gospodarske, ofeertniške narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. CO kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta SO kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr > pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. kr do V Ljubljani v sredo 21. novembra 1861. Mohar 9 Zato ne prenapenjarn h skušnjo pripor gospodarj k rju, ako ga za p ajo take zemljiša. dobra klaja. Ker nam je treba za živinsko klajo čedalje već skor Vsak P čila pol ka oha kmetijski ponuj k beti, da pomnožimo živinorejo, je prav, da na vse strani gledamo, kaj pridelujejo tndi po druzih deželah. Res je, da in druzih rastlin, ki so živini pisat Kd kmetijske družbe ga sicer želi kupiti ga preji Saleud k ulice) am b pošlj« po-nj v ga bi na vertu kmetijske vemo že za veliko detelj, trav družbe ljubljanske meruik po 4 gold. nov. du dobra klaja; al imamo še dosti bolj pu^te, pešene zemlje, in dobro bi bilo, da bi tudi tako obsejali z rastliiiami, ki jib živina rada jé. Taka klaja je m oh a r ali m u h a r, ki spada v versto Fidelia Terpinc, predsednik kmetijske družbe Besedica o globokem in plitvem oranji prosá, in ga Nemci imenujejo „nemško proso u Ime V mohar ali mnhar že samo kaže, da je ta rastlina tudi Českem v Slovanom znana, ker to ime je čisto slovansko, in res je, O tem piše gospod fajmošter Fišer iz Kadenskega na „Prakt. Wochenbl." med drugim to-le: Da globoka brazda ali globoko oranje gospodarju skednje da na Slavonskem, Hervaškem in Ogerskem sejejo dosti napolni, ne more nihče tajiti, akoravno se mora omenjeno moharja in ga najbolj pokladajo konjem. Pri nas ni skor oranje s posebno previdnostjo, v pravém času in pod pri-ne duha ne sluha o tej živinski klaji, čeravno jo nahajamo stojnimi pogoji opraviti. Pri tem se mora pa posebno na to divjo. Tudi Francozi spoznavajo nje korist za živino in v gledati 9 če je spodnja brazda take lastnosti, da je vredna moseljski okolici je sejejo obilo. Vso to hvalo slišati od več straní sem naročil letos zastran rodovitnosti ? da jo na v verh spraviš, ali pa le neko liko razrijes in premesaš. Ce imaš pri obernjeni brazdi do semena moharjevega iu ga na peseni, pervikrat razorani yo'j gnoja, da boš zemljo dobro zboljšal in nje rodovilnost zemlji vsejal. Vsak, kdor se iz Ljubljane pelje proti Selu, na višo stopnjo povzdignil. Najboljši čas, njivo preorati je morebiti zapazil letos na desni strani dolgo njivo z neko in spodnjo brazdo na verh oberniti, je in ostane pred-košato ra8tIino; marsikdo je gledal kaj nek je to, ker tako zimski, to je, v jeseni. Kdo ne vé, kako zboljša zimsko veselo raste celó letos, ko je tako silna suša pritiskala vreme sprašeno brazdo? Tudi terda in sirova zemlja se celo poletje. Mohar je bil to. po prahi čez zimo v rah Io perst zdrobi in je zmožua, razne Iz lastne skušnje morem tedaj našim gospodarjem po- rastline prerediti. Zraven 9 tega se mora tudi na to gledati, vedati to-le: Moha se seje, d ga kak mraz spo za kakošno rastlinstvo bo obernjena brazda najpripravniša. ne zatare, Nektere rastline ne storé v preobernjeni brazdi, kakor na še le perve dni mesca maj nik gama po njivi, potem pa počez, seje se najpred podol priliko: rez, če ni spodnja zemlja prav da j vse lepo enak ni pregosto, nikjer preredko. Dobro je setev povaljati. Kadar začenja latje delati, naj se kosi, da se poklada večkrat pognojila. dobra i u gnojna. tem moram skušnjo povedati, da ni hotla rež po globokem oranji celih 10 let rasti, akoravno se je njiva naj ga živini sirov (frišeu) ali pa se posusi in kakor seno po klada. Ako pa si hoče gospodar semena pridelati, pusti na njivi, da je latovje zrelo kakor pri prosu. Enkrat pokošen zřaste v ravno tistem letu spet, da ga še enkrat (to je, v drugo) kosiš ali le za klajo ali pa tudi za seme. Na 1 oralu (johu) sem přidělal na pognojeni sicer pa zlo pešeni zemlji 60 centov suhe klaje. Mohar je dobra klaja, posebno konji in ovce ga radi Najbolje je veči del, da se zemlja sama prekopa in premeša, in to vsacih 5 do 10 let; med tem časom pa naj se njiva vsako leto le plitvo orje, kar je zlasti za žito posebno potrebno in koristno delo. Enkrat zdrobljena in prerahljana perst se ne sterdi tako jedó 9 pa tudi goveja živina ; poklada se jim sirov ali suh 9 cei kakor je, ali pa v rezancu zrezau. kmali, kakor je bila pred rahljanjem; obderzi svojo rahljico več let in donaša od leta do leta lepe pridelke. zato, ker se korenine lahko in prosto globoko v zemljo spuščajo, da jim ne suša ne moća prehudo škodovati ne mora. Gospodarji, ne pozabite tega! Vsacih 5 ali 10 let enkrat globoko sezite s plugom v zemljo, vse druge leta Pol mernika ali 8 bokalov semena je dosti za 1 pa morate bolj plitvo orati. oral zemlje. Na novinah se prav dobro obnaša, sicer pa mu je pešena, srednje dobra zemlja najbolj všeč. Podbrazdna perst se imenuje po navadi „mertvica ali mertva perst", in ta priimek se ji prav pristje. Ker pod navadno brazdo ležijoča zemlja je za rast več ali manj Vsak vé, kakošna silna suša "je bila letos, in mohar mertva, ozračje (luft) se je ne dotika, malo ali pa skoraj premagal, da je bilo veselje viditi. In ravno za tega nic gnoja je ne doletí, in potem nima za rastlinstvo dosti krat druzega redivne^a živelja, kakor nektere drobce rud J° je voljo je moja letošnja skušnja toliko več vredna, ker kaže, da se mohar na pešeni zemlji še takrat sponaša, ko velika ninske, kakor na pr. kremenico, lojevico (magnezijo), že-vročina in suša rast zatiruje. lezo, apno, fosforno kisliuo, žveplokislino itd., in tudi to stvari so še v nerazvezanem stauu io torej za rastlinstvo Iz vélikega zbora kmet. družbe 20. dan t. m. Vred. neugodne. y Ce se podbrazdnica med brazdo pomeša, se brazda sicer pomnoží v debelosti, uotranja moć za rastlinsko rast pa se precej zmanjša. Ce je pa brazda polna rodovitnih drobcov in pervin, ki so za rastlinsko rast prehude, takrat bi bi'o na vsako plat koristno, da se brazda s podbrazdnico (spodujo zemljo) pomeša. Al to se le malokdaj nahaja. Idrija, slovcče rudarsko mesto na Kranjskem. (Konec.) V dneh cesarice Marije Terezije se je še več zgodilo za povzdigo iderske rudarije. Viša gorska urednija se je prićeia leta 1747; pervi prednik in svetovavec je bil Anton Hauptman; lastna fara, loćena od spodnje Idrije, je bila utemeljena leta 1752, in pervi farnik je bil Jakob Bajec; glavna šola je bila napravljena leta 1777. Kopanje sreberne rude se je po novih naredbah pospešilo; šahta sv. Ahacija se je opustila, in nova sv. Terezije leta 1748 izdelala; novi rovi so se v globoćiui prederli, poglavitne štolne so se začele podzidovati , in za 100 sežnjev globoko so se našle cele lege posebno bogate rude. Po takem je bilo v dneh cesarja Jožefa II. mogoče toliko dobre rude dobiti, da se je od leta 1785 do 1795 vsako leto po 10.000 centov živega srebra smelo na Spanjsko prodati. Da se je zamoglo pa toliko rude iz jam dobiti, se je leta 1786 prićeia odpi-rati Jožefova šahta, in leta 1796 Franciškova šahta. Da se je vsa ta ruda zamogla prežgati, so se leta 1787 naredile drugačne pećnice; v veličili pecah se ruda žge, in sreberni par se po već hramih prehaja, dokler se ne ohladi, in v kapljah na tla ne spada. Takrat je iderska rudarija da-jala velik dobiček, ker je cena živega srebra došla na 170 gold.; razun tega se je leta 1781 zopet začel ciuober narejati, ki je zmes iz živega srebra in žvepla. Cas francozke vojske je tudi za Idrijo prinesel velike zgube. Leta 1797 so Fraucozi v naglem napadu vzeli 15.912 centov živega srebra; leta 1809 pa so s krajnsko deželo vred tudi idersko rudarijo dobili v posest, ter so do leta 1813 vsako leto po 12.000 centov živega srebra vunkaj spravili, tako da je bolj bogata ruda jela pohajati, in cena živega srebra zlo nizko, na 75 gold, pri centu prišla. Za-tega voljo se od leta 1814, kar je rudarija zopet v avstrijanski posesti, vse bolj previdno s pridobovanjem živega srebra ravná. Med tem pa so tudi druge nesreće prišle nad rudne jame, ki so se pa vendar z umetnostjo dale poravnati. Leta 1803 se je globoko v ruduiku vžsalo, nevar-nost je bila, da bi se bilo vse delo konćalo ; z vodo so tedaj jamo napolnili, in ogenj zadusili. Leta 1837 je močen izvirek v dnu šahte sv. Terezije pognal , in voda je više in više stopala v globokejih jamah; z velikim trudom iu z novimi mašinami so vendar vodo zmagali. Leta 1846 se je zopet globoko v jami vžgalo, in 17 ljudi je smert zadela, ki so hi teli v pomoć; vode so zopet mogli v rudnik spustiti, in tako ogenj pogasiti; tisto vunkaj spraviti je bilo zopet dolgo in težko delo. V sedanjem času se rudarsko delo sploh s posebno umetnostjo ravná; tudi dalje in dalje se išče, kjer je kaj nove rude dobiti. Od leta 1836 je nova Ferdinandova šahta odperta, druge šahte so bolj globoko izkopane, mašine za izjemauje vode so na bolje prenarejene. Rovi se dalje terdno podzidujejo, poti po štolnah z železnimi šinami obkladajo. Odbiranje dobre rude se bolj previdno godi, ter izpiranje zavoljo zgobe le pri puhani rudi rabi; nove pećnice so od leta 1842 narejene, kjer se ruda v odpertih pečćh žge, in sreberni puh v železnih prostornih cevih odpeljava in hladi. Tudi cinpber se bolj urnetno in bolj dobro nareja, in za bolj koristno prodajo pripravlja. Zivega srebra se današnji čas prideluje 2500 do 3000 centov, in cinobra po 1000 do 1500 centov na leto. Cena tega blaga je poslednje leta zlo visoko prišla, najviše pri živem srebru leta 1844 na 252 gold., in pri cinobru leta 1851 na 260 gold, za cent; zdaj pa je zopet padla, in živo srebro stoji zdaj pri 120 gold. , cinober pa pri 125 gold. cent. Lastua gorska urednija še sedanji čas vodi vse rudarsko delo; gorski svetovavec je prednik vse urednije; uredniki imajo svoje odločene plaće in poboljške. Raznih delavcov iu rudarjev je krog 700; tudi ti imajo odmerjeno plaćo, in za polajšanje dobivajo žito po stanovitni nizki ceni, in bratovska zaloga podpira bolnike in reveže. Tako se ohranuje rudarsko ljudstvo ne sicer v obilnosti, vendar v zadovoljnosti ; in k zaslužkom možtva se pridruži ženstvo z narejanjem čipek ali špic, ki se prodajajo po Slovenskem in Hervaškem. if stenografii. V Spisal K. Z a v č a n i n. Stenografija je umetnost tako hitro pisati, kakor kdo govori, ali s pomočjo enostavnih, berzih, lahko zvezljivih in zvozljivih zuaminj in priličnih skrajšajev slediti govornika od besede do besede, ali pa svoje lastne misli v naj-kratkejem času in ua najmanjšem prostoru naćertati, in sicer tako, da take naćerte vsak v stenograíii zvěděni človek brati more. Stenografija. po naše ber z opis, hi tro pis, ali prav za prav těsno pis. se ne imenuje samo zato umetnost, ker učí način z malimi potezi (^čertami) na malení prostoru berzo in mnogo napisati, ampak to svoje častno ime nosi posebno zavolj pravilnega skrajševanja, pravilno spletenega načerta glasečega jezikovega izražaja misel, in v obce zavolj organiškega svojega sostava. Stenografija je tedaj, ako se sme tako reći, plastična slika glasa, kteri so ali iz gerla, ali s pomočjo ustnice, ali pihajoće, ali diha-joće, ali sikajoče, ali na kakošen drug način izgovarja. Stenografija je tako rekoč potenciran pravopis. Toliko o razumku stenografije. Kakor vsaka umetnost svojo zgodovino ima. jo ima tudi stenografija, iu kakor zgodovina skoro vsake umetnosti daleč v stare čase sega, in se njeni pravi začetek mnogo-krat ne dá več zvediti, tako tudi zgodovina stenografije ne. Da je že starim Egipćanom, Babiloncom in Izraelićanom znana bila, še ni čisto dognano. Pri starih Gerkih pa je že znanstveno obliko imela. V vatikanski knjižnici v Rima in v narodni v Parizu se še tiranijo ostanki starogerške ber-zopisave. Kakor nam rimska pisatelja Solin in Plini javljata , je bil neki prepis Iliade tako drobno napisan, da se ie mogel celi v orehovi lupini shraniti, in Aelian piše, da je neki gerški bakrorezec celi distihon na gorušičuo (ženfovo) zerno vrezal. Oboje je bilo gotovo samo po stenografii mogoče. N'ajvečo umetniško doveršeuost iu tako rekoč skoro vsakdanjo porabo zadobila je pa stenografija v javnem římskem življenju. Kakor Gerki tudi Rimljani niso imeli posebnega imena za stenografijo; zato nahajamo berzopis naznačen s: „per notas scribere" — „per compendia scribere — „signis comprehendere, notis linguam superare" itd. Skof Izidor Hispalensis piše v početku sedmega stoletja tako-le: „Vulgares notas Enniu9 primus mile et centum inveuit. Notárům usus erat, ut qniquid pro concione vel contentione aut in judiciis diceretur, librarii scriberent cornplures simul adstantes divisis inter se partibus quot quisque verba et quo online exciperet. Romae primus Tullius Tiro, Ciceroni* libertu*, commentatus est notas, sed tantum praepositionum. Post eum tertius Persannius Philargius et Aquila, libertus Maecenatis alius alias addiderat. Denique Seneca contacta 4 fl ^B omnium digestoque et aucto opus efficit in V milia". Slavni Ciceronov oslobodjenik M. T. Tiro je tedaj pervi prenesel in presadi!, spodbujeu po svojem zaštitniku iu podpiratelju, to umetnost iz Grecije v Rim. Tukaj v plodném vertu jav-nega življenja se je počela kaj veselo razcvetati in izobra-ževati. V7 kratkem času razširila se je cez celo rimsko derzavo. Po skerbni gojitbi dognana je bila na toliko do Ako je to resnica, bomo se ložej razumeli, da je omika veršenost, koliko današnja stenografija, ki vendar že vsem sorodnih narodov in celó pa še omika istega naroda v raznih tirjatvam zadostuje, še daleko dosegla ui. V šolah se je plemenih od najveće važnosti. Izobraženiji Talijani, posebno ko nčbeni predmet učila pod imenom „notae tironianae". Je Lombardi, mnogo .. . . y 1 «t i . i > I • 1 • • 1 I_______ A1 * beró francozkega, talijanski urnetniki in pa tudi jako važna bila ta umetnost v večidel javnem in posebno dramatični, na pr. Goldoni, Alfieri itd., radi so po-ustmenem opravljanju rimskih deržavnih opravil. Da so se potovali v Pariz, kjer še nahajamo celó talijansko igrališče. govori v senatu in v sodnijah stenografirali, nam najjasneje Nemci prestavljajo kaže začetek Ciceronovega govora proti Catillinu. Na ta morajo od njih učiti. angležke delà, ter se v mnogih receh govor se Cicero gotovo ni bil pripravil, ker mu v se more biti ni na misel prišlo, da bo Catillina tako sirov in že vsi, to je Rusi obsojen po javnem mnenji se prederznil v senat i ampak to ni ravno njegov nenadani vstop ga je pripravil v nevoljni naj jim je Ravno taka je pri nas Slovanih. Da smo etnografično Poljci, Cehi in Jugoslovani le en narod več dvojbeno; najveći naši že všeč ali ne. protivniki tega ne taje i 9 uzklik znanih besed v Quousquc tandem" itd. Komaj jih * I izgovorivsi so pa že tudi bile v vosku nacertane. Lju di, Ce prebiras noveje pesnike ruske, poljske, ceske^ serbsko (ilirske); prilegajo se sercu kakor domače. Dušoslovje ali kteri so se s to umetnostjo bavili, nazivali so se „notarji"; misli o našem duhu enake so v poljskom Mickievicu, Za in samo to ime je že zadosten dokaz, da so notarji s „no- leskem, kakor v Homjakovu, Kolcovu in najnovejih soci tami (čerti), nasproti pa „scrip tores" z navadnimi rim- jaluih ruskih pesnicih, in kakor v Vrazu, Ternskem, Prera- skimi pismenkami pisali. Gotovo se imamo ti umetnosti za- doviću , Petroviću Njegušu in v Prešernu in Koseskem ; hvaliti, da je toliko neprecenljivih uzorov rimske deržavne primeri pesniški malo ne pri vseh so sorodni, ter bravec govorljivosti in v obće rimskih iu gerških umotvorov do nas došlo. Tukaj nekoliko rimske stenografije : A. P. R. C. premagavsi perve tezave in mnogo domaćega, overe naenkrat vidi mnogo mu ni več na ptujem, ampak ćuti anno post Romam conditam ? BS bonus ; P. P. P. primus pater patriae; BB Deus optimus ; > DD dii i znanega, se domá. Al človek to ložej more doseći, naj se izuri v vsem kar je domače literature. Vsaka nova stvar ima kaj nena- ? gessit; GG = gesserunt; filius, narobe postav- vadnega, posebnega, ter treba, da se temu priučiš. To veljá Ijen pa berta rint; 9 M lilia ; libertus, narobe postavljen pa li ravno tako o materinski kakor o ptuji književnosti. Kakor mihi; M modo; FoREcP zz: fore recepe- Nemec, ako se hoče iz književnega svojega jezika izobra ? i 0 lego; lex; / a à legi (inf. pass.); » 4 L«i lege (imp.); Lw oo « legi (dat); / lege (ablat.); /" IS ževati, mora spise najpred razumeti in tedaj temu se priu-čevati, tako je tudi Slovanu treba, da se najpopred naučí domaćega jezika in da se soznani z onim, kar mu nudi veljavnega; potem pa dalje k bratom svojim sorodnim, kjer bo po takem lahko preobvladal one novosti, kar jih bo našel. v legis (secunda pera.) ; I/o is 00 legis ar enit.) itd. raturi# Slovenec tedaj naj seže po hervaških, serbskih knjigah; kar domá ne najde, našel bo tam; literatura pomaga lite— Od Lučića in Gundulića pa do Kačića, od tega do Lahko bi še nekoliko primer rimske berzopisave gotovo radoveduim bravcom podal, ako bi se ne bal, da tiskarna raznoličnih kvak nima. ? Sveti očaki, ki so za Ori gen a živeli, kakor: Jeronim (kteremu dalmatinski duhovni iznajdbo glagolitice pripisu-jejo), Avgustin, Ciprian, Athanasi, Basili, Ambrosi in Chrysostom imeli so svoje pisatelje, ki so po Tironovih uotah pisali. Avgustin pravi namreč, da so pisatelji Dositeja Oradovica, Milutinovica in Petra Njegusa do VTraza Ternskega, Preradoviéa, našel bo Slovenec spisov, celó novega zapopadka in visoke omike, in posebno zmiraj rad od vsestrano izkušenega Dositeja nasveta iskal v svojih zadevah. Zraven boš našel začetek razvijajoče se povestnice v duhu sedanjega veka, kteri bolj gradivo (materijal) na-bira, kot da ga izdeluje. Politične zadeve pri Hervatih in Serbih take so, da bo jim ostal jezik v šolah in uradnijah Origen-ovi tako hitro pisali, kakor je on govoril, po tem takem se še le dá razjasuiti, kako je bilo moć, da so po-edini svetih očakov po šest tisuč knjig napisali. Steno-grafija je tedaj tudi v razširjenje kristjanstva po veliki ter se tudi pri kristjan- pripomogla » rimski deržavi veliko skih duhovnih najdalje ohranila. Posebno so pa Tironove note tudi za to velike važnosti, ker se samo v njih ključ več kot je pri nas do sadaj še viditi. Da se pa to more storiti, da znaš, kaj da bereš, bodo Novice" donašale večkrat oglase in naslove takih knji ktere so vredne, da jih prebiramo. V tem bo razloćek ravno tako, kakor v vsaki literaturi. Klasične delà visoke cene ne 5? ar ©5 padajo vsaki dan z neba; pri najnovejših knjigah ne smemo biti preveč zberćni in nikar naj ne zametujemo tudi knji°* » najde za pravo branje tako zvanih 55 variae lecturae" starih srednje dobrote. Kar pa bo rečenih iz stareje dobe .... . .. .V 9 ima klasikov. Da je morala doversenost rimskega berzopisa ve biti vse le klasično. lika biti, tudi ze iz tega zakluciti smemo, ker so se notarji tudi s materialnimi zapreki boriti morali, pisaje namreč s železnimi klinčki v vosek! Načela pa in pravila, po kterih se je latinski jezik stenografiral, nam niso več znane 9 V tem obziru nam manjka vsaka sled, in tudi pri nobenern starih avtorov se ne dá uajti ključ do osnovnih načel; da je clovek prisiljen misliti, da je bila rimska berzopisava samo malokteremu znani tajnopis. (Kon. prih.) Pisma slovenskega turista IV. 9 „Was ist des deutschen Vaterland?" sem ravno sam saboj mermral, globoko v mislih na očeta Arndta vtopljen kar me prijatel, ki se je z menoj peljal, vès vesel z besedami iz sanj zbudí: Zdaj sva na teržiški zemlji! Ali konj ki naju je vozil, se tega naglega veselja ustrasi , zderja v tem hipu sem teržiško cesto objema! in poljuboval, ki Odkod da jemljemo slovansko omiko? Resnica je, ne pa morebiti prazna slama, da je izob- slabo znamenje — po domače) pravi moj mije mojo prilizljivost kervavo vernila. Malum omen! (ali prijatel; nikar Boga razenost ali kultura obcna, ne pa partikularna, da tedaj ni in Teržićanov ne skušajva, ker Bog je vsegamogočen, Terži Nemec samo kot Nemec, ampak tudi kot Evropejec omikan, čani pa morebiti celó voljni, se obnašati po šegi Germanov v tev- da so tedaj interesi še celó raznoverstnih narodov sorodni, toburškem gojzdu, ki so bili pravi preddedje Teržićanov, kakor ter sedaj talijanska omika dobiva podporo od Francozov, je nek podijubeljsk zgodovinar po dolgi, sila težavni pre- Angležev iu Nemcov, kteri so se v srednjem veku noveje iskavi v arhivu Štokholmskem najdel, kar nek star še na evropejske omike napivali iz laškega vira, oslovski koži pisan gotišk list od kralja Teodoriha jasno Nc stavim sicer vinarja, da bi to resnica ptomatićen memorandum v obtiki „Eiogesendet" » ki doka dokazuje. bila, al kakor sem kupil, tako prodam. Mladi nemški zgo- zuje, kako zvito in pogumno se možje na čelu politiških dovinar iz H«išteina pa, ki je v Vatikanu v Rimu starih oprav zoper sovražnike civilizacije „Slobenjerje" bojujejol dokumentov iskal, mi je, vernivši se iz Italije, pravil, da je Pisane so te depeše, kakor mi je Holšteinec zagotovljal -----------------—-----7 ---- %> 7 ----------------J 7 I---- 7--J ~ « >w»>iv .v» w p ^ w , nuiiui III t ju (tUIOVblUUb 1/il^UlU I lj JI, v enem kotu zaprašen iu zainazan pergament, najdel, ki so večidel v cimberškem narečju, zatoraj za ptujce malo mične. bile - o i evQïjxoCi evorjxcc dozdaj zgubljene XI. bukve Ko se je parlamentarna razprava začela, se je nas vmikal, postala je govo- gmejn" jezik cimberškemu narečju Kornelija Tacita. Tù slavni rimski zgodovinar alfabetično na- znanuje imena cimberških vodjev , „qui plurimi nati ex urbe rica čedalje bolj nerazumljiva; Ie to sem zapazil, da pred Cimbrica Neumarktl! to se pravi: ki so bili večidel domá logi se poterjujejo z klikom: „Tjade! Tjade! • # % » v w •• i t m m. • • • • i « fl • ^ ' a iz mesta Terzica v Jiïttlandu. Pripovedujejo mi dalje, pa kaj posebnega Ce se je kuhalo, so pa vpili: „Jéžešta! Jéžešta! da, akoravno natanko staronemški zemljopis pozuá, še nikdar (enako: Čujte! ali nemškemu: Ilort! Hôrt!) — Akoravno ni od tega mesta cul. Poprasuje me, ali sem jaz bil mo- sem se v svojem življenju zló z jezikoslovjem pečal, vendar rebiti tako srećen po naključbi kaj o ostankih ali saj o pri vsem prizadevanju nisem mosel razumeti njih narečja, sledu tega nekdaj slavnega gerinanskega mesta slišati. ćeravno je zló na nemško cikalo Al, bravec, ue morem ti popisati, kako se ucenemu je čuden ! y ker nag las, nágtas: ta možu obraz zasveti , ko jaz iz žepa list „Triesterce" #) vzamem in mu na zadnji strani dopis pod naslovom „Einge- Zaspal sem vsled dolfiresra p-» časa, terdo zaspal, tako, da me je prijatel komaj zbudil, ko ie že ura na štiri kazala sendet" pokažem, ki so ga ji teržiški lordi mesca avgusta in parlament manehesterski se je že davnej včs razšel. poslali, dokazavši: kaka brezpametnost je „das nationali- Zló sem se ustrašil, ko mi je pripovedoval, da je moj táteln", kako je brambovec nemške kulture sila učen mož nós ravno v najbolj iskreni debati uek čudovite trobentovske vojnic stopiti in Ter- glasove od sebe dajal. Le irnenitnost obravnave je odver- da se ni pozornost parlamentnih ćleuov na moj pre- in kako so se „Novice" prederznile iz žičanom „Deutsches Vaterland" citirati, ki sami eo ipso uiia y dobro znajo! mi učeni holšteinski veselja poljubovati jame rekoč: Bravec, al misli si moje zaćudenje, ko derzni nos obernila. Pravil mi je prijatel, teržiškega zgodovinar y ta morem izreci , kako neizrečeno ste mi vstregli ; res Neumarktl" je prav ostanek Cimbrov, ker ne le ime, temuč kladva okoli vrata pade in me cimberško-nemškega narečja bolj vajen od mene, da so de vam plati; jez ne batovali o jako važnem predlogu: kdaj in kako bi se sred terga krasen spominek postavil „kladvu resnice". Namen í i O i»" r» bi bil vsakemu tudi jezik ni sedanji nemški. Povsod se še vidijo cimberški veucu glavo oklepali, mu „das nationalitateln" m « V m m â é % • . // // ■■i »vap memogredočemu termastemu Slo ostanki, sintaksa je pa že celó popolnoma cimberška!" lír ©I „eingesendet" navdušenje za národnost po nase iz nje zbiti in ga potem v fu Še eukrat stiska in zaklikne: „Traun! die Neumarktler sehreiben noch vollkommen cimbrisch" ! Ker me je vprašal, ali se more zdaj je bilo večidel vse prizadevanje, vse depeše, vseh 50 ta list „Triesterce* kupiti, ga učenemu možu z veseljem eksemplarov Hansjôrgelna itd. le siva teorija, bôb v steno. prav pažljivo prebere , mi roko zini z dimom teržiško-cimberške kulture okajiti. Palmerstonu teržiškeuiu še uek ta krasna ideja spati ne dá, ker do darujem, radosten po tako nizki ceni znanosti in domovini Kakor gré Ljubljančan v nedeljo popoldne v šiško na vstreči. Mož tudi vzame svoj porto-feuille iz žepa in jame pohane piške, Dunajčan v Lerchenfeid na bolji kup pivo, gré mi brati iz XI. bukev prepisani imenik cimberških vodjev, Teržičau na Pések pred Tergom na klune, beržole in ber- in lej čuda: odvzemši latinski u s ua koncu, bile so same žanko. Tii ti ga možje, ki so pred dobro uro resno parla- sedanje terziske imena! mentarili, pošteno lukajo, da si politike enmalo oddahnejo. Pošlo vil se je Holšteinec od mene in mi rekel, da se Tudi tje sva se z mojim prijatlom podala hoče naravnost proti Neumarktlnu uapotiti. Zagotovljal me ogledavat, ka je y kako mu serce radostno bije, ker bo zdaj lahko izvirno gerbe spravi košen je naš Manchester, kadar obraz v prijazne in vesele Bila sva tukaj v sredi med možmi ki delo o starih in novih Cimbrih spisal iu tako skor gotovo 80 govorico vse drugače obraćali, kakor poprej v zboru, dobil premijo od 1000 forintov, ki jo bavarski kralj Maka bilo ni namreč glavarja zraven. Jako glasno rekel bi kakor Briareus vsako leto za najbolje nemško zgodovinsko delo razpise. Spet rećem, bravec, ne stavim sicer vinarja, da bi bila to šavselc po imenu, terdil, da so Teržičaui Kranjci je neki star sila bogat možek, resnica; kakor sem od učenega moža kupil, tako ti prodam. y da f K » • v Treba se je spet k terziski cesti verniti. Pobrala sva se z mojim prijatlom, in vkljub tacega kaj malo vabljivega pripetljeja sva šla le vendar v Teržič srečo poskusit. yy krajnsko špraho u , pa ne „ slovenski jezik u or ovorijo kte rega se naučiti smo že mi prestari, naši otroci pa ga morajo popolnoma znati. Tudi g. župan, ako se ne motim, je bil tistih misel, pa přistavil je še : jez sem bil, sem, in bom Kakor me je malo mikalo v Radoljci salon poiskati, me je vedno Slovenec. Savselc pa s pestjo ob mizo udari in za spet v Terzicu gnalo pervo znamenitost našega Manchestra: parlament, obiskati. Bil je ravno ugodni cas y ker bilo je germi: „Ko bi meni kdo rekel, da sem Nemec, dobi tako. da proti eni popoldne in potem takem kinalo zacetek seje Le nek mizarsk mojster si je oči spekel na 1 Poslopje parlamenta se po navadi v Teržiču spodnja trojobarveno slovansko zavratnico mojega prijatla in J« greben po nemški tiapenjati jel. Zavernem ©a mirno v ta omenivši besede: ..Anstand und Bildung. u Al kavama „pri mostu*' imenuje. Ponižno sem se zad na stol istem jeziku vsedel, ker je bil pirostor za publikum, kakor se mi je do- m\ odgovori: „Paj uns veršteht man nix von solicheu Pravo! zakličem, je le vendar zdevalo. Bilo je že polno okoli okinj (kjer so sedeži za Onštond und Piltung!" parlamentarne člene) in pomenkovali so se slavni politiki Holšteinec prav imel, da morajo tù še ostanki starih Ci m še celó o slovenskem jeziku, — znamenje, da ministerstvo brov biti. ili V se prišlo. Al kmalo se vrata odprejo in pridejo go gledoval sem zadnji dan naš preljubi Teržič od kon spodje, na čelu sivi teržiški Palmerston, ki ze jako dolgo vaši skerbi, ktero skazujete do svojih otrok 5 SO schon bekommen iu der Hirnmel, das heist wenn Sie herauf kommen werden. Ich griesse Sie schonstens Herr N und gnadige Frau und beide zwei Sane. E. 22. September vam vendar-le dan za duevom nehvaležnisi ; vaše nauke terdovratno zametujejo in (resnico spoznavši ) vam otročjo pokoršino odrekujejo. Navadili smo se sami, in z nami vred P. F. « o prizanesite majka draga! že tudi vaši otroci, da vaso blago Sonet vselej ua vago pravične razsodbe pokladamo. Iastni prid , če se bojite, da se vam vaš da vas merziica no Vodico bistro hladni vir odliva, Da potok cvetje po livadah moći; Sumljá naprej in vedno je globoči; Ze dno dereće reke se ti skriva. Bregovje ob stranéh le bolj razriva » Opomním vas v še kterikrat hlače ne potresejo ali zaplota, pustite Slovence pri miru. Kaj se vam zdí, ako bi se po vaših pokrajuah v pisarnice in v šole vpeljal, na pr., madžarski jezik. S kakošno serčnostjo bi vaš%lepetec povzdigovala ; kako bi to za veliko krivico stela! Kaj se nek nad nami tako spodtikovate? Mi ne želimo, da bi se Nfemci Dežele razne, ljudstva mnoge loci. Tù mirna je, tam v sterini slap poskoci, Potem — v neskončno morje se izliva. Tako godi se tù na zemlji z nami: Cl oveku. ko k zavednosti se zdrami, Duha moći, sercá želje kipijo. ali pa kteri drugi narod poslovenil; naše zahtevanje je le, Zagotovljamo vas ce Za novimi uzori vedno hodi, Zdaj misel ta, zdaj druga spet ga vodi ? Kar ž njim u tihem grobu vse zaspijo. A. Okiški da Slovenci ostanemo Slovenci, se mislite te le poti deržati, ktero ste nastopili, da si svojemu delu dosti boljši vspeh naklonete, če poberete svoj „Sack in Pack" in greste v Frankobrod , ter tamkaj svojo barantijo pričnete; kakor da bi tukaj na slovenski zemlji svoje kraljestvo razširjali. Kdor bo vašega svčta potřeboval, vam že posije na znanje po pošti. Da pa poprej končava, iu da vas predolgo ne mudim, poslušajte le še to-le: Najina pravda je tako jasna , da nama jo vsaka priprosta glava vaši nemscini Dopisi Iz Gorice 2. nov. 2 Bogoslovci nišča so od več let sčm, od kar se je naš maleni narod iz narodom enake pravice, in če meni tega ne verjamete, popra-terdnega sna zbudil, že marsikaj na literarnem polju našem šajte prijatlico svojo „Presse" in povedala vam bo „Gleiches Stari Urban", „povestnica goriške Recht fur Aile". Našo zahtevanje je le, ker drugim krivice lahko razsodi. Vi toraj zahtevate, da mora * tudi zanaprej taista predpravica ostati, ktero je do zdaj imela; to predpravico je pa lastna Cesa rjeva roka po-našega semi- terla, ko je kouštitucijo podpisala; tedaj dane so nam vsem pripomogli ; r nadškofije" (Fr. Blažíc), deloma „dj a nj e Svetnikov" ne delamo, da tudi sami krivice ne terpimo nikakor. • ft ♦ • • f »II • • • • « —^ in „Gof i n e" itd., so ziva priča njihove nekdanje vse hvale vredne marljivosti. Al tudi sedanji nočejo svojim poprejšnim Iz Krope 20. nov. Jan. Zup. Domoljub. Ker je unidan v sobratom zaostati. Kakor za gotovo zvemo, ravno sedaj v „turističuih listih" Kropa na dvojno stran bila loćena in prostih urah pridno spisujejo za uas važoo knjižico: n po bi po tem utegnil kdo misliti ? da premaguje nemškutarska vestnico goriške grofije." Blezo bo to delce v dveh mescih stranka, ne bo menda odveč, ako po „Novicah" oznanimo, dogotovljeno, na kar bi utegnilo pa še kaj druzega našle- kaj smo verlemu našemu zastopniku gospod dr. Toman-u dovati, ko bodo okoljnosti pripuščale. Za vse to kakor za na Dunaj pisali, da vidite, da pravi domači duh veje pri uno poprejšnih let imamo se serčno zahvaliti našemu viso većini naših ljudi. Če pa tudi ne vidite župana na cela kočastitemu g. Stepánu Kociaučić-u, visokoučenemu tega pisma, kakor smo to vidili v pismih drugih profesorju v semenišču, ki vse to vodi in vreduje, med tem, mestih in kmetih, nam vendar ne bote menda rekli srenj po da je ko tudi sam uiarsiktero lepo delo na dan spravi. Slava mu! naše pismo „brez Koliko lepih iu koristnih knjižic bi se lahko po taki poti brez vse°:a truda na svetio spraviti dalo! glave" To-le smo pisali gosp. doktorju: __- mm * • I I t % * • » sosedi Slavni gospod doktor! Dovolite, da tudi mi najbliznji blaženega kraja, kjer je Vaša zibelka tekla, tistega Iz Toniinskega 19. listop. V svojem listu od 16. mutasti ue stojimo, ko Vam hvaležna domovina venec slave se s spoštovaujem imenuje Vaše ime po celem ce t. m. je mati „Triesterca" svoj premogočni glas povzdignila vije in sarstvu, kodar serce za pravico narodov bijejo. Ne moremo ji je potrebna; radostno so gosp. predsednik tudi opomnilî sicer seljaci v pohlevnern koticu slovenske dom veljavnih in sjajnih imen djati ua vago , k tehta ne tako zasluge pomoci, ki jo je družbi nega gospodarstva , zagotovil novi gosp minister narod Vase, kakor jih je djala bela Ljublj , in ki jo družba s polnirn zaupaujem nasa ; tudi pričakuje od gosp. c. kr. deželnega poglavarja, slav- al vedite, da ravno tako živo kot ona cenimo tud m nega rojaka nasega. Ker je predsednik imenovat se ar O zásluze © Vase za dóm in Avstrijo. Kot pravi Gorenec ste spode, ki so jih kmetijske družbe nasega cesarstva izvolile se skazali vsigdar mož beseda; kar smo od Vas pričako- za svoje zastopnike, je naznanil družbini tajnik dr. Bleiweis plajša nikdar niste po vse važniše opravila, ki jih je doversila kmetijska družba vali to ste zvesto tud spo 5 vetru sukali, iu v zboru dunajském kot ter za to, kar ste za pravo spoznali ne le v skala stoji preteklo leto. blagor domovini nasi 5 temuč tudi Avstrii celi » kteri kakor se kaze hočej Za tem so sledili pred log i družbenih poddružnic ki jih je uaznanoval mestni župan nekteri se zmiraj po tisti nesrečni poti prenapete centrali zacije in zatajvanja nemških narodov iz ud glavnega odbora, irospoù M. Ambrož kol in ki so bili, kakor bomo dru:rikrat rt © zadrege porna i povedali, sprejeti po nasvetu. po kteri je poslednje leta zabředla ravno v tolike stiske Žive pomenke je izbudil predlog o razkosovanji Da se tako da X naroda strije ci seljem i to prosil poklic V deržavnem zbor ko potegujete n je prava in pravice nasega slovenske svobod in konec, to nam serce naše z nepopis daj Boga, ki Zato stavimo vse zaupanje v V da Vam ohrani ljubo zdravje za Av- I vein le niten zemljis, ki ga je v imenu glavnega odbora priobcil gospod Većina zbora se je izrekla tega odbora. Andr. Malic, ud za to, naj bode to razkosovanje dovoljeno le do tište meje, čez ktero nevarnost žuga obstojů tudi malim kmetijam. Več rečemo danes le to , da gospod deželni o tem drugo pot; ga Vam je domo izročila v deželnem in poglavar so rekli , da bojo to razpravo radostni v svojo Bog z X skerb vzeli. Naj pristavimo zdaj še, kaj nam je visokospostovani Tudi posvetovanje napeljano po £osp. Ambrožů o tistih gospod od zemljiših, ki se meujavke imenujejo, je bilo dosti živo y r> Prečastiti ar © podje! Dragi rojaci! Raz nesk občut od Vaše zaupno pismo, ker mi dokazuje, da me je še bolj pa predlog gosp. Jan. Gutman-a, naj bi se napravila za celo krajnsko deželo asekuracija zoper škodo ojrnja rod Bog v nas položen živo bije v Vaših h da tako, da bi vsak hišen gospodar se mógel zavarovati. Tudi tem drugo pot več. spoznanje naših potreb in teža pri Y ni tuje, da tudi o Vi deržite narodni razvitek in samostojno (autonomno) via danje za sredstva in pomočke, s kterimi se zamore vstvarii Ko je ar rt osp. predsednik naznanil svoje skušnje o m o in ustanoviti blagor našega naroda, korist pr in sreča velike Avstrije. Bodite prepričani, serce za vse, in da od poti prave me ne ga d do biji i pr moje harji, je dr. Bleiweis priporočal belo pšenico, o kteri je bilo v „Novicah" že govorjenje. Gospod predsednik je daroval družbenikorn, ki so hotli, moharjeve^a semena ; pšenice pa je poslal naš častiti družbenik ar rt bele D. Colnik iz ne strah, ne dobiček ne zg uba ne natolce in ue pre ganjanje sovražno. Besedi moji daj Štajarskega, in v današnjem zboru je bila pričujočim g» pa pra velj m spodom za poskušnjo podana. moc zaupanj Vaše. Hvala Vam za to v imenu naroda. Radost moja v zaupu Vašem mi j pa tolikanj veća i ko Pri naznanilu letnih dohodkov in stroškov po dnarni smo po rojstnem kraju sosedje, in zvezani prijazno p in delovanju Vašem in mojih staršev. Serce čarju gosp. M doneska, Pregel-nu ki ga moj se kd je bila tudi živa razprava zavoljo kmetijska družba daje 2. učeniku živino- zdravniške šole ; tudi o tem drugo ne bod odterg od krajev so moji najsladkeji spo pot bolj na drobno. Sreberna svetinja ni bila letos nobenemu sadjo ali mini přetekle mladosti moje ? in po sedanjem pokliču murborejcu podeljena zato, ker poddružnicó niso nobenega ini je priložnost in dolžnost, za stare Vaše fužiuske pra malena rt kmeta ali učitelja imenovale; skienilo se je pa pod vice se bojevati pravično Glejte 5 koliko pr časa in družnice naprositi, naj imenujejo v svoji okolici možé steče znoja, preden iz rude trud iz Ije izkop se se poganjajo za rejo murb in svilnih červičev, ker vlij železo čisto in dobr Tako vice skozi enj nasprotvanj peljati ajo se tudi naše pra- je znano, da se je poslediije dve leti murboreja neznano da očišene se zasve- povzdignila. 5 tudi nasprotnikom našim. Ne dvomite tedaj nikdar bo Ko so bile volitve dokončane in gosp. F. Terpinc spet dite stanovitni , deržite pošteno, resnićno in postavilo se enoglasno za predsednika in dr. Bleiweis za tajnika, gosp. Ambrož, Malič in Schmidt pa za odbornike izvoljeni. je večnih pravíc, pa podučevajte sebe in bezno, ter tolažite se, če koj se ne druge mirno in idi peh, v podobi gosp predsednik s serčnim govorom v slovenskem jeziku rečeni, ki Vas po Vašem stanu vedno < obranite zanaprej zaupanje nepremenljivo jaško, kakor hranujem jo tudi jaz neomaklj bdaj Meni pa končal današnji zbor ob pol dveh popoldne. in Ijubeze vo do Vas ro- Bog Iz Ljubljaue. V nedeljo zvečer je napravila čitavnica svojo pervo „besedo", s ktero se je prav za prav odperla neskončni obvaruj Vas in Vaše fužinarstvo in Vaše kupčije ta naša narodna naprava. Zbralo se je, čeravno je bilo po sreči Ia Iz Ljublj Preteklo sred vreme silo gerdo, okoli 230 družbenikov, da je bila velika w J imela krajnska c. k. dvorana, ki jo je s še dvema drugima sobama tr Zalar za kmetijska družba svoj letni zbor, v kterem se je snidlo čez 50 gosp. družbenikov iz mnogih kraj so ga počastili s svojo nazočostj tudi ta večer citavnici přepustil, cez in cez polna. Veselje je bilo v lični dvorani viditi krasni věnec gospá in gospodičin, prečastiti gospod obdan od gospodov različnih stanov, pa vseh enega serca, naše dežele iu ki k deželni poglavar dr. Ulepič žl. Krainfels kot protektor ki so radovedni prišli poslušat, kaj jim bo za vězilo podala družbeni, in pa milostljivi knezoškof gosp. dr. V»rid Ker čitavnica ob njenem pervem godu. bom sled stare navade popisali vse razprave na drobn ? dobi! program ali napisek vsega, Pri vstopu je vsakdo kar se bo govorilo in pelo, bomo danes Ie v obče omenili obravnav; vzeli pa smo že zraven pa tudi še besede pesem, kakor je to pri koncerti^ danes v «Novic rekli v » klaj přípon m o h to, kar so predsednik ne sicer nove, pa pi imenovane (glej pervo o* )spod F. Terpinc nas celó neznane navada. Ko je ura za začetek ,,besede" odbila, stopi predsednik cr » osp. predsednik zbor z ogovorom kterem so med u). Začeli so čitavnice, gospod mestni predstojnik Mihael Ambrož pred zbor, in kakor se spodobi hišneuiu gospodarju, ki radosten drugim omenili, da z novo ustavno dôbo je nastopil tudi za družbo sprejme svoje goste, tako je citavnice predsednik pozdravil nov ča9, da bo s svojimi nasveti mogla marsikaj po krajši družbenike s serčnim govorom v gladki domaći besedi. Ker poti s pomočjo deželnega zbora opraviti in to toliko pošteni ljudje ue skrivajo ničesa, kar se v njih hišah godi, bolj zdatno, ako prejme dežela autonomijo (samostojnost), ki tako bo tudi čitavnica vse na beli dan stavila, da vsak vidi « in elisi, kaj se godi v njenih cah, in tako podamo vseh strani donijo radostní glasi „živila", „živila", da more v oj bra um p redu vse ka J b in kako govornik prenehati G ijan, ne je predsednikov go •lasil tako-le: y s živimi slava-klici spre Pa čujte sami, kaj natn dra & se strica naša iz Maribora piše » Clovek obstaja iz dvoj dušne, pa » B Lepo veselico danes slavite, Vaše čitavnice dične veličastne ar pod tudi dvojne potrebe tedaj dvojne materij iu duševne rojstven da Dovol potřebuje Vaša pohle 5 nestrica v Maribor z Vami aduje t y da se Vam ga vitljenja: materialnega in duševne » prijazno roko prozi in po sestrinskein k Vašemu častitlj S'rebivavcom našega mesta je přetekli teden nova materi- vemu god srećo želi. jalna luč zasvětila nova luč pravlj po kemičnih snovah dostojno ulicah berlel luč s pli Pismeno Vain donašamo pozdrav, ljubav, serce in blage (gazom). Ponoćna temota je sedaj Vam želje svoje tu revne be, ki so dosedaj po mestnih dp m (ej se aj Ljublj med liste bolj imenitne mesta, v kterih sveti pl svetilo Kakor je bela Ljubljana od nekdaj naše duševno sre-dišče, bodi tudi Ti slavna čitavnica! nam prijazna zvezda predhoduica. Da bi rastla, cvetela in širila plod narodne Al i dragi % • °J ni zadosti, da si napravlj etejše omike krez vse slovenske okrajine! matei svetilo, treb razsvitljenje zadobi (Pravo!) nature. Duševno razsvitljenje ker je ustanovljeno i je» ker da vek tudi d bstaja tudi iz duše Tako naj bo Vaš današnji god nova doba slovenskega napredka, nova doba naše svobodě, ktero bodo Slovenci pre duj pa na d ajkrepkejše tam, unuki častili, hvaležni Vasi delavnosti, hvaležni previsoki podla S» (Sl slava! od pravičnosti našega razsvitljenega Viadarja. seh strani) dušno ker se opira na zd tljenje se razširja najbolj ta e moči (Živio!). y Tudi m i danes „besedo* imamo, morda ravno zdaj gospem in Ker tedaj danes odpremo pervikrat slovesno vrata novi narodni ćitavnici, zamoremo res reći, da smo prizgali tudi pervo lučico svetejšemu národnemu svetilu (Slava!). Nismo ^icer dozdaj v temoti spali, ne, ne! nismo bili dosedaj za-nikerni nevedeži ; saj terdi to že naš slavni Vodnik z beat to je gotovo, da naše omikanje ni bilo napravljeno na narodni podlagi in da je povsod manjkalo pravena oživljajočega domaćega duha. bratom Ljubljanćanom in ljubljanskim dičnam priserćno „Živio44 nazivljemo. Da bi Božja milost naše pravične želje uslišala narod se krepčal, krepčali se narodni zavodi! gospo y nas Skoro bodo sovražniki minuli, uaši protivniki potihnili y sedami: „za nauk si prebrisane fflave nasa pravična slovenska reč sreča junaška ! zmagala, ako Bog dá iu V Mariboru ivO. novembra 1861. V imenu čitavnice: Medlil je tako narodni življej; venćla je Ijubezen do domovine, in naša domaća dežela, kakor neumerli naš Prešern pravi, je imela komaj le grob za nas. (Pravo! pravo!) Po slovesni besedi Cesarjevi nam je srećneja prihodnost zago-(ovljena; al ne bomo je dosegli brez lastne . in ako se le k dobrim radi družij čitavnice v tem duhu ravnali roko čedalje več udov k sebi přivábil vsak le pri nas bit krepko y boj S sa ino igro, ki je potem sledila na klaviru, si je gosp. Degen poterdil slavno ime, ki ga vživa ta mojster glasovira v Ljubljani, in ko je konćal, spet ni bilo ploska pred konca in kraja, dokler nas ni poslušavce razveselil z „Milo lunico", ki jo je v izverstni variacii zložil za klavir. S slavoklici že pri vstopu pozdravljana gospodična Dragotina Šnarendorf-ova je péla potem izverstne pesmi : tak z prijazno Davoriu Jenkovo „Strunám44 in pa Livadevićevo y In kl bo naše m dre želi dušev želím!" (Ž Ko je ;e, iu svetilo lada današnja lučica bo postal da bo zelel pa že sedaj a de- yy Preljo u (Predico) tako milo in ljubeznjivo y da je ffloboko v serce e> k iz globoči " " j« ffvpjju« pii/ucivviiiin nuiivui oyuj u^u« ui , oiujii o lanu ni vpnvnijv , via, rv i; jv i dr. Janez Bleiweis s pismom v roki na oder in povzame nadušeni slavaklici tako dolgo, živio! od vseh strani) ospod predsednik končal svoj svojega serca segla vsemu zboru, ki se cisto donečim glasom. je radoval nad njenim kot zvon Potem pa stopi spet naš pevski zbor na oder in poje ogovor , stopi po Miroslavu Vilharju novo složeni kor „Ne udajmo se: 144 s tako krepkostjo da ko je nehal, so germeli po dvorani dokler ga ni še enkrat po besedo tako-le: „Gospoda! Danes popoldne sem prejel od novil in se ni gospod Vilhar sam prikazal, da je sprejel očitno pohvalo za to skozi in skoz narodno komposicijo, ki slavne čitavnice mariborske pismo, v kterem me prosi kot zastopnik njeni Vam izroćim preserčeu pozdrav. a naj Od bo romala kmali po slovanském svetu in bode še posebno draga našim češkim bratom y ker j e složena v duhu Rie gerjeve prislovice: „Ne dejme se!u pekt vidi v dol da je članku , kteremu se na perv pogled nsp od tistega moža hi je • v [.. --------- . 77-"---J--------*»«' ) "" JV IIIDJ/IIIIUU vvi UDIVÍM uiv«/«, ni jw j,fcUlUO IUU Po kratkem prenehu pa se prikaže na odru nova mila na realki, vse drugo pa je le smet „unfahig". Sirovost edina luč4t • * zvezdica — mlada gospodična Adelka Kraševičeva in govori dop Rubesovo po gosp. J. Zeleznikarju lepo prestavljeno krat- lahko kočasnico „Hvala malih44 tako mično in s tako pravim po vdarkom resnega in smesnega, da se je vse čudilo nad iz verstnim talentom komaj 14 let stare deklamatoree. je v tem pamfletu taka y d ga dot • * Z tr bu gospodje P1 sodnii olj ljenja časti. K se tice 5) N > ki jih dop Ni v svoji revni togoti napada, one pač lahk se vé da „nie ohne dieses44 3 zapopadajo jezo luspii ker bilo mirú, dokler Ijubeznjiva deklica ni se enkrat „Hvale" oči kolj v nam je pr d „resnica Ce clovek samo en jezik zná v nasi ljubi govorila „malim". Tudi to deklamacijo bomo natisuili v Avstrii, je res revež; kaj bi nek počel, ako bi mu Bog se i» Novicah44. 55 Zastaveničko44, pesem česko, polno narodnega jedra, so peli v čveterospevu gospodje, kterih izverstni glasi so se nam že zdavnej prikupili. oči44 Ako rečemo, in „Moj dom44 da je gosp Viktor Bučar pel: „Prijazne (una pesem Vilherjeva, ta Y7aukenova), je že s tem samim dosti rečeno, kako ste bile te pesmi sprejete, zakaj znano je celi Ljubljani, da v pervi versti teuorov stoji nas gosp. Bucar. Sestra njegova, gospa Joz. Pleiweisova, ga je na klaviru spremljala. S Dav. Jenkotovim korom „Naprej!44 je bila sklenjena beseda. Kdo pač ne pozná te pesmi, ki slovi že daleć po svetu? Al če povemo, da je današnji kor (naših tenorov iu basistov iu vseh drugih) tako mojstersko pel to narodno budnico, da lahko rečemo, da morebiti še nikoli in nikjer ni bila tako nadušeno prepevana, bojo naši bravci lahko zapopadli veselje, s kterim je bilo to petje sprejeto, in ktero se ui pred vleglo , da so nam jo juuaki pevci še enkrat zapeli iu se potem še profesor Nedved osebno pokazati mogel zboru, ki mu je s živimi slavo-klici razodel svojo serčno zahvalo, da je tako prijazno sprejel vodstvo muzičuega oddelka besede in to nalogo tako mojstersko doveršil. Po dokončaui besedi se je mlajša množica še enmalo v dvorani zasukala, bolj postavila množica pa se je vsedla za mizo, za ktero je gosp. Zalarjeva prijazna gospodinja prav dobro skerbela. Veseli smo posedeli še eno uro in se potem poslovili od perve besede, ki nas je zagotovila, da bomo še marsiktero veselo uro vžili v čitavnici naši. Vse pa je bilo pošteno iu v najlepšem redu od konca do kraja. naznaniti tudi p o- Skoda le, da zboru nismo mogli zdrava y ki V t °"a je citavnici nasi poslal iz Karlovca gosp fe> Abel Lukšič, vrednik „Glasonoše44 v imenu domoljubov ? ker se le drugi karlovških, iu pa narodne čitavnice reške sta oba telegrama, zavolj preterganega telegrafa, dan do8péla v Ljubljauo. Al čitavnica bo bratovska pozdrava, čeravno sta ji post festům došla, vverstila v svojo zlato knjigo. Na večer 19. dné t. m. je pervikrat zasvětila nova svečava z plinom (gazna svečava) po mestnih ulicah, in z živim veseljem so jo Ljubljančani pozdravljali posebuo 7 god presvitle Cesarice za za ker je mestni župan četek novega svetila izvolil. Tako je naše meato obhajalo praznični ta dan s razsvitljenjem y ki ga dosihmal, kar Ljub ijaua stojí, še nismo doživeli, in serčna udanost, ki navdaja uaše serca do ljubljene visoke gospé, ni potřebovala druzega