše dijake zanimiv in lep dogodek, saj ga pospremijo še z glasbenimi nastopi, člane Bralnega kluba pa nagradimo s pohvalami. SUZANA KASTELIC Foto: MATEJ KOREN Državni prvaki ŠKL v malem nogometu Nogometna ekipa dijakov s Poslovno-komercialne šole Celje (PKŠ) je letos osvojila naslov državnih prvakov ŠKL v malem nogometu. Zaključna tekma ŠKL je bila v sredo, 14. aprila, v hali Tivoli v Ljubljani. Dijaki naše šole so igrali v finalu z dijaki Gimnazije Ptuj. Obe ekipi sta bili ves čas tekme zelo enakovredni. Srečanje se je v rednem delu končalo z neodločenim izidom 3:3. Po streljanju šestmetrovk so osvojili končno zmago dijaki PKŠ. V hali Tivoli je sledilo nepopisno veselje zmagovalcev in njihovih navijačev, ki so z bučnim navijanjem pripomogli k zmagi. Posebno priznanje in nagrado za najboljšega igralca in strelca finala je dobil Elvis Bratanović, dijak PKŠ. PKŠ je po lanskem porazu, ko se je tudi prebila do finala ŠKL, dosegla enega največjih uspehov na področju športa doslej. Velik prehodni pokal bo sedaj leto dni krasil osrednjo šolsko vitrino. V finalu so igrali: Matic Ča-čulovič, Dejan Kos, Žiga Ovč-jak, Denis Drapić, Denis Kramar, Peter Jesenek, Elvis Bra-tanović, Jetmir Torra in Dino Eminić. Do finala pa še: Jasmin Dizdarević, Matevž Lenošek, Sašo Ribič, Iztok Močivnik, Mitja Pažon, Denis Harter, Edis Hađić in Nace Ermenc. LEON PODVRATNIK Zlato za računalniški in video krožek Dijaki I. gimnazije v Celju so številnim uspehom dodali še zlati priznanji na državnem nivoju: za najboljši video in najboljši računalniški krožek. Video krožek, ki je dober rezultat dosegel z najboljšimi video spoti, so sestavljali: snemalca Teja Bezgovšek in Tomaž Krajnc ter novinarki Nadja Mičič in Nina Šket. Računalniški krožek pa je dosegel 1. mesto za spletno stran s poudarkom na podstrani ŠKL avtorja Jurija Žnidarca v sodelovanju z novinarko Veroniko Šoster in ostalimi člani krožka (Luka Krajnc, Žan Grad, Teja Bezgovšek). Oba krožka delujeta pod mentorstvom Branka Bezgovška. Video krožek tekmuje že dvanajsto leto in je v tem času dosegel kar sedem zmag, računalniški krožek prav tako tekmuje že dvanajst let in je v tem času dosegel pet zmag. Tekmovanje obeh krožkov je bilo v okviru ŠKL, vzporedno s športnimi tekmovanji. Nagrade so podelili 14. aprila v dvorani Tivoli v Ljubljani, prireditve se je udeležil tudi predsednik Danilo Turk. NP Poezija v Špesovem domu V Špesovem domu v Vojniku so ob svetovnem dnevu knjige, ki ga slavimo 23. aprila, pripravili posebno prireditev. Stanovalci so namreč prebirali pesmi slovenskih pesnikov. Spomnili so se pesmi, ki so se jih učili v mladosti, predstavili pa so tudi nekaj svojih. Nato so ostalim stanovalcem z recitacijo predstavili tiste, ki so jim najljubše. Stanovalka Silva Bartsch je ena tistih, ki svoje misli zliva na papir, zato je predstavila svojo pesem Človek - se mar staraš in navdušila vse v domu. MK Silva Bartsch pri branju svoje pesmi Na Ljubečni motoristični vikend V soboto in nedeljo, 17. in 18. aprila, je bil na Avto poligonu Ljubečna pravi motoristični vikend. Pod okriljem Moto društva Mach 5 iz Šmartnega ob Paki je bila otvoritvena dirka amaterskega prvenstva Slovenije v mini motu in pokalnega prvenstva Slovenije za skuterje. Motoristi so svoje jeklene konjičke celo zimo hranili v garažah in jih teden ali dva pred dirko ponovno spravili v pogon. Vsi so hoteli na otvoritveni tekmi biti najboljši, saj vsak rezultat šteje za končno uvrstitev. Dirke se je udeležilo 45 motoristov in ena motoristka. Motoristi imajo možnost sprožanja adrenalina in pridobivanja veščin v spretnostni vožnji, kar pa vpliva na manjše tveganje na cestah. Najpomembneje pa je seveda druženja in medsebojno povezovanje, je bil mnenja Anton Travner, direktor prireditve. Zmagovalci v različnih kategorija so bili: Nejc Golob, Teo Čeh, Danilo Digiorgio, Luka Centa, Ionnis Luigino, Alex Kodrin, Matej Rakun in Jan Poropat. PB Na koncu dirke so bili zadovoljni člani moto društva Mach 5. 30 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Alergije tudi pri živalih Naš nemški ovčar Ron ima težave s kožo že od malega. Še ne eno leto star je imel manjše krvave rane po različnih delih telesa, najbolj pogosto na trebuhu in po tacah. Stanje se je takrat umirilo, rane so se potem morda pojavile vsako poletje, ko smo ga skopali. A letos je stanje njegove kože spet slabo. Že od zime naprej se namreč neprestano močno praska, in sicer tako močno, da ima 5 centimetrske krvave in vnete rane po trebuhu in po tacah. Grozno ga je gledati, kako se bo spraskal do smrti. Že več kot 2 meseca ga intenzivno zdravimo in stanje se je precej izboljšalo. In diagnoza? Alergija. Na kaj? Ne vemo. Morda na cvetni prah, hrano, priboljške, pike žuželk ... Bolezen, za katero pri kužkih težko ugotovimo, kaj jo povzroča, je vsepogostej-ša pri psih in mačkah prav tako kot pri ljudeh. Običajno je odkrivanje alergena dolgotrajno, težavno in drago, kot je tudi samo zdravljenje. To za sabo povleče drago dietno prehrano, zdravila za več mesecev, včasih celo let, predvsem pa drugačen način življenja vaše živali. Naš Ron je pred zdravljenjem jedel domačo kuhano hrano v kombinaciji z dobrimi suhimi briketi in ob- časno konzervo, zdaj pa ima samo posebne brikete za občutljive pse. In povem vam, da izgleda zelo žalosten, ko z glavo visi nad skledo bri-ketov in resno premišljuje, če so sploh užitni. Na koncu ugotovi, da je to odslej naprej njegova edina hrana in jo poje. Ampak sprememba hrane v kombinaciji z zdravili mu je pomagala, zato bo zdaj nekaj časa to njegov nov način življenja. Če ima tudi vaša žival podobne simptome (nepresta- Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.starkel@gmail.com ali preko Fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si Kaj me tako gledaš? Aja, ne prepoznaš me več? Zaradi brade, ne? Jaz sem Romko, ki je prebivalec zavetišča že skoraj 4 mesece. (7607) no praskanje kljub uporabi sredstev za zaščito pred zunanjimi zajedalci), svetujem obisk pri veterinarju. Vem, da je strošek visok, a če se odpoveste le eni nepotrebni razvadi, za katero namenite dovolj denarja in tega rajši porabite za zdravljenje živali, vas strošek ne bo tako močno udaril po denarnici. Predvsem pa boste preprečili va- ši živali, da se spraska do krvi. Morda sprva ne bo izgledalo tako, a verjemite, da vam bo ljubljenček nekoč hvaležen. NINA ŠTARKEL Tale trava pred menoj se imenuje ... Uh, zdaj sem pa pozabil. Pa ravno včeraj sem imel izpit iz prepoznavanja trav. No, vsaj vem, zakaj ga nisem opravil . Sem iz Velenja, star 10 mesecev, zelo prijazen, priden, ubogljiv, učljiv, čist, vesel ... Sem tvoj?(7935) Ker me slika na spletni strani zavetišča ne kaže ravno v pravi podobi, so me prosili, če lahko ponovno poziram. In ker sem prijazen kuža, ki ne zna reči ne, sem seveda rekel da. (7791) Mačji aids (FIV) Mačji aids je nalezljiva virusna bolezen mačk, ki jo povzroča virus FIV (Feline Immunodeficiency virus). Ta napade imunski sistem mačk, in sicer zelo podobno kot virus HIV napade človeškega. Vendar pozor: mačji virus FIV ni nevaren ljudem in tudi obratno se virus HIV ne prenaša na mačke. Mačji aids se pojavlja pri mačkah po vsem svetu. Prenaša se s pomočjo ugrizov (slina vstopi v krvni obtok druge mačke), mladički pa se lahko okužijo med brejostjo, ob prehodu skozi porodni kanal ali med dojenjem z okuženim mlekom. Tveganje za okužbo je največje pri mačkah, ki se potepajo, saj se med potepanjem zapletajo v pretepe, kjer ugrizov ne manjka. Bolezen nastopi, ko virus uniči imunski sistem. Okužba je doživljenjska. Bolezen ima tri faze. Mesec do dva po prenosu virusa ima muc povišano telesno temperaturo, je brez volje, ne je in ima povečane bezgavke. Druga faza je različno dolga (od enega meseca do več let). V tej fazi je maček videti zdrav, čeprav je še vedno okužen z virusom. Tretja faza: zaradi poškodbe imunskega sistema upade zmožnost obrambe pred infek- cijami, zato lahko bakterije, virusi in ostali mikroorganizmi, ki zdravim živalim ne škodijo, povzročijo zelo hudo infekcijo, ki se lahko konča s smrtjo. Pri oboleli mački opazimo oslabelost, hujšanje, izgubo apetita, blesk dlake izgine, na njej se včasih pojavijo tudi vozli, mačka lahko (zaradi grde dlake in ker se ne more več negovati) izgleda celo zanemarjeno. Pride lahko tudi do vnetja dlesni ali kar celotne ustne votline. Pogosto opazimo še prizadetost zgornjega dihalnega trakta, ki se kaže s smrkanjem, z vnetjem očesnih veznic, s kihanjem in kašljanjem. Včasih so priza- deta tudi sečila in koža. Poleg tega se lahko pojavi tudi stalna driska, mačke počasi hujšajo in na koncu bolezni opazno hirajo. Poveča se verjetnost za nastanek raka. V nekaterih primerih se pojavijo (mišični) krči ali živčne ter vedenjske motnje. Dobra stran mačjega aidsa je, da se pri več kot 50 odstotkih okuženih mačk bolezen sploh ne razvije (mačka ostane le prenašalec bolezni). Po začetku tretje faze bolezni (hiranje in pojav hudih infekcij) je pričakovana življenjska doba še največ eno leto. Veterinar lahko na podlagi hitrega testa, za katerega so potrebne le tri kapljice krvi, ugotovi, ali ima maček aids. Test traja približno 10 minut. Zdravilo za okužbo z virusom FIV ne obstaja. Mačke se zdravi simptomatsko. V primerih, ko mačka ne je, ji pomagamo s podporno terapijo v obliki infuzij ali dodatnega hranjenja z visokoenergetski-mi hranili (dieto predpiše veterinar). Lastnikom svetujemo, da mačko zadržujejo v stanovanju, saj se na ta način izogne stiku z bakterijami, virusi in mikroorganizmi, ki povzročajo sekundarne infekcije, poleg tega tako tudi poskrbijo, da se bolezen ne širi. Tveganje za okužbo lahko pri mačkah zmanjšamo s pomočjo kastracije. Kastrirani mački se namreč raje zadržu- jejo doma, če pa že odidejo od doma, storijo to za krajši čas in se ne zapletajo v pretepe zaradi samic in teritorija (razen če jih drugi mački napadejo). V primerih, ko dobite novo mačko, jo je priporočljivo začasno ločiti od ostalih, dokler (s pomočjo testa) ne ugotovite, ali je okužena ali ne. Drugače bi se namreč, če bi prišlo do pretepa, lahko okužila še katera od vaših ostalih muc. URŠKA BOGATAJ, dr. vet. med. Veterinarska bolnica Šentjur DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 V veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ ÍWHMIN ASVETI 31 Zavarujmo se pred boreliozo in meningitisom Sezona klopov se je že začela, saj so se temperature naravnega bivalnega okolja dvignile in klopi so postali aktivni. Zaradi ugriza okuženega klopa imamo lahko resne zdravstvene težave. Zbolimo lahko zaradi klopnega menin-goencefalitisa ali borelioze. Celjska regija sodi med žariščna območja, kjer je okuženost klopov velika in je zaradi ugrizov klopov tudi višja obolevnost. Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko dobro zavarujemo s cepljenjem. Cepiva proti borelio-zi nimamo in zato imajo največjo preventivno težo varovalni ukrepi med gibanjem na prostem. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je r N HUJSAIUJ II 8 — 12 kg mesečn D Dr. PIRNA r 02/25232 55,01/519: www.pirnat.si Dr. Pimst d-o.o , Razlagava 29, Maribor -i Sezona klopov se je že začela, saj so se temperature naravnega bivalnega okolja dvignile. bila obolevnost zaradi lymske borelioze na Celjskem lani precej višja kot v letu poprej. V letu 2009 so zabeležili 1.085 primerov te bolezni, v letu 2008 pa 847. Najvišjo stopnjo obolevnosti v regiji so zabeležili v upravnih enotah Laško, Mozirje in Žalec. V Sloveniji je bilo predlani zabeleženih 5.160 primerov borelioze. V epidemiološki sliki se celjska regija glede na obolevnost med slovenskimi regijami uvršča na 3. mesto po številu novo odkritih primerov. »Borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, a če jo pravočasno prepoznamo, je z ustreznimi antibiotiki povsem ozdravljiva. Z ugrizom okuženega klopa pridejo v kožo bakterije, imenovane bore-lije. Zelo pomembno je, da ne spregledamo zgodnje bolezenske spremembe, za katero je značilen rdeč kožni madež, ki se postopoma širi, osrednji del pa bledi. Kožna sprememba, ki se pojavi na mestu vnosa bakterij od nekaj dni do nekaj tednov po ugrizu, je posledica lokalnega širjenja bakterij po koži. Da bo zdravljenje uspešno, moramo bolezen prepoznati pravočasno, v njeni zgodnji pojavni obliki. Sicer se lahko v kasnejšem obdobju, lahko tudi več mesecev ali celo več let po okužbi, izrazijo hude zdravstvene težave kot posledica prizadetosti srca, živčevja, oči, kože, sklepov in mišic,« je pojasnila dr. Alenka Trop Ska-za, predstojnica oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni v zavodu. PRAV(N)I KORAKI Bo nezakonska hči dedovala? Sem poročen, imam sina in nezakonsko hčer. Živeli smo kot podnajemniki pri ženinih starših. Ko so starši umrli, je žena podedovala pol hiše (pol njen brat). Leta 2003 me je zadela možganska kap, leta 2005 ponovno. Od takrat sem skoraj slep, nimam orientacije, skratka popolnoma sem odvisen od žene in sina. Ker me hči nikoli ne obišče, se zame ne zanima, čeprav živi le 2 kilometra vstran, me zanima, če ima v primeru moje smrti pravico dedovanja, tudi če je podedovana hiša (drugega premoženja ni) ženina. Zanima me tudi, če lahko žena podari hišo sinu? Kakšne so pravice nezakonske hčere takrat? Tega sicer niste izrecno navedli, a gre iz podatkov logično sklepati, da se je vaša nezakonska hči rodila v zvezi z drugo žensko, ki ni sedaj tudi vaša žena. V skladu z navedenim bom v nadaljevanju podala odgovor. Vaša hči je ne glede na to, da za vas ne skrbi oziroma z njo niste v dobrih odnosih, po vaši smrti upravičena dedovati. Dedovanje hčerke po vaši smrti bi lahko preprečili edi- no z razdedinjenjem, in sicer iz razlogov kot jih določa 42. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD): če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom; če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše; če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Ob tem mora biti izpolnjen še pogoj obličnosti in nekateri drugi pogoji, ki jih določa ZD. Pogoj za to, da do dedovanja sploh lahko pride, je seveda obstoj zapustnikovega premoženja. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) v 2. odstavku 51. člena določa, da je skupno premoženje zakoncev tisto premoženje, ki ga pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Torej šteje vse, kar sta z ženo pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, za skupno premoženje. Za deleža se predpostavlja, da sta enaka, vsak zakonec pa lahko dokaže, da je vložil večji delež. Vso ostalo premoženje, torej tisto, ki ga npr. ima zako- nec ob sklenitvi zakonske zveze, in premoženje, ki ga zakonec pridobi v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom, je njegovo posebno premoženje. Sem spadajo npr. darila dana izključno enemu izmed zakoncev, premoženje, ki ga zakonec pridobi z dedovanjem, itd. S posebnim premoženjem lahko zakonec tudi samostojno razpolaga. Kot navajate, je vaša žena postala lastnica polovice hiše na podlagi dedovanja. Torej ne gre za vajino skupno premoženje, temveč predstavlja polovica hiše njeno posebno premoženje, katerega izključna lastnica je vaša žena. Z njim lahko prosto razpolaga, torej tudi podari svojemu sinu. Kot navajate, drugo premoženje ne obstoji, niti skupno Lani so z informativnimi zgibankami o preventivnih ukrepih dosegli približno 30.000 otrok, mladostnikov in njihovih staršev na Celjskem. Število tistih, ki se odločajo za cepljenje, se sčasoma povečuje. Leta 2009 so v epidemiološki ambulanti s cepljenjem začeli pri 1.207 prebivalcih, leta 2008 pri 702 in leta 2007 pri 942 prebivalcih. Iz statističnih evidenc zavoda je razvidno, da je bila v celjski regiji obolevnost zaradi klopnega meningoencefalitisa lani enaka kot v letu 2008; lani so zabeležili 35 obolelih, leto poprej pa 36. Največ bolnikov je bilo iz upravnih enot Mozirje in Slovenske Konjice. V Sloveniji je bilo v letu 2008 zabeleženih 251 primerov bolezni. Boreliozo preprečujemo s preprostimi varovalnimi ukrepi. Med bivanjem in gibanjem v naravi nosimo oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočijo, da bi se oprijeli. Uporabljamo tudi repelente, kar pomeni, da odkrite dele telesa namažemo s snovmi, ki odganjajo mrčes. Ob vrnitvi domov skrbno pregledamo sebe, otroke in oblačila. Posebej pozorno poraščene dele telesa, kožne gube, uhlje, paz- niti posebno. Ker torej nimate premoženja, po vaši smrti dediči trenutno ne bi imeli kaj dedovati. Torej tudi vaša hči ne. Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. V primeru, da pa bi skupno premoženje obstajalo (npr. tudi v primeru vlaganja skupnih sredstev v posebno premoženje zakonca v takem obsegu, da lahko štejemo, da gre za novo stvar), bi se kot dediščina štel vaš delež, ki bi ga imeli na skupnem premoženju s svojo ženo. PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154. duhe in dimlje. Pri otrocih temeljito pregledamo tudi la-sišče. Če klopa opazimo, ga moramo čim prej in pravilno odstraniti, da zmanjšamo možnost okužbe. Druga resna bolezen, zaradi katere lahko zbolimo po ugrizu okuženega klopa, je klopni meningoencefalitis. »Zaščitimo se lahko s cepljenjem. Osnovno cepljenje je samoplačniško, sestavljeno iz treh odmerkov. Vsi nadaljnji poživitveni odmerki sledijo na tri oziroma pet let. Cepijo se lahko tudi otroci od enega leta naprej. Z višjim deležem cepljenih prebivalcev se posledično zmanjšuje število novih primerov bolezni, zato si že več let prizadevamo, da bi k cepljenju spodbudili čim več ljudi,« je povedala dr. Alenka Trop Skaza. ZZV ROŽICE IN CAJCKI Kislica popravlja kri Sloviti nemški duhovnik in ljudski zdravnik Sebastian Kneipp je v enem svojih del zapisal, da »kislica ni le dobro zdravilo, pač pa tudi izvrstna hrana za bolnike, ker čisti in popravlja kri«. Ne pozabimo torej na to kislo divjo rastlinico, s katero pa ne smemo pretiravati ... Obstaja veliko vrst kislic, ki so podobne tako na videz kot po zdravilnih učinkih. Pri nas je najbolj pogosta navadna kislica (Rumex acetosa), ki jo veselo grizljamo na naših sprehodih po pomladanskih in poletnih travnikih. Na ta način se odžejamo in prijetno osvežimo. Že antični človek je kislico dobro poznal in jo pri kuhi s pridom uporabljal. V srednjem veku ji je zelo zrasla slava, saj so jo mnogi zdravniki opevali kot pravo panacejo, ki naj bi bila kos vsem boleznim. Z njo so uspešno zbijali vročino, zdravili infekcije, obolenja jeter in žolčnih poti, zastrupitve, črevesne težave, zlato žilo, oslabelost, skorbut, kožne bolezni ... Raba ki-slice v zdravilne namene se je skozi stoletja precej zmanjšala. Še najbolj njeno zdravilno delovanje, zahvaljujoč Kneippu, poznajo in cenijo Nemci. Pri nas jo pogosto dodajamo solatam ali pa kuhamo njene mlade liste kot pomladansko zelenjavo. Spomladi naj si njenih listov natrgajo ljudje, ki jim primanjkuje vitamina C. Poleg velike vsebnosti tega vitamina, se ponaša tudi z velikimi količinami vitaminov skupine A in B ter vitamini D, E, K, P in U. Dodatno vrednost ji dajejo minerali, kot so kalcij, klor, železo, magnezij, jod ... Ta »kisla zdravnica« pa v prvi vrsti vsebuje tudi veliko oksalne kisline in njenih soli, ki ji dajejo značilno kiselkasto aromo in okus. Ker vsebuje veliko organsko topnega železa, naj njene mlade liste uživajo slabokrvni ljudje. Če bomo tu in tam prežvečili list ali pa steblo kislice, si jo privoščili v solati ali spili žlico njenega svežega soka, si bomo očistili, okrepili, osvežili, pomirili in pomladili organizem. To bo opazno tudi navzven, kajti naša koža se bo polepšala, zavrli bomo razne vnetne procese na njej, se znebili aken, mozoljev in lišajev ter pozdravi- Piše: PAVLA KLINER li morebitne rane. Če želimo iz kislice pripraviti čaj, zelišče naberimo v času, ko cveti. Lahko uporabimo sveže ali ga posušimo. Čaj pripravimo kot poparek: 2 žlički posušenega zelišča poparimo z 1 skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. Pijemo po 2 skodelici čaja na dan. Kdaj pa naj bi sploh segli po njem? V primeru, ko želimo pospešiti prebavo, spodbuditi odvajanje vode, urediti menstruacijo, umiriti bolečine v trebuhu, si očistiti kri, odpraviti kožne nečistoče, pregnati gripozna obolenja in vnetne procese dihalnih organov, kot so bronhitis, rinitis in sinusitis. Čaj lahko uporabimo tudi zunanje za umivanje in čiščenje kože pri srbečih kožnih obolenjih in raznih vnetjih. Ljudsko zdravilstvo včasih v zdravilne namene uporablja tudi semena in korenine kislice, ki delujejo odvajalno, lajšajo drisko, želodčne bolečine, kolike in grižo. V ta namen zmešamo koščke korenine in 2 ščepca semen ter ju pripravimo kot prevretek, ki naj vre 10 minut. Spijemo lahko 1 skodelico čaja na dan. Zaradi velike vsebnosti oksalne kisline ne smemo uporabljati prevelikih količin ki-slice. Zmernost naj bo tudi v tem primeru naše vodilo in zlato pravilo. Mnogi fitotera-pevti uživanje kislice odsvetujejo tudi revmatikom in ljudem, ki jih mučijo protin, artritis ter bolezni ledvic in mehurja. 32 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Celjan v družbi najhitrejših Matevž Rozman je vozil na 24-urni vztrajnostno-hitrostni motociklistični dirki v Le Mansu V Le Mansu se je znova odvrtela vsakoletna prestižna dirka najboljših in najbolj vzdržljivih cestnohi-trostnih motociklistov sveta. Najbrž veste, da Slovenec Igor Jerman dirka za moštvo, ki je lani slavilo zmago v tej motodisciplini. Letos je italijansko moštvo MCS racing-Ipone k sodelovanju povabilo Celjana Matevža Rozmana, ki se je doslej kalil na dirkah evropske ravni. Prestop med svetovno priznane motoriste je vzel zares in se na dirko intenzivno pripravil. Iz kroga v krog je izboljševal čas. Ob menjavi dirkačev je Rozman izboljšal skupno uvrstitev moštva MCS, ki je tedaj (po treh urah dirke) zasedalo 25. mesto med šestinpetdese-timi. Vendar moštvu sreča ni bila najbolj naklonjena. Po nekaj urah dirke (trije dirkači vsakega tima se menjavajo po uri dirkanja) je sovozniku iz Španije (Planasu) zdrsnilo zadnje kolo motorja, čemur je sledil padec pri veliki hitrosti. Ob tem si je Španec zlomil ključnico, pa tudi na motorju je nastalo precej škode. Po popra- vilu sta se Rozman in edini preostali dirkač, Prosenik, odločila, da bosta kar sama nadaljevala dirko. Pred njima bi bilo še približno 17 ur motorističnega adrenalina, če ne bi motor pod Rozmanom ponovno »zaropotal«. Proti tehniki sta ostala ob progi nemočna Rozman in Prosenik, ki bi gotovo vztrajala do konca. Med več kot osemdesetimi najboljšimi moštvi sveta se jih je na dirko uvrstilo še-stinpetdeset, po 24 urah pa jih je cilj ugledalo le trideset. Matevž Rozman je kljub temu upravičeno zadovoljen. Takoj po edinstveni motopreizkušnji je povedal: »Bil sem zelo živčen, saj nisem računal na to, da bom dejansko vozil. A potem se je začelo zares. Imel sem srečo, da sem se priključil dirki ob varnostnem avtu, ki je prišel na stezo zaradi hude nesreče dveh motorjev. Na ta malce upočasnjen način sem se lažje vključil v vzdušje dirke. Tri kroge smo se peljali za varnostnim avtom, medtem pa je trema minila. Prva tri moštva, ki so uspešno opravila s 24-urno preizkušnjo: GSR Kawasaki (Da Costa / Four / Leblanc - Metro Kawasaki), Y.A.R.T (Jerman / Martin / Giabbani / Ranseder - Yamaha) in RAC 41 - City Bike (Junod / Black / Depoortero - Suzuki). Matevž Rozman Ko se je varnostni avto umaknil, sem takoj začel nizati dobre kroge, ki so bili do tri sekunde boljši kot na kvalifikacijah, in sem tudi napredoval za kar nekaj mest. Ob svojem 20. krogu sem napravil manjšo napako in zdrsnil, pri čemer sem izgubil 15 do 20 sekund. V drugi izmenjavi sem napravil pet krogov, nakar je motor kar naenkrat izgubil moč in sem se komaj pripeljal do boksov. Ugotovili so, da je utrgalo svečko in uničilo navoj.« Po treh urah so motor nekako popravili, vendar je lahko naredil samo 11 krogov, ko je motor ponovno odpovedal zaradi ponovitve iste napake. Tokrat popravilo zaradi dokončno uničenih navojev ni bilo več mogoče. Najbolj je vesel, ker se je lahko kosal z najboljšimi, čeprav se še dan prej na kvalifikacijah ni najbolje znašel. Pred odpovedjo motorja je ekipi pridirkal 25. mesto, na kar je zelo ponosen. STAŠA TAJANA GRGOVIČ ÍWHMIN ZA AVTOMOBILISTE 33 Maserati gran cabrio Maserati ima gran cabria Italijanski Maserati formalno sodi k Fiatu, tam pa deluje pod okriljem precej bolj znanega Ferrarija. Maserati ima v svojem programu dva avtomobila v več izvedenkah (quatroporte in GT), zdaj pa se je rodil še štirisedežni kabriolet gran cabrio. Jasno je, da je v tesnem sorodu s kupejem GT, zanimi- vo pa je, da se je tovarna odločila za troslojno platneno streho (na voljo v šestih barvah). Razlogov je več, gotovo je pomembno tudi to, da platnena streha tehta vsega 65 kg, torej bistveno manj kot bi tehtala kovinska zložljiva streha. Streho odpira oziroma zapira elektrika (v 28 sekundah), pri Maseratiju pra- _ - ■ ■ ■ 4 ivi v a ■ ■ ■ v ■ Najhitrejši stmsedezm kabriolet Najhitrejši štirisedežni kabriolet je doma pri britanskem Bentleyju. Vsaj tako pravijo v tovarni, ki je sicer v lasti koncerna Volkswagen in verjetno je to tudi eden izmed razlogov, da je tovarna še vedno pri dobrem poslovnem (finančnem) zdravju. Continental supersports convertible ponuja prostor štirim pod platneno streho, pod motornim pokrovom pa se vrti bencinski 12-valj -nik, ki ima dvojni turbinski polnilnik in 463 kW/621 KM. Bentley continental supersports convertible Nemčija: še vedno minus Če je lani nemški avtomobilski trg pripomogel k temu, da so bili evropski avtomobilski minusi manj boleči kot bi bili, je letos precej drugače. Marca so tako v Nemčiji prodali malo manj kot 300 tisoč novih vozil, kar je bilo za 26,6 odstotka manj kot marca lani. Tudi letošnji trije meseci kažejo precej klavrno podobo, kajti posel z novimi avtomobili se je na tem trgu zmanjšal za 22,8 odstotka. Seveda vsem kljub temu ni šlo slabo. Volkswagen golf je, tako se zdi, skoraj imun, kajti letos se je njegova pro- daja povečala za 16,9 odstotka na skupaj 68 tisoč vozil. Slabše se je godilo manjšemu polu, ki je zasedel drugo mesto (minus 24 odstotkov), medtem ko je bil vw passat na tretjem mestu, posel z njim pa je bil letos manjši za skoraj 23 odstotkov. vijo, da je v avtu dovolj udobja za štiri potnike. Za pogon avta skrbi znani bencinski osemvaljnik V zasnove z gibno prostornino 4,7 litra in s 323 kW/440 KM pri 7.000 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih zmore gran cabrio največ 283 km/h (z razpeto streho), do 100 km/ h pride v 5,3 sekunde, medtem ko naj bi bila povprečna poraba goriva 15,4 litra. Računajo, da bodo letos pri nas prodali pet maseratijev gran cabrio, najcenejša izvedba pa je na voljo za 168.087 evrov. EN-V za električno prihodnost Vse bolj je jasno, da imajo električni avtomobili obetavno prihodnost, vendar so smeri razvoja precej različne. Tako General Motors (GM) predstavlja študijsko električno vozilo z oznako EN-V. Kot pravijo, se bo število ljudi, ki bodo v prihodnosti živeli v urbanem okolju, precej povečalo, EN-V pa naj bi bil ustrezen odgovor na težave s prostorom za parkiranje, gnečo ... V njem bo dovolj prostora le za dva, pri izdelavi vozila pa je sodelovalo podjetje Seg-way. Z enim samim polnjenjem baterij naj bi EN-V prevozil do 40 km, kar naj bi zadostovalo za večino potreb. EN-V v dolžino meri 1,5 m in tehta 500 kg, ali se bo tudi v resnici pojavil na cestah, ta hip še ni znano. EN-V To zadostuje, da gre več kot 480 cm dolgi kabriolet največ 325 km/h in do 100 km/ h pospeši v 4,2 sekunde. Podatka o ceni še ni, niti tega, kdaj ga bodo začeli ponujati. Peugeot 508 tudi kot karavan Na nedavnem ženevskem avtomobilskem salonu je francoski Peugeot predstavil študijo peugeota 508. S tem vozilom bo zamenjal sedanja modela, in sicer 407 in 607, avto pa se na trge pripelje še pred koncem leta. Tej kombilimuzinski varianti se bo konec prihodnjega leta pridružila še karavanska oziroma break izvedenka. Kaj več še ni znanega. Rinspeedov UC V pravi poplavi avtomobilov na elektriko se pojavlja tudi rinspeed UC, avtomobilček švicarske avtomobilske delavnice Rinspeed, ki je znana predvsem po nenavadnih avtomobilskih izdelkih. UC se v dolžino komaj potegne do 260 cm. Poganjal ga bo seveda elektromotor, v baterijah pa naj bi bilo po zatrjevanju tovarne energije za približno 105 km dolgo pot. Pri Rinspeedu se ob tem zanašajo na statistiko, ki pravi, da vsaj 82 odstotkov Evropejcev na dan prevozi manj kot 60 kilometrov. Če bo hotel UC prevoziti tako dolgo pot, hitrost v povprečju ne bo smela biti višja od 75 km/h; avto naj bi sicer zmogel največ 120 km/h. Posebnost tega električnega avtomobilčka bo tudi notranjost oziroma armaturna plošča. Najbolj je opazno to, da voznik ne bo imel volana, ampak krmilno palico. Posebnost bo tudi zunanja barva, ki bo prelivajoča (med rumeno in zeleno), hkrati pa naj bi imel UC tudi stalno spletno povezavo. UC rinspeed Št. 33 - 30. april 2010 -r=r- p w TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 1. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 2. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Srečko Čater, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 3. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Srečko Čater, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 4. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 5. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Koroški radio) ČETRTEK, 6. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 6.35 Huj-šajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) PETEK, 7. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Sora) Jezični Srečko se poslavlja To, da celjsko območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ne bo več vodil sekretar Srečko Ča-ter, je mnoge presenetilo. Zlasti novinarji bomo pogrešali njegove neposredne, »agrarne« komentarje. No, agrarne dejavnosti Srečko Čater ne bo povsem opustil - še vedno ostaja predsednik sindikata kmetijske in živilske industrije. Še vedno bo vsak 1. maj na Celjski koči, ponovno pa se bo lotil gojenja kanarčkov. Čeprav se zdi, da o njem, glede na to, da je precej odprt človek, veliko vemo, nas je presenetilo, ko je razložil, zakaj ne sliši na naziv gospod, zakaj ima v svoji pisarni še vedno sliko maršala Tita in nenazadnje, zakaj se je odločil, da bo vseeno izkoristil »zadnji vlak« za upokojitev. Ne zamudite oddaje Znanci pred mikrofonom v nedeljo ob 10.15. Foto: GrupA Podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek (levo) in predsednik Ginka Edvard Stepišnik sta prijela za lopati in si skupaj s prisotnimi želela, da bi drevesce imelo priložnost zrasti v košato, zdravo in zdravilno drevo, ki bo razveseljevalo še zanamce. Zeleni val boter novemu ginku Petletnico obstoja je izjemno delovno društvo ze-liščarjev Ginko Celje obeležilo na prav poseben način in tudi pod botrstvom Zelenega vala Radia Celje, s katerim društvo že ves čas vzorno sodeluje. Na dan Zemlje so člani društva v celjskem mestnem parku namreč zasadili mlado, v parkovni zasaditvi bolj redko in mnogim manj znano, a s svo- jimi listi zdravilno drevo gin-ko. Dvokrpi ginko, kot se imenuje, je v jeseni eno najlepše obarvanih dreves in sodi med najstarejše drevesne vrste na svetu. Zato se ga je prijelo ime »živi fosil«. V zdravilstvu je ginko izjemno cenjeno drevo. Pripravki iz ginkovih listov izboljšujejo koncentracijo in spomin in imajo še vrsto drugih zdravilnih učinkov. V mestnem parku že raste en ginko, ki je star že več kot 170 let. Zato je bil čas, da dobi družbo in naslednika. Za posaditev novega dre- vesa so v društvu pridobili vsa potrebna soglasja, darovalo pa ga je vrtnarstvo Tisa iz Škofje vasi. Srečno rast, na prostoru, kjer je nekoč stalo mogočno drevo tulipanovec, so mu na slovesnosti ob »zeleni zakuski« zaželeli člani društva. Z dogodka se je v živo v sodelovanju s tehnikom Mitjo Tata-revičem oglasila Mateja Pod-jed, ki je o zdravilni moči gin-ka pripravila tudi oddajo Zeleni val. Poslušali ste jo lahko 28. aprila. Razveselili smo poslušalko iz Zabukovice Včasih na Radiu Celje kar pozabimo, koliko veselja naredimo kakšnemu poslušalcu ali poslušalki, ko nepričakovano »zavrtimo« kakšno pesem. Na to nas je na eno od zadnjih nedelj spet spomnila poslušalka iz Zabukovice. Antonija Rozman je namreč slavila 80 let in voditeljica Slavica Padežnik ter tehnik Mitja Tatarevič sta ji podarila pesem. Presenečenje je bilo tolikšno, da se je gospa Antonija skupaj s prijateljico Marijo Aškerc iz Žalca v manj kot pol ure pripeljala v naš studio. In kot se ob slavju in veselju spodobi, je za spomin nastala tudi skupinska fotografija. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. SOUL SURVIVOR - BEVERLEY KNIGHT FEAT. CHAKA KHAN (4) 2. UPSIDE DOWN - PALOMA FAITH (3) 3. GUNS AND HORSES - ELLIE GOULDING (2) 4. IN MY HEAD - JASON DERULO (6) 5. SHE SAID - PLAN B (1) 6. AEROPLANE - REAMONN (2) 7. EVERY NOWAND THEN - NOISETTES (4) 8. PARACHUTE - CHERYL COLE (5) 9. VIVE LE SWING - IN-GRID (3) 10. THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS (1) DOMAČA LESTVICA: 1. ŠTAJERSKO NEBO - MI2 (3) 2. BARVE - FUSIONPOP (2) 3. NON STOP - ALYA (5) 4. MISEL NATE - E.V.A. (6) 5. DANCE, DANCE - PUPPETZ (3) 6. I FEEL LOVE - BENČ FT. MURAT & JOSE & LOVRO RAVBAR (4) 7. NOVO, NOVEJŠE, NAJNOVEJŠE -VLADO KRESLIN (5) 8. VEDNO ME LAHKO POKLIČEŠ - NINA OSENAR (1) 9. UPAJ SI - VICTORY (2) 10. SUPERSONG - TABU (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: NOTHIN ON YOU - B.O.B. FEAT. BRUNO MARS THE WAY LOVE GOES - LEMAR PREDLOGA ZA DOMA?O LESTVICO: MATEMATIKA - NINA PUŠLAR ANGEL IN HUDIČ - MARIJAN NOVINA Nagrajenca: Marcel Lavornik, Ljubljanska 38b, Žalec Peter Berič, Murnova 11, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. TISOČ ZVEZD - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (5) 2. PRIDI NAZAJ - ZAKA PA NE (1) 3. MAMICA - KATRCA (4) 4. DOBER DAN - RIMLJANI (3) 5. VEM, DA NISEM SAMA - DONAČKA (2) Predlog za lestvico: LE NOČ BO PRESPALA PRI MENI - ZAPELJIVKE SLOVENSKIH 5 plus 1. ROŽMARIN - ANS. SAŠO AVSENIK(3) 2. FIČFIRIČ- NOVI SPOMINI (2) 3. VSE PRIDE IN GRE - ATOMIK HARMONIK (5) 4. NEKOČ BOM JAZ TVOJ ANGEL -DOMEN KUMER S PRIJATELJI (1) 5. SLOVENSKE ZEMLJE SIN - NEBO (4) Predlog za lestvico: PESEM O LJUBEZNI - ŠTAJERSKI BARONI Nagrajenca: Mihaela Kovač, Kosovelova 35, Velenje Martin Trebec, Frankolovo 134b, Frankolovo Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. www.radiocelje.com Slavljenka Antonija Rozman (levo spodaj) in njena prijateljica Marija Aškerc, Slavica Padežnik in Mitja Tatarevič (stojita zadaj) H'OiH'HIIN OTROŠKI ČA50PI5 35 Večer umetniškega plesa Klasični balet, sodobni ples in plesna moderna, tri smeri odrskega plesa so v četrtek, 15. aprila, napolnile dvorano v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu. Zaključno produkcijo so pripravile koreogra-finje Društva za umetnost plesa Harlekin. Plesni večer so pričele najstarejše članice društva (Ana Žugelj, Maja Terglav, Ana Oc-virk, Sara Jeromel, Sara Železnik, Zala Če-tina in Miša Murgelj) z variacijami iz znanih klasičnih baletov, kot so Coppelia, Tr-njulčica, Gusar, Bajadera in Don Kihot, pod mentorstvom pedagoginje Sanje Rehar. Sledile so koreografije sodobnega plesa Sandre Jazbec in Katje Terglav ter avtorski ples Maše Leskovšek. Drugo poglavje umetniškega ustvarjanja sta zaključila plesalca z Bolerom, Sandra Jazbec in Jure Lukaščik. Njuno koreografijo je pripravila vodja druš- Primož Suhodolčan z navdušenimi laškimi osnovnošolci Primož Suhodolčan navdušil mlade Laščane V laški knjižnici so pred kratkim gostili mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana. Mladi bralci so namreč njegove knjige v okviru Me-gakviza izglasovali med prvih deset naslovov najljubših. Suhodolčana so zato povabili na zaključno prireditev za otroke. Večkratni dobitnik priznanja za najljubšo knjigo je navdušil polno dvorano kulturnega doma, ki so jo napolnili osnovnošolci iz Laš- www.novitednik.Goniwww.radiocelje.com v ■ V V ■ m Čiščenje mesta za praznik V soboto, 17. aprila, je bila doslej največja vseslovenska čistilna akcija - Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki so se je udeležili tudi taborniki Roda II. grupe odredov Celje. Ti so izkoristili ta dan tudi za zgodnje praznovanje dneva tabornikov, ki je sicer 22. aprila. Celjski taborniki so se ta- ni park na vsakoletni slove-ko zbrali že dopoldne in po- sni zbor. Tam so v svoje vr-čistili vse mestne zelenice, ste tudi uradno sprejeli nove nato pa so se odpravili v Mest- člane, ki so se že od septem- bra pripravljali na članstvo, na zboru pa so končno prejeli tudi težko pričakovane rutke. Vodniki so članom podelili tudi »znanja in veščine«, ki so si jih prislužili čez leto. Ko so odpeli še taborniško himno in spustili zastavo, so se poslovili in si obljubili, da se vidijo, če ne na kakšni akciji prej, pa zagotovo julija na taborjenju. NS tva, Ana Vovk Pezdir, ob izidu knjige Ženska na konju pisateljice Ane Četkovič Vo-dovnik. Največje navdušenje občinstva je požela zadnja točka Yann Tiersen v 13 plesnih skicah. Zahtevna koreografija Sanje Rehar in Ane Jenček je zajela različne zvrsti plesa, v katerih so blestele že prej omenjene najstarejše članice društva. Kljub zahtevni koreografiji (zahtevnih plesnih korakih) in spremljajoči intenzivni glasbi so po naporih večera iztisnile še zadnje atome moči in z nasmehom na obrazu razpršile vso preostalo pozitivno energijo med publiko, ki je bila z njihovim nastopom vidno navdušena. Zaradi izredno pozitivnega odziva gledalcev dekleta že razmišljajo o ponovitvi predstave, v kateri zelo uživajo. SR, foto: TT V celjske taborniške vrste so prvič po več letih sprejeli tudi najmlajše, murenčke. Ruben, Fiona in Maša so se zelo veselili novih rumenih rutk. Grafiti Že vrsto let učenci I. OŠ Celje skrbijo za po-slikavo sten v podhodu ob Vrunčevi ulici. Letos so podhod poslikali na temo pomladnega dne. Med delom so bili deležni številnih pohval mimoidočih. Grafite so ustvarjali učenci 8.b, in sicer v torek, 6. aprila, in soboto, 10. aprila, pod mentorstvom Brede Špendl. MK kega. Posledično je tudi polica z njegovimi knjigami v knjižnici zmeraj bolj prazna. S pomočjo gosta pa so želeli otrokom tudi pokazati otrokom pot do knjig. 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK PRODAM RENAULT clio extreme dci, letnik 2005, 145.000 km, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 217250, 0599-21610. 1817 PEUGEOT 106 xs 1,1, letnik 1996, v odličnem stanju, rdeč, reg. vse leto, prodam za 580 EUR. Telefon 041 645-898. š 282 FIAT punto 55, letnik 1995, reg. do konca junija, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 317-714. 1895 KMETIJSKI stroj, traktor, priključke, moto-kultivator in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1111 KUPIM PRODAM mw ['] OICJ J ii'K1! S" IÍM1 Do 36 mesecev na osnovi OD, PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/4257000 Staneta Romana 16,02/52130 00 02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/8812000 BONAFIN, d-o-o-. Slovenski! 27,1000 Ljubljana MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, LJubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497. š 254 TRAKTOR TV 18, letnik 1980, prodam. Telefon 031 796-410. 1796 TRAKTOR Zetor 2511, s prikolico, domače izdelave in samonakladalno prikolico, 19 m3, prodam. Telefon 041 211-883.1800 MINI bager Janmar vivo 50, 5.800 kg, letnik 2001, instalacija za kladivo, hitra menjava, 5.300 ur in Takjuči 1,6 T, letnik 1996, instalacija, razširitev podvozja, 2 žlici, prodam. Telefon 051 306-959. š 195 TOMO Vinkovič 419, 19 km, letnik 1984, dobro ohranjen, nove gume, prodam za 1.900 EUR. Telefon 051 251-622.L166 ENOOSNO prikolico, traktorsko, 3 t, tirno krožno žago, reduktor z el. motorjem, prodam. Telefon 041 271-340. 1859 PAJEK za seno, 4 vretena, prodam. Telefon 041 921-961. 1864 DOBRO ohranjeno samonakladalko Sip 16, pajek na dve vreteni, sejalnico Olt, za koruzo, dvoredno, mehansko, prodam. Telefon 041 261-676. 1875 PREDSEÏÏENIK, skoraj nov, 2,35 m, trojne vzmeti in Hatzenbichler drobilni valj, prodam za 640 EUR. Telefon 031 727-606. 1880 KOSILNICO Alpina prodam. Telefon 041 294-974. L 171 iM iiaposiene[ i upokojence IMATE TEŽAVE Z VRÁSČENÍM NOHTOM? BREZ BOLEČIN IN OPERATIVNEGA POSEGA JE REŠITEV MEDICINSKA SPONKA! Delovanje medicinske sponke 051 661 665 PRODAM MANJŠI vikend v Pongracu, 1.251 m2, elektrika, voda na parceli, telefonska napeljava, vpisan v zemljiški knjigi, prodam. Telefon (03) 5715-375, 031 255-943. 1488 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estrihi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998-660. 1627 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, 280 m2 bivalne površine, k + p+m, prodam. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-539. 1650 V CELJU, obrtna cona Trnovlje jug, prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Cena 55 EUR/m2. Telefon 030 924-600. š 255 HIŠO v Trnovljah, zemljišče 1.221 m2, mirna in lepa lokacija, prodam. Telefon 031 587-980. 1759 GRADBENO parcelo prodam. Telefon 041 836-398. š 278 BIVALNI vikend z vinogradom prodam ali dam v najem, polovico za svojo korist. Resni, pokličite 041 267-481. š 283 ENO ali več gradbenih parcel, velikost od 700 do 1.000 m2, na lepi, ravni legi, z vsemi priključki, okolica Ljubečne, prodam. Telefon 041 771-466. 1868 VINSKO klet oz. vikend - zgornjo etažo ali v celoti, z vinogradom ali brez, na lepi legi, prodam. Telefon 040 211-346. p KUPIM KMETIJO ali vikend zidanico, do 43.000 EUR, Celje z okolico do 20 km, kupim ali najamem. Telefon 031 400-673.1047 HIŠO, večjo, novejšo, Celje-Žalec-Šempeter, bližina avtoceste, kupim. Telefon 040 756-110. 1689 ODDAM DVA prostora, primerna za skladišče, ugodno oddam. telefon (03) 749-1781. š 269 TRAVNIK in njivo, na travniku je kozolec, v uporabi tudi skedenj, oddam v najem. Telefon 03 5824-611. 1894 VRT na deželi, z različnimi sadnimi vrstami, oddam v najem. Telefon 031 747930. 1896 EŒŒI PRODAM DVOSOBNO stanovanje, na Otoku, prodam. Telefon 040 466-538. š 198 FAŽANA. Prodamo novo večsobno stanovanje, 77 m2, 300 m do obale. Telefon 00385 9821-9169, 00385 5252-0140. 1535 GOTOVINSKI KREDITI; DVOSOBNO stanovanje, v Novi vasi, prodam. Telefon 031 471-846. 1460 ENOSOBNO stanovanje prodam. Telefon 031 238-002. 1706 LAŠKO. Prodamo delno obnovljeno dvosobno stanovanje, 61 m2. Telefon 051 435-902. 1721 STANOVANJE v Laškem, center, 58 m2, vrt, klet, drvarnica, na novo adaptirano, okna, vrata, tla, stropovi, vodovod, elektrika, kanalizacija, telefon. internet, kabelska, parkirno mesto, prodam. Možna menjava v Celju, Ljubljani, Mariboru. Telefon 051 306-959. š 282 NA lepi lokaciji v Celju prodam po nizki ceni stanovanje, 1. nadstropje, veliko približno 56 m2. Telefon 041 785-838. 1853 NA mirni lokaciji v Celju ugodno prodam manjše stanovanje, približno 56 m2, takoj vselji-vo, vsi priključki: plin, voda, elektrika, telefon, centralna, blizu trgovina in zdravstvene ustanove. Telefon 031 427-085.1876 NAJAMEM 1839 ODDAM PRODAM Stanovanje v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300 Verteks TG, Cesta na Ostrožno 99, Celje ZAMRZOVALNO skrinjo, 200 l, prodam. Telefon 031 687-521. 1866 GRAD ODDAM ENOINPOLSOBNO stanovanje, center, opremljeno, oddamo za 240 EUR. Telefon 051 664-477, zvečer. 1732 VITANJE. Stanovanje, 90 m2, oddam. Telefon 041 625-791. p CELJE. Opremljeno garsonjero, 28 m2, visoko pritličje, oddam. Telefon 041 849-714. p V CENTRU Vojnika oddam enosobno stanovanje s kletjo in dvoriščem. Predplačilo za eno leto. Telefon 031 715-700. p DVOSOBNO stanovanje v Celju, mestna četrt Hudinja, opremljeno, oddamo v najem. Telefon 040 213-518. 1845 IJ'H^IUI^'H.'MJ IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigheija 5, Maribor NA ZANIMIVI LOKACIJI V ARCLINU PRI VOJNIKU, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 NOVOGRADENJ, HIŠ, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2. Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/ VRATNA krila (lužen hrast) in dve okni (120*120) prodam po simbolični ceni, po dogovoru. Telefon 031 305-784. 1885 SUHA drva, metrska in suho češnjo, 5+2,5 cm, prodam. Telefon 031 851-448. 1901 PODARIM KOZO z mladiči in eno leto starega kozla podarim. Telefon 5793-026. 1826 PRODAM NOVO diatonično harmoniko, veliko 34 cm, Be, Es, As, primerno za otroke, prodam. Telefon 031 485-488. 1881 PRODAM STANOVANJE na Bregu 6 in stanovanje v Brodarjeva 4 oddam. Cena po dogovoru. Telefon 040 484-139. 1892 APARTMAJE v okolici Zadra, 70 m od morja, klima, žar, parkirni prostor, ugodno oddamo. Telefon 041 440-998. p GARSONJERO v Celju, za najem, iščem. Telefon 070 849-920. GARAŽO v Celju, zraven železniške postaje, ugodno oddam. Telefon 041 324-322, (03) 492-6543. 1857 PARKIRNI prostor v garažni hiši, Novi trg Celje, ugodno oddam. Telefon 031 685-110. 1865 KAKOVOSTNE pujse, težke od 30 do 70 kg, ugodno prodamo. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. š 192 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, cena nad 100 kg zelo ugodna, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 1409 PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031506-383. š 258 BIKCE, črno bele in simentalce, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383. š 258 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PIŠČANCE, brojlerje, za nadaljnjo rejo in prašiče, dobre selekcije top genetic, za zakol ali nadaljnje pitanje, prodam. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. ž 40 DVE telički simentalki, 220 kg, prodam. Telefon 5772-372. 1825 KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 834-153. 1834 KRAVO, »prazno«, pašna, stara 6 let, prodam. Telefon 031 850-214 ali (03) 5730-898. 1844 PRODAM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, prodam z dostavo. Ugodno. Telefon 051 359-555. p SIPOREKS opeko, 60*20*25, 4 m3, armaturno mrežo, dva kosa, ugodno prodam. Telefon 031 781-085. 1823 DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške, javorja, češnje, hrasta, lipe, deske za ostrešje in tramove različnih dimenzij ter hrastove, akacije-ve in kostanjeve tramove ali stebričke različnih dimenzij, prodam, možna dostava. Telefon 040 211-346. p KLINKER ploščice Ljubečna, 13 m2, betonski protipotresnik 30, 70 kosov, prodam. Telefon 041 271-340. 1859 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p., Prebold PRODAM SILAŽNE bale, seno, otava, kakovostne, ugodno prodam. Telefon 041 736-147, 031 200-424. 1897 VEČJO količino domače slivovke prodam. Telefon 5793-379, 041 593-263.1822 VINO jurka prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 237-673. 1883 SENO in otavo, v rinfuzi, prodam. Telefon (03) 5461-764. 1895 VINO, belo, laški rizling, kerner; rdeče, fran-kinjo in koruzo v zrnju, prodam. Telefon 041 956-250, 5822-533. 1900 KUPIM ZEMLJO za vrt kupimo. Telefon 041 696866. Ž 41 PRODAM PUJSKE, od 30 do 120 kg, možna dostava in koruzo v zrnju, ugodno prodam. Telefon 031 839-090. š 184 BON za Španijo, za 8 dni, prodam za 50 EUR. Telefon 041 985-989. 1824 DEKLIŠKI hlačni kostim, barva breskve, številka 38, unikaten, enkrat rabljen -birma, prodam. Telefon 749-3194, popoldan. 1848 MESO, bio teletina, primerno za bolnika in otroke, prodam po 5 EUR/kg. Telefon 031 747-930. 1896 Prodamo ZIDANI VIKEND, 1990. s HŠ. v Lendavi, ■ / nova fasada, bivalen, 2300 www.taps.zi m2 parcele, za 54800 EUR. Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic TELICO, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 537-866. š 285 KRAVO, brejo 8 mesecev, 3. tele, prodam. Telefon 041 892-244. 1846 BIKCA simentalca, težkega 250 kg, prodamo. Telefon (03) 5739-382. L168 PRAŠIČE, težke od 20 do 25 kg, prodamo. Telefon 041 478-455. 1860 MLADO kravo z mlekom, »pripuščeno«, prodam ali menjam za bikca ali teličko. Telefon (03) 541-3019, 041 357-024. 1884 BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174, 031 422-606. 1882 DVA bikca simentalca, težka 130 in 150 kg, prodam. Telefon 031 493-635. š 286 TELICO simentalko, v 8. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 215-839. 1886 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon (03) 5728-475, 041 519-411. 1887 DVE telici simentalki, pašni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263-074. 1888 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, cena ugodna, možnost tudi dostave, prodamo. Telefon 041 655-528. š 288 KUPIM PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 KRAVE in telice, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041 653-286. š 197 ODDAM KOŠNJO, 1,5 ha travnika, v ravnini, možna strojna košnja in spravilo, v Vojniku, oddam v najem. Telefon 041 736-147, 031 200-424. 1897 GOSTINSTVO HOCHKRAUT zaposli kuharico ali kuharja z izkušnjami pri kuhanju malic. Delo je v Celju, v dopoldanskem času. Informacije: 041/639 602 Gostinstvo Hochkraut, Globoko 1, Rimske Toplice PODJETNICA, 45 let, urejena, situirana, Ce-ljanka, želi prijatelja od 45 do 56 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 1847 PREMOŽEN 57-letni Slovenec, s športnim avtomobilom, želi spoznati urejeno žensko do 54 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 1847 IJ.UIU.U IŠČEM delo: varstvo otrok, urejanje vrta, košnja trave, pomoč starejšim na kmetiji. Telefon 031 708-028. š 278 IŠČEM delo na domu: pospravljanje, urejanje stanovanja. Telefon 040 412-452. 1863 PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje. n STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229. 1340 NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 37 Cvetovi češnje, v senci katere si tako rad posedal, in vinska trta, s katero si čutil, nas bodo vedno spominjali nate. Z A H V A L A Ob boleči izgubi MARTINA CMOKA iz Gorice pri Slivnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej svetu KS Slivnica z govornikom Vladimir-jem Artnakom, Gasilski zvezi Slovenije, delegacijam ostalih gasilskih zvez in gasilcem Občine Šentjur z govornikom Jankom Cerkvenikom, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Slivnica, Društvu vinogradnikov sv. Urban, Čebelarskemu društvu Slivnica pri Celju, Društvu upokojencev Slivnica pri Celju, župniku Marku Šramlu in cerkvenemu pevskemu zboru sv. Urbana. Žalujoči: žena Anica ter hčerki Helena in Metka z družinama S 287 IZVAJAMO strojna, zemeljska dela, kiper prevoze, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje), rušitvena dela ter vsa ostala gradbena dela. Telefon 051 377900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 1448 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. Telefon 041 771-104. M3Grad, d. o. o., Gosposvet-ska 3, Celje. i89i IZDELAVA fasad demit in obnova stanovanj in mansard s knauf ploščami. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Ma-rot, s. p., Reka 27 a, Laško. l 135 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. S 280 UGODNO in natančno izdelujemo demit fasade in vsa pleskarska in keramičar-ska dela. Sliko, Lubo Sikošek, s. p., Cesta na grad 15, 3000 Celje, telefon 051 633-267. 1798 1799 BIOENERGIJA in naravno zdravilstvo. Silvester Javornik, Ul. Florjana Pohlina, Žalec, telefon 040 331-717. i849 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. V S P O M I N 30. aprila mineva eno leto, kar si nas zapustil, FRANC RAZBORŠEK Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi KOŠNJA in urejanje zelenic, hišniška dela, čiščenje stanovanjskih objektov, razna popravila na domu. Telefon 031 633-966. Apretura, Bojan Šet, s. p., Kvedrova 39, Šentjur. 1821 HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, J 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I JiWi];¥ tudi letnik2010 A J.VV.1;! ^ J>ys prilogo TV-OKNO! ^ * ^ ilM Vsak petek 48 barvnih strani teleiriiijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave. IIM'HU'IIIIH Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ima in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Laško Poročila sta se: Elmir ALI-HODŽIĆ iz BiH in Aleksandra MIDŽIĆ iz Velenja. Mozirje Poročila sta se: Luka KREVS iz Kamnika in Klav-dija BURNIK iz Smlednika. Velenje Poročili so se: Drago GRIL iz Kopra in Petra VRABIČ iz Žalca; Iztok REBERŠAK iz Lokovice in Lea VODUŠEK iz Velenja ter Janko STROPNIK s Skornega in Koni GROSSMANN iz Mozirja. Laško Umrli so: Terezija ULAGA iz Slivnega, 85 let, Karl PEČNIK iz Curnovca, 80 let, Jožef PLA-ZAR z Brunške Gore, 68 let in Cecilija ZUPANČIČ iz Pod-grada pri Ljubljani, 87 let. Mozirje Umrla sta: Antonija KREBS iz Meliš, 62 let in Ka-rol KOPUŠAR z Ljubnega ob Savinji, 63 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija Mima PIKL iz Varpolja, 75 let, Franc ROBIČ iz Jelc, 57 let, Martin CMOK iz Gorice pri Slivnici, 79 let. Velenje Umrli so: Alojzija HERLE iz Celja, 87 let, Ciril DOLIN-ŠEK iz Boštanja, 82 let, Erika TONKLI iz Rečice ob Paki, 46 let, Dragotina ZMRZLAK iz Prebolda, 80 let in Antun HLUPIĆ iz Žalca, 71 let. Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, in spomin na lepe dni. V S P O M I N 1. maja bo minilo tri leta, kar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in vnuk DANI HOSTNIK Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke. Mami, ati, sestra z družino in stara mama »Samo mati lahko nadomesti kogar koli, vendar nje ne more nadomestiti nihče!« (C. Mermillod) Ni res, da si odšla. Ujeta si v mojem srcu, z najlepšimi spomini boš vsak moj korak spremljala v tišini. Zaman bili so dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Z A H V A L A Po kratki bolezni me je zapustila moja ljuba mama ANA MAŽGON (26. 7. 1923 - 18. 4. 2010) Na njeno željo smo se od nje tiho poslovili na pokopališču v Laškem. Zahvaljujem pa se vsem, ki ste ji krajšali čas, ko je bila pri meni in v domu sv. Jožefa. Posebna zahvala vsem delavcem doma, zdravnikom oddelka za anginologijo Splošne bolnišnice Celje, ki so se trudili, da ji olajšajo bolečine zadnjih dni. Zahvaljujem se sosedom in prijateljem, ki so mi izrazili sožalje in darovali sveče. Hvala tudi gospodu župniku iz Laškega za opravljen obred. V globoki žalosti žalujoča hčerka Milena Kocman 1874 Spomin je edina luč, ki vedno sveti, je edino sonce, ki vedno greje, spomin je večen. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 91. letu zapustila naša ljubljena in spoštovana mama in teta TEREZIJA STERLE roj. Štante zdravstvena delavka Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 3. maja 2010, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 13. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: hčerka Marjetka, sinova Janez in Vladimir, družini Brezigar, Pirš in ostalo sorodstvo Žalec Umrli so: Roman ROJNIK iz Petrovč, 50 let, Janko PLEVNIK iz Galicije, 54 let, Monika DREV iz Liboj, 16 let, Stanislav JELEN iz Andraža nad Polzelo, 58 let, Hilda KAJBA iz Sv. Lovrenca, 65 let. www.novilednik.coniwww.radiocelje.com 38 BORZA DELA - VODNIK NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ORODJAR ORODJAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO V ORODJARNI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 10.5.2010; PENCA, OROD-JARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE MONTER KOVINSKIH OGRAJ - M/Ž; MONTER KOVINSKIH OGRAJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.5.2010; LI ANE KONSTRUKCIJE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SLANCE 8, 3221 TEHARJE VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 1.5.2010; MILLENIUM NEPREMIČNINE, PREVOZI, UROŠ GOSTENČNIK S.P., ŠKOFJA VAS 28, 3211 ŠKOFJA VAS KLJUČAVNIČAR CEVAR - MONTER - M/Ž; PRIPRAVA, KRIVLJENJE TANKIH CEVI PO NAČRTIH, MONTAŽA CEVI, GRADNJA LADJE; DOLOČEN ČAS, 5.5.2010; MAJESTIC, TRGOVINA, POSREDOVANJE IN STORITVE, D.O.O., ILIRSKA ULICA 5, 3211 ŠKOFJA VAS SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TRGOVINSKI POSLOVODJA - M/Ž; TRGOVINSKI POSLOVODJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2010; FINEX TRGOVINA, STORITVE, INŽENIRING, D.O.O., SLANCE 4, 3221 TEHARJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT PREVOZOV - M/Ž; DELA S PODROČJA ORGANIZACIJE IN KOORDINACIJE PREVOZOV, UREJANJE TRANSPORTNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S PREVOZNIKI, DELO S TUJIMI STRANKAMI, SKRB ZA POVEZAVO MED ODPREMO IN PREVOZOM; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.5.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK NA TERENU - SVETOVALEC PRODAJE ZA OBMOČJE CELJA - M/Ž; SVETOVANJE, PRIDOBIVANJE STRANK, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 2.5.2010; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA FRIZER FRIZER V F.S. MITJA (PLANET TUŠ CELJE) - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA: BARVANJE, STRIŽENJE, PODALJŠEVANJE LAS ITD ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOSTAVA HRANE PO TERENU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 23.5.2010; KITAJSKI DVOR, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., TEHARSKA CESTA 35, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; NASTAVITVE IN PROGRAMIRANJE CNC STROJEV ZA OBDELAVO KOVIN, VODENJE PROIZVODNJE, RISANJE V SOLIDWORKSU; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.5.2010; SOLARNI TERMO SISTEMI - STS, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN PRODAJA SOLARNIH TERMO SISTEMOV, D.D., OBRTNIŠKA CESTA 3, 3220 ŠTORE STROJNI TEHNIK - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV V PROIZVODNJI REMONTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.5.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; NEGA OBRAZA IN TELESA, PEDI-KURA, MANIKURA, DEPILACIJE, LIČENJE IN MASAŽA TELESA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.5.2010; LEPOTNI SALON MERSI MERSIJA RAMIĆ S.P., CANKARJEVA ULICA 8, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA RAZVIJALEC PROGRAMER - M/Ž; RAZVIJANJE IN INTEGRACIJA PROGRAMSKE OPREME ZA VODENJE NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO IN INFORMATIZACIJO V INDUSTRIJI. DELO ZAJEMA PROGRAMIRANJE V .NET IN SIEMENS SIMATIC OKOLJU, ZAGON IN VZDRŽEVANJE APLIKACIJ; NEDOLOČEN ČAS, 20.5.2010; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KOŠNICA PRI CELJU 28 H, 3000 CELJE DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC - M/Ž; PRVA SOCIALNA POMOČ, SPREJEM IN POMOČ PRI VKLJUČEVANJU STANOVALCEV, INDIVIDUALNO IN SKUPINSKO DELO S STANOVALCI ...; NEDOLOČEN ČAS, 1.5.2010; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI KONSTRUKTER - M/Ž; STANDARIZACIJA PROGRAMOV, SNOVANJE GENERIKOV, IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV, VODENJE PROJEKTOV, KONSTRUIRANJE; NEDOLOČEN ČAS, 8.5.2010; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST KIRURGIJE "ZDRAVNIK SPECIALIST V/ VI -PREDSTOJNIK ODDELKA ZA ŽILNO KIRURGIJO, ZDRAVNIK SPECIALIST KIRURGIJE - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DEL NA ODDELKU ZA ŽILNO KIRUGIJO"; DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 1.5.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE UE LAŠKO DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 8.5.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 8.5.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE INŽENIR STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI RAZVOJNIK-KONSTRUKTER (M/Ž) - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA NOVIH IZDELKOV ANALIZA KONKURENCE ZASNOVA VZORCEV IN TESTIRANJE IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE; DOLOČEN ČAS, 10.5.2010; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE VOZNIK VILIČARJA VILIČARIST - M/Ž; VOŽNJA VILIČARJA, NALAGANJE TOVORNJAKA, VOŽNJA LESA ...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.5.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA GATERIST (VODJA POLNOJARMENIKA) - M/Ž; ŽAGANJE LESA NA RAZLIČNE DIMENZIJE NA POLNOJARMENIKU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.5.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA KOMERCIALIST V LOGISTIKI V OKOLICI SLOVENSKIH KONJIC - M/ Ž; VAŠE NALOGE BODO: ISKANJE NOVIH STRANK TER PREDSTAVLJANJE STORITEV PODJETJA, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB O SODELOVANJU, VODENJE POGAJANJ IN SKLEPANJE POGODB, OBDELAVA NAROČIL TER POVPRAŠEVANJ, ORGANIZACIJA PREVOZOV, LOGISTIČNIH STORITEV TER SKLADIŠČENJA, OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. NEDOLOČEN ČAS, 11.5.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALIST - REFERENT ZA RUSKO TRŽIŠČE - M/Ž; KOMERCIALA ZA RUSKO TRŽIŠČE - PRODAJA LESNOOBDELOVALNIH STROJEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.5.2010; WRAVOR, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTAŽA GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV - M/Ž; MONTŽA GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.5.2010; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P., ULICA I. CELJSKE ČETE 22, 3230 ŠENTJUR DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA - DELO V ŠENTJURJU PRI CELJU - M/Ž; ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 3.5.2010; BIO-ECO CENTER PODJETJE ZA BIOLOŠKE STORITVE, MEDNARODNI MARKE- TING, TRGOVINO IN OSTALE STORITVE, D.O.O., BRODIŠČE 18, 1236 TRZIN SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TRAKTORIST - KMETIJSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJA KMETIJSKA DELA S TRAKTORJEM, NEDOLOČEN ČAS, 8.5.2010; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR, D.D., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3,3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPE-CIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE V ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI ZD ŠENTJUR IN DEŽURNA SLUŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER - M/Ž; DELO V ŠOLSKEM DISPANZERJU IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 1.5.2010; POSEKI TRAS POD DALJNOVODI, ROČNI IN STROJNI IZKOPI JARKOV; BAR MAJA, VALERIJA POLAJŽER S.P., PODTURN 2 A, 3241 PODPLAT DELAVEC BREZ POKLICA POMOČNIK PRI IZDELAVI ORGELSKIH PIŠČALI - M/Ž; RAZREZ PLOČEVINE, BARVANJE, OZNAČEVANJE, LOTANJE, POLIRANJE ITD ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.5.2010; IZDELOVANJE ORGELSKIH PIŠČALI, SREČKO NARAT, S.P., CESTA NA BOČ 2, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; OPRAVLJANJE PREVOZNIH STORITEV V MEDNARODNEM PROMETU, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, ČIŠČENJE TOVORNEGA VOZILA, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.5.2010; TOMAS TRANS, MEDNARODNI PREVOZI IN DRUGE STORITVE, D.O.O., ŠKOFIJA 1 A, 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER HLADILNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA HLADILNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.5.2010; MAJNAP, PROIZVODNJA, POSREDNIŠTVO, STORITVE, D.O.O., GORNJA VAS 5, 3231 GROBELNO UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; PRIPRAVA MATERIALA ZA BARVANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.5.2010; REMŠE CENTER, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., LEVSTIKOVA CESTA 19, 3325 ŠOŠTANJ NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2010; GOSTILNA OSTROVRŠNIK, JOŽEFA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; VSA AVTOMEHANIČNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.5.2010; AVTO MURŠIČ SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O., ŽAROVA CESTA 7, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRODAJALEC - M/Ž; DELO NA BENCINSKEM SERVISU, PRODAJA IN PRANJE VOZIL TER OSTALA DELA NA BENCINSKEM SERIVSU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.5.2010; ROMANA OGRAJŠEK S.P.; BS VELENJE GORENJE, PARTIZANSKA CESTA 15 A, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVISER AUDIO VIDEO TEHNIKE - M/Ž; SERVISIRANJE AUDIO VIDEO TEHNIKE IN APARATOV ZA OSEBNO NEGO IN MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV, LOGISTIČNE NALOGE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.5.2010; NTT PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRGOVINO, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; MANIKURA, PRODAJA KOZMETIKE TER MODNIH DODATKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.5.2010; ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KOŽELJSKEGA ULICA 5, 3320 VELENJE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - PULMOLOG - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU PULMOLOGIJE; NEDOLOČEN ČAS, 1.5.2010; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - SPECIALIST INTERNE MEDICINE - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU INTERNE MEDICINE (GASTROENTEROLOGIJE, KARDIOLOGIJE); NEDOLOČEN ČAS, 1.5.2010; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR, DELOVNO MEST KAPLJA VAS 10, PREBOLD - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.5.2010; KEKEC BAR, JASNA VOZLIČ S.P., KAPLA 26, 3304 TABOR ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.5.2010; KRESNICA - PLESKARSKA DELA IN DRUGO, JANKO KUMAR S.P., TRG 7, 3312 PREBOLD STRUGAR STRUGAR - M/Ž; STRUŽENJE, REZKANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.5.2010; BASLE TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TABOR, OJSTRIŠKA VAS 26, 3304 TABOR AVTOMEHANIK MEHANIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; SERVISIRANJE TOVORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.5.2010; ENES DRAGANOVIĆ S.P.; TRANSPORTI DRAGANOVIĆ ENES, CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR ZA TOVORNA VOZILA - M/Ž; RAVNANJE, SESTAVA IN MONTAŽA DELOV ZA TOVORNA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.5.2010; ENES DRAGANOVIĆ S.P.; TRANSPORTI DRAGANOVIĆ ENES, CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DIREKTOR - M/Ž; VODENJE PODJETJA, OPERATIVA, NEDOLOČEN ČAS, 16.5.2010; AG H TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., ŠLANDROV TRG 34, 3310 ŽALEC NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.5.2010; GRIVE, GOSTINSTVO, D.O.O., GRAŠČINSKA CESTA 1, 3312 PREBOLD RECEPTOR RECEPTOR - DELOVNO MESTO ŽALEC - M/Ž; RECEPTORSKA DELA, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 8.5.2010; RAČUNOVODSTVO IN REDITELJSTVO, BOBANA KOSIĆ BAJC S.P., CESTA V STARO VAS 1, 6230 POSTOJNA LESARSKI TEHNIK CNC OPERATER - M/Ž; POSLUŽEVANJE CNC VERTIKALENGA CENTRA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR LESAR MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR MIZAR, MIZARSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOŽNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.5.2010; SPLOŠNO MIZARSTVO BRANKO RAZGORŠEK S.P., LOČICA OB SAVINJI 45 A, 3313 POLZELA ADMINISTRATIVNI TEHNIK ADMINISTRATOR - M/Ž; DELO V PISARNI, PISANJE DOPISOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.4.2010; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA, TRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC UPRAVNI TEHNIK UPRAVNI TEHNIK - M/Ž; VODENJE EVIDENC POTNIH STROŠKOV, PRIPRAVA POGODB (RAZNO), KOMUNICIRANJE S TUJINO ... ITD.; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.5.2010; NOX TEHNOLOGIJE, INŽENIRING, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., RIMSKA CESTA 92, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KINO PLANET TUŠ Spored od 30. 4. do 3. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Akvarij, drama 16.15 Alica v čudežni deželi, družinska domišljijska pustolov., 3D 19.30 Iron man 2, ZF akcija 12.30, 15.40, 18.20, 21.00, 23.30 Kako izuriti svojega zmaja, družinska animirana pustolov., 3D 11.00, 13.00, 15.10, 17.20 Lovec na glave, akcijska romantična komedija 13.40, 18.30, 20.55, 23.10 Na poti, drama 12.10, 15.35, 18.10, 20.40, 23.15 Ne pozabi me, romantična drama 13.35, 18.45, 21.15, 23.55 Pokvarjeni poročnik: New Orleans, akcijski triler 16.00 Predobra zame, romantična komedija 12.25, 14.35, 16.45, 19.00, 21.10, 23.20 Romanca v Rimu, romantična komedija 12.50, 14.50, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 Spopad titanov, domišljijski akcijski spektakel, 3D 11.30, 14.15, 16.35, 18.55, 21.20, 21.50, 23.40 legenda vsak dan nedelja petek, sobota KMIIII