izhaja dne t., IO. Ir» 20. vsakega meseca. — Uredništvo in upravnifilvo v (lorid, Via (',. ravnili 9.— Tiska Np/odfi* Tinkama. — Izdajatelj iu odfjov. ureduik Frjncr PodbtrllČ. — oglasom: I milimeter visočme v liruii enugn stolpa h. —'80, vza trnovske nklanu., IJaučoa obieillla, poslana, osmrtnice vabila, naznanila itd., vsaka vrsla 1 L. — Cclolelna naročnina 13 L. - Za Inozunisivo 22.50 L. .......................................................- Leto IL GORICA, dne 'i O. maja 1925 it. 15. Draginja se po zraku pelje, v balonu bogataš sedi, kaj res, da Mussolini strelja, da enkrat jo na tla dobi? | Kaj res, da Čukee inu pomaga, ki, mora zreti vsako stvar, če se potoči potmi sraga, če se gosti mirjonaf? Nc vemo nič, so prazni žepi, vsak za draginjo sc lovi, kaj zdaj pomagajo ukrepi, če pa nikoder dela. ni! Je dobro znižati draginjo, potrebno delo je, denar, čc mari nam je za blaginjo, nam tole bodi prva stvar. NKVARNA GROŽNJA, //či. Če me silite, da poročim gospoda Močifcoja, raje skočim v vodo in se utopim. Oče. Bedasto! Če naj»raviš kaj takcjja, si navadna goSTin gos zna plavati. RAZNI »GROFI.« Zenifbeni posredovalec: »Tu imam za vas moža, ki je fotos graf, potem imani enega, ki je litograf, slednjič Še enega, ki jc vdovec in kaligraf.« Gospicd: »Ali nimate nobe= nega grofa brez ,foto, lito in ka* H?« BLAGOSLOV. Krojač Sivanka v petem nad* strop ju je zopet dobil obisk; štorklja mu je prinesla zopet enega sina. Hišpi gospodar je godrnjal: »Jaz ne vem, kaj ti ljudje mi* slijo; vsako leto več otrok; se zvišanje najemnine ne poma? ga nič!« PRI-DRZNEZ. Prcdrznež jc stopil v proda= jalnico perutnine in vprašal on; dotno gospico: »Imate gosko.« »Da.« »Imate račko?« »Da.« »Imate mačko?« »Ne.« - »Škoda.« »Zakaj škoda?« »Sama bi jo lahko požrla.« V SOLI. Učitelj: Česa nam da prašič? Janezek: Krač, ocvirkov, čev, klobas, masti in sala. Učitelj: Kako nam da sala? Ninček (hitro): Sala dii s pe* to. — Pa pravite da laški po? stajni napisi niso koristni! FIN TOBAK. Krčma r: »Ali nc diši lepe tale moja smodka?« Gost: »O ja. .spočetka sem mislil, da jc moja suknja pre^ blizu peči!« V KASARNI. Mirko: Pepe, kaj pa sc ves dan režiš! Pepe s Prema: Zadnjič mi jc dal »šjor medico« službo, ko sem bil'bolan. Danes sva spet k vi t. Mirko: Kaj si storil? Pepe: Javil sem influcnco, pa sem mu pokazal jezik. BOLJ CFNA BOLliZEN. »Gospod zdravnik, kaj -pa jc mojemu možu?« »Mislim, da ima revmatičen artritiš.« ° »Ah, gospod doktor, tako smo revni, ali nc bi mogla biti kaka bolj navadna bolezen?« TUJ I'.C V AFRIKI. Tujec kanibakmi. ki ga hogc-jo požreti: »Pustite rne vendar, saj vidite, da sein suh.« ■ , . . v Kanibalov načelnik: »Ne por maga-riičv vi'ste že na porcijone ' razdeljeni.« • TRMA. Gost: »Natakar, rdeče jagode bi rad.« , Natakar: »Oprostite, toda...« Gosit (jezno): »Kaj oprostite? Rdeče jagode bi rad!« Natakar: »Prosim, še niso zrcie!« Gost: Tako, potem .ipa j>o-čakam«! TOLAŽBA. Bolnik: »Oh gospod doktor, to Ik) pa sedaj gotovo Icj) ra-čun«. i ! m Zdravnik: »lioditie mirni, to bodo plačali vaši žalujoči o-stali«. DVOUMNO. Dama pride v trgovino za i»a-pir in paroči [Ktpir za kiozet. »Obžalujem«, pravi trgovec, »tega dobimo še le v par dneh.« Dama: »Tako? Toliko časa nc morem čakati.« .. . Gorica, 20. maja 23. Star kmet jc ipniral, sin je bil sam doma. Kaj stori? Letel jc iz hiše, kar so ga nesle noge. Sreča ga nekdo in ga vpraša: Kam pa letiš? »Moj oče umira in nobenega hudiča ni zraven«, jc odgovoril. Ta je resnična, kakor jc bo* sa. Resnična jp pa tudi, da ko Evropa in posebno Nemčija go spodarsko umira, jd toliko vragov zraven, da bi lahko v senci njih repov kamelo in slona ja* hal. Med vragi se posebno odli* kuje francoska Marjanca, ki sc ji tako hištno zdi soldate Špi* lati, da bi najraje zasedla M os* kvo. čc nc bo nasedla po zgledu velikega Napoljona, ki je Bere* arino pil, in v volčji koži čez mejo bežal. Francoski pctclinčck pa nič ne vgaja Angležu, pa tudi Italijanu nc. Čc Francozu nič nc o« stane, kaj pa naj ta dva pohru* stat a, četudi Francoz tako ma* šino obljublja, ki bo premog jedla in zlato od zadaj od sc* bc dajala. Vse je žc pripravljc* jjo, samo skrivnost, kako se premog v zlato spremeni šc ni znana. Angleži so sploh prijazni lju* dje. Kadar gre za njih interese, sc jim človekoljubja topi srce, zdaj se celo za vero v Rusiji po tegujejo, to sc pravi, v blagor politike se, če vrvi nimajo, tu« di za nit obesijo. Angleže namreč povsod tam srbi, kjer sc'Rus razširja na vse plati. Azija ne najmanj, tu* di severno morje se jim že ki* slo zdi. Zadnje dni sem bral, da Ita* lija varčuje do kosti. Nakupili bodo šparovcc v podobi gorja« čc za vse državljane, državi pa tako blagajno, da bo notri šlo, ven pa nič, dokler sama od dc* belosti ne razpoči in tudi yoj* nim oškodovancem stanc zelje bolje, ko dobi nai Jon kolino in od miikc mastno olje. Kam pa s kožo? To seveda bo edini oo dobil, zs nagrado in pohvalo. Hribar Jon in detektiv. Tole pesem- smo aapeli, ker v trebuhu nas boli. boljiega, kot taka pesem, ' zanj'ga pač zdravita ni. Spomin \z davnine. Prideljen sem bil uekemu polku, ki je imel n&logo operirali na nemško - ruski ntejl. Nekega jirtra stopim v kazino, da bi povžll svoio jutranjo kavo. Kcmaj sem odprl vrata. %e mi je udaril na ušesa pretresu joči krik. Notranjost pa je kažala prizor, ki jc čk/veku srce trgal. Sedelo je kakih 40 oseb, do kolen osušenih, z globoko udrtimi očmi m obritimi obrazi. Kričali so tako silno, kakor bi jim kdo poveljeval naskok na*-t- krompir, — »Ordonanc, v imenu sto vragov, kje jc.mofa kava?« —11 »Ordonanc. vode.« — — »Ordonanc, mleka.« — »Ordi-inuiac. sladkorja.« In na vse te ukaze le lotul kakor obsedena in z. oljem namazana strela, en sanf ordinahe. Meni se |c v rcs-nlci smilil. Jezik mu J« visel čez bnido in debele znojtie kaplje so mu padale s čela v kavo tako, da sc nisem inogcl pri najboljši votli razjeziti, kjo mi le s trepetajočim glasom in solznim čelom odgovoril: »Kave nF več, gospod poročnlc«. »Nič nc dč, sem si mislil. »naj bo., kakor da bi kavo razlil,« in pričucm takoj z drugim zajuterkom. »O rdi liane, zajutcrkovalni jedilni list«! Ta živ okostenjak mi jc pori Ini pod nos krožnik z malimi rdečimi, zelenimi, modrimi iu rumenimi listki. »Kaj pa to ponfeni, ordinanc?« •..' - ' ' »Gospod »Speisemcisticr« Je ukazal, da moram6 štediti jn le stare tramvajske listke vpora-biti za jedilni Ib*.« »No. tudi dobro!« »Jetra. Kolaš, rvampi,«... o kolosalna izbira. »Ordonanc. golaš tedad!« Čakam pet minut, deset minut in ie ml prične jezna žHca utripati ko sc na ivdjo lastno čo prikaže ordinanc: »Oprosti- Izrekl. Kaj je modarao? Obed o polnoči on glavobol zjutraj. Kaj je duhovitost? Tista vrsta govorice. ki .vodi do zmlinčenih' nosov in obtotr čenib daiv. - Kaj je radost? Prešteti denar In odkriti. da ga je sto lir več nea:6 ste mislili alj upali orel. Kaj je vest? Nekai. kar grešnik občuti, kadar grmi. Kaj je znanje? Biti z doma tedaj, ktf pridejo prijatelji prosit na Došodo. Kdo so ne^rcčvtr ljudje? Mlade gospodične z novim klobukom na deževno nedeljo. Nečak-kadilec, ki je na obisku pri svoji teti. ki sovraži kajenje^ Pojcdcž. ki odklloni vabilo na večerjo v upanju, da ek bodo silili, pa ga ne. V znamenju šmdle. Vsakdo ve, da imamo Jugoslovani v Julijski Benečiji veliko smojo, ker so nas prismolili proti naši volji k narodu, ki nas ne more in noče razumeti in ima radi tega tudi on z nami smolo. Smola vseh smol pa/Je Ja, da smo tako skupno zasmolart da nas ne morejo odtrgati od drugegj j TUJA BOLEZEN. Dijak Je pisal svojemu očetu na kmete: »Študiram kakor vedno z vso pridnostjo^ in ljubeznijo dragi oče; ne morem ti pa prikriti, da grozno trpim že riad teden, dni vsled r »bankovnite«. Ni ravno upal, da bi mu ta fraza v šali kaj doprinesla, ker jc poznal očeta ih ga tu* di prepogosto moledoval za denar. Tudi' mu je večkrat oče omenil, da mu rit bo več pošiljal za njegove zabave. Zelo sc .je tedaj začudil sin, ko mu jc poštar prinesel čez 5 dni 50 lir, z očetovo opaž* ko. »Sem bral, da si bolan in ti pošljem to malo svoto, da boš imel za zdravila. Pazi.se zlasti v tem mrazu.« Ubogi oče je mislil, da »bankovnite« pomeni nc* varno bolezen. Štirjnaj$t dni pozneje na je sin v resnici obolel in zdravnik mu je dejal, da ima »plcurite.« Pisal je takoj očetu, ker je imel v resnici potrebo dc* ' narja za zdravila, naj mu kaj pošlje, ker je v postelji vsled »plcurite.« Oče pa mu je nemudoma odgovoril: »Čuj fan* tin, zadnjič si me,imel za osla celo v očeh-tukajšnjega zdtavriika, ki so mu očali z nosa padli od samega smeha. Sc* daj si privlekel na dan drugo nerodno* spaČeno besedo ište vrste. Tvoj oče ne gre več na led. Postani varčen in pame* ten, če nc boš imel na vekomaj »plcurite« kakor jo ti imenuješ«. Razglas. Občinski sluga razglaša pred cer* kvljo razglas bolniške blagajne o »brez* ppsclncm poslovanju«. V razglasu je bil tudi stavek! »Vsi posli, ki so brez j>osla, naj sc zglasijo na občini« itd. Obhodnik, kratkoviden, nc razloči vseh Črk in kli* če med občo pozornostjo:* »Vsi osli, ki so brez posa, naj se zglasijo na občini itd.« Mali filozof. Učitelj je obravnaval v svojem razredu črko »U«^ Ko je žc razvil glas »u«, jc vprašal učence, naj mu naštpjejo nekaj besed, v katerih slišimo ta glas: In začeli so se vrstiti odgovori malih glavic.1 Zaporedoma so sc rodile besede: učitelj, uho, muha, kuhati itd. Zadnji učene? sc Je odločil za kruh. Malj Tonček, ki je sedel v prvi klopi, se nenadoma zgane pri tej besedi, nagubahčl drobno čelo in se spomni na lepi, beli kruh, Jci mu ga jc večkrat mati da^ jala za zajtrk. Moško vstane in sc odreže: »Bigcta!«*) In zmagoslavno se jo sjHistll zopet na klop. . *) Bigeta = poscbnovrsteti kruli, ki ga pečejo okoličanke iz Skednja. de. kos pod poročnik, golaža ntZgOflii kln dekl etOVtl več!« Nisčm bal-preveč dznena-den. ko sem se pzii na skupino okostnjakov. Naročil sem tedaj jetra. Poteklo je vnovič d osen' minul, ko se pri ziblje ordonanc s tresočimi koleni: »Gospod poročnik, jerfra tao poŠto!« — — rZai sto vragov, prinesite potem vampe, toda brzo!« Zopet nestrpno čakanje, ki se je pa Se boM zavleklo kakor prei Videč, da ordinanca am an misleč, da Jc morda med tem časom v kuhinji svojo posušeno dušo iz telesa izpjKdl, sem stopil sam do vrat In ta vzorec ordinanca ki si ni upal več v iokal. po vsem telesu trepetajoč jc čepel za vrartn in boječe zajedal: »Go-spod (KH-otiik, jaz Msein kriv, a vampov tudi ni več. vse so že požrli.« »Grom In strela, kaj pa imate prav za prav še za jesti ?- »Gospod poročnik, razven kislih plluč, nimamo ničesar. So od predvčerajšnjim, a so šc zelo dobre; te ie gospod »Spcisc-uiaister« sam odsdavil.« »Potem se požviižgam «ia ves vaš sleparski zajuterk^ Prinesite mi. da imam vsaj Kaj v želodcu. kozarec jaholčnika.- S težavo se je dvignil kvišku in stopil kakih pet korakov od mene in obstaj kakor pribH- Na-biriil jc oči in vzdihnil. tako globoko. da sern se ustrašil. Debelo sem ga gledal: radoveden, kako sc bo stegnil k večnemu počitku. Komaj slišno jc šc izustil: »Gospod poročnik, jabol-čnik še ni nastavljen!« »To jc za zbiazneti.« sem zakričal.- j »Tedaj požurite se in prinesite mi Četrtanko rudcčsga. da bom po preseku ene ure vsaj nekaj zavžil.« Otjšel jo z upognjeno glavo v klet in jaz na svoj prostor. Kmalu, nato se ie prikazal na vratih^ a dalje nj šel: »Gospod poročnik, rudečkar-ja je gospod »Spetsemadster« ravno sinoči do zadnje kapljice popil« »No. potem imate vendar belo vino!« »Da, gospod poročnik, a se ni šc poleglo f« Meni je sililo na jok vsled jeze. S pridušenim grlom sem izbruhnil iz sebe: »Belo pivo?« »Gospod poročnik, oprostite, gospod »Speisemaister« ima ključe.« — »bi črno pivo?« — To jc pošlo!« Sedaj nii jc bilo preveč. Vsa potrpežljivost mcic h krati zapustila. Skočil sem kakor raz-ljutcn lev proti njemu iu ne da bi ga podrl se jc zgrudil mi tla. — »Kje je -ta famozni .Sipcisc-maistor'.« sem tulil nad njim. StegnH je svoie dolge koščene prste In ml pokazal kfot. Ko sčm odori vraita, sem ugledal velikansko kepo. človciku podobno. z debelim trebuhom. Glavo jc imel med razbitimi steklenicami v mlaki vina. kratka noira s škornjem obirta Je bila iztegnjena na mali pručiol. a druga v posodi, do' polovice polna — golaža. Jaz pa sem odšel s praznim želodcem. , • • * l.eži, leži (am vas Zgonik, mul nj« se dviga spomenik, v vasi mnogo je dckJic mursikteri slari stric. In iu Kes mnogo jc od teli jjeklet, ki luiujo premnogo let. ■So včasi se preveč držale, /daj reve tetine so ostale. Jc res, so raje kratkih kril, ne. marajo vain gnojnih vil. nali.4punc «o. vse na »bik*«. <čc tudi v aržetu iti »niks«. Cc Mog jim dal bo tisoč let, se mordit l>o obrnil svet, ho vodu tekla čez gorč, lukrat sc fant |e fie dobč. Pesem s Koritnlce, Cujtc, domačini vi. kuj jc na Koritnici. Vsak že vo in zna^ • koliko dekld velja. Same kratke kikeljce, malo ne nabrane, laslu: pa nakraviljauc -fle stare babe gane. Kaj pa komu to je inar. ni nam kupit Ai£ nikdar, iiaj Ic gleda aam ua n6, pa bo videl, kakicn jc. Mc noailc sc vselej bomo sc kakor pojircl, ua) po stari, novi Acgi, nismo ni za hip v zadregi. Evropska diplomacija Turku grozi. 'Kirek tuhta, premišljuje, mirno na petah sedi/ Evropejcc napihuje mu mehur pred nos drži. Ali Turek vidi dobro, 5 nc da vleči sp za nos, brž, napiše vse zahteve, pomoli papirja kos. »Vse pravicc, nič dolžnosti, spet v Evropi stolček moj, bo zasajen in denarja, siccr sc prične nov boj.« Evropejec buoa zvita, ali Turek nič manj ni, Asa ima v svojih rokah, in na trdnem žc sedi. narodu* iimm»Gorici vio Carducci št. 7. priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih in pisarniških potrebščin, cigaretnega papirja, razglcdnic i. t. d. Velika zaloga šolskih knjig, molitvenikov. V knjigarni je mogoče dobi ti vse slovenske knjige, ki so danes na književnem trgu. Opozarjamo zlasti na: France Bevk, Rabi ji, ki stane na slabšem papirju L. 4. . na boljšem papirju L. f>. Knjigo so listi žc zelo laskavo ocenili. Izšla je: Slovenska kuharica, velika, z mnogimi slikami opremljena knjigo, nekaj "najboljšega, kar smo imeli do sedai na tcin po? lju. (Sp. Kalinšck.) Praktičen $adjar, ki je tudi zelo obširen in naša prvovrstna knjiga, opremljena^ istotako s podobami. (Spisal Humek.) Slovenci. Spisal Fr. Erjavec. Knjiga, ki piše o nas Slovencih, ki bi jo moral vsak naš človek imeti v hiši in jo prebirati. Knji gi je pri dejan zemljevid. Nova erotika. Spisal Roz? inan. Pesmi v prozi so to in a* f^rizmi, miselna Ji rilca. Po gora/t in dolinah. S slikaš mi. Spisal Kunavcr. Oni, ki sc zanimate za lepoto naših slo« venskih planin, boste segli po tej lepi knjigi. Oglejte si v knjigarni najno? vejšo došlo zalogo krasnega pa pirja v mapah in škatlah za pisma iz Nemčije, albumov za razglednice (tudi za trgovce — za trgovino) i. t. d. Učitelji [^.učiteljice, ki sc pri pravljajo za izpit in rabijo lah« ko leposlovno čtivo v italijanščini, dobč v Narodni knjigur« ni veliko izbiro po L. 2. za izs vod', romanc, novele, črtice, od prvovrstnih pisateljev,, kot fVAnnunzio, Dc Amicis, Faris na, Jolanda, Fogazaro, Scrao i. t. d. Ali ste že naročili veliki se? znam slov. knjig, ki ga dobite zastonj. Obiščite knjigarno, ki sc na? haja na Sredi ulice Carducci v hiši Goriške ljudske posojilni? ce; Ne bo vam žal! Naročajo sc vse inozemske revije in knjige. Pripovedovanje Jaka Makaronifo. '(Nadaljevanje.) Zadnjič sem Vam povedal, kako jc prišlo do tega, da sem Šel v gostilno, kako pa sem iz nje prišel . tega šc danes nc vetn. Streznil sem sc šele v vla* ku, ko so mi sprevodniki, nalo« živši me v vagon, pošteno pre* rahljali kosti. Takrat sem ob* Čutil tudi blagodejni vpliv vo* dc, s katero so inc sprevodniki krstili v vagonskem stranišču, kar je zelo ohladilo moje prenapete možgane — purdon bombaževino. Zdel sem se sam sebi velik gospod, ko som vi* del, s kakšno skrbnostjo in nežnostjo so rne sprevodniki spra* vili na moj prostor, med tem, ko sc za druge potnike sploh brigali niso. Pogledi vseh sopotnikov ao bili uprti vame, kakor, da bi mi na čelu Čitali, da bom v kratkem prvak na polju atvija-tikc. Vedel sem za gotovo, da tega nimam na čelu zapisanega, ker sem se ravno preje v zrca» Iu ogledal. Skoro gotovo pa je vedelo že preje celo mesto o moji bodočnosti, ker so rne vsi ljudje na ulicah, na kolod* voru in v vlaku kar požirali z očmi. Se bolj pa sem bil prepričan o verjetnosti tc moje domneve, ko sem opazil, da sta k vlaku pripreženi kar dve loko* motivi, kar so storili gotovo v znak velikega »rešpekta« do moje bodočnosti. Da povzdig* nem šc bolj ugled moje malcn* kosti kar pa v resnici naj* brž nisem — sem si prižgal dolgo viržinko in sc moško ozrl po navzočih. Pogrešal sem samo mojo Metko, s katero bi prav rad delil meni izka* zovano čast. Pozabil pa sem jo kmalu, ko sem v nasprotnem kotu opazil lepo gospodično ki je imela: •Lica rdeča kot purmanov vrat. Ko sem se jo dodobra ogle» dal in »ošacal« iz daljevc treh metrov - bliže sc nisem upal — sem zbral vse svoje dušev» ne ^možnosti, da bi po ovinkih izvedel njeno materijalno stan* jc. Toda, da ne bodo ccnj. poslušalci napačno tolmačili moje besede, zakaj mislil ni» sem na nič drugega kot na zemljišče, ki ga ima moja nova »simpatija«, morda par oralov več nego Meta, s čimer bi jaz napravil izborno kupčijo. Da bi prišel z njo v pogovor in znanje, sem ji hotel ponuditi nekoliko mojih krhljev, a na mojo veliko žalost se je vlak ustavil, gospodična je iztopila in vsi moji zlati gradovi zidani v oblakih, so se na mah podrli. Spoznal sem vso resničnost pregovora »človek obrača, Bog obrne« ali »ne delaj raču* na brez krčmarja«. Prest rasen sem spoznal, da je temperatu* ra srca znatno padla, kar sem pripisoval izključno le odhodu gospodične. Meti tem je vlak drvel dalje in ker nisem iincl v k upe ju nobene interesantne stvari za opazovati, sein sc ozrl skozi okno in sem z'velikanskim za* čudenjem ugotovil, da gre vlak preeej hitreje, kakor županova kobilica »ki gar teče, dal leti«. 'Poda tudi ta bot ni Slo brez nesreče, zakaj odletela mi je najboljša vtfžinka naravnost nazaj, kakor, da bi spak vedel, kje sem tfa kupil. Nemalo sein bil jezen na »mataslo« viržin* ko. da bi zaspal. Toda kmalu sem občutil, da prebavljeni krhlji silijo po drugi poti na dan in pripravil sem se, da u* godim tej telesni zahtevi, a ti« s ti hip se vlak ustavi na po« staji. Porabil sem to priložnost, da sem izstopil, toda ko sein sc vrnil nazaj ua peron, nisem več videl vlaka nikjer. Svojim očem nisem verjel in mislil sem. da je vlak pomotoma odšel brez mene, ko so inc vendar moža z rudeeo kapo, kako da je mogoče, da jc vlak odšel brez mene, ko se mc vendar videli izstopiti. Vpnašal sem vsi videli izstopiti. Dogodilo pa se mi je nekaj, kar bi niti od daleč nc.pričakoval. Mesto uljudnega in ponižnega odgo* vora, mc jc mož po strani po* gledal, zagodrnjal nekaj nera* zumljivih besed in nprno šel svojo pot dalje. Komaj sem sc zadržal, da ga nisem s pestmi naučil plike, kar bi mu gotovo koristilo in zah* valiti sc ima edino le moji ric* izmerni potrpežljivosti, da mu za tistikrat nisem dal prepo*, trebne. lekcije. Jezen sem se obrnil in Šel naravnost v pi* sarno, kjer sem razložil debele* mu gospodu z zlatimi'očali na nosu svoj obupni položaj. Tu sem šejc naletel, kajti debeli gospod se je začel tako grozovito krohotati in jc tako široko odprl svoje žrelo, da sem se že v resnici bal, da mc bo požrl. Sam pri sebi pa sein si mislil: »Da bi te spak, sedaj sc mi še smejejo, ali morda ne vejo, kdo sem jaz«. V krats kih besedah sem mu povedal, kdo sem in kaj bom še, katc* rih posledica je bila ta, da sc je še povečala njegova veselost. Žc sem se hotel razjeziti in' mu povedati par prav krepkih pO domače, ko se je nehal sme* jati in je stopil k zidu, zavrtel parkrat neko kljuko in začel govoriti v neko škatljo. Jezen sem ga vprašal ali ima mogoče kako kolesce v neredu, ker se s škatljo pogovarja, nakar, me jc on samo pomilovalno pogle* dal. Bilo mi je.zadosti, pljunil sem na tla, , mu povedal par. krepkih v obraz mu pokazal figo iri hotel sem oditi, a med tenl je vstopil 'Častnik,.katerega jc najbrže gospod iz tiste skatljc poklical — kako, to sam ne vem — pristopil, je k meni ter mc odvedel v Čakal* nico/kjer čakam na prihod drugega vlaku. Slovo vojaški službi. Priicl jc slovesa dan, slovo -vojaški službi iluhi. Porcčein z bogont vojaški stan, ■ ki služil icm te noč iu dan. Nc maram iate čisto nič, raje prost sein kakor plič. -Nc bo mi Žal, ko' tu pustim. ■Pašto Auto« /«llij zgubim. Ne boiA liodil več nu.stražo, : nc z »gaveto« po menažo. Trobente nc bo klical glas, s sabljo me obdajal pas. in vi iarži, kuporuli, kapitani in maršali, nc boslc več mi vkuzovuli, nc prjjinkuv mi dajali. Zame le proslost bo zlata, ko sc odpro »kasarne« vrata. Srčno zame je vca^ljc, ker me vlak dompv odpelje. Sc veselejše bo dpina, Ko. trop predragi!; mc <|bilu. lloinu sa obiskovali sc prostosti riulovali. Mussoliniju svetinjo - komu pa figo? Jc žc pač navaila taka, kdor ima le kaj zaslug,. ta dobi svetinjo zlato, veaših tudi okrog 'uh. Zdaj celo so dali Facti Mussoliniju nov red, le pomisli, iz Bclgrada, iili ni narobe svet? i Wi narobe, dragi moji, ' mnogo mož ima zaslug, le povprašaj svoje brate, ki jih, vlada laški jug. In v Bclgradu za zaslužne močno pač skrbd može, šc dobi svetinjo kejo njih. čc jo nima morda žc. ,Ričet". Stanujem s sVojirti pnjjate-Ijem ria . Poljanski cesiti. Tri tedne ga ni bilo domu, ker ga je nekaj »našpilov«, pa so ga vtaknila pod ključ. Preteklo ne-deBo pa ie pnidrvll v sobo. ter se ves bled in zmučen vrgel na posteljo. Na moje vprašanje, čemu je tako silno pobit, mi je pripovedoval : »Prec k' sa nic u špehkamra prignal, sm biu glih tko lačen ko ker «m zdela. Pa veš kua. sa m' dal jst — ričot. Pol pa u Cuhthaus glih ttko. Sam večn ričet. dc sm ga biu že tko set, de ga še gledat nism mogii. Dons-ub pol cnajsteh sa me pa ven spustel. Za kosil jc bav spel ričet, pa jest se ga še d(>tkmu nisem. Kumi sni čaku. de 'm k moj tet u .šiška pršou. de Se ,'m kej nažru. Pa kumi k' sjn u kuhna stopu, sm zagledu *n c~?v Ione ričeta. Men jc 11 kar slap prldt. Pa še mal se i' biu pristno-, du, dc j* tko smrdel po kuhen, korver u šneltkamer. Kua sm tou rečt moj tet? Ukul sm se obrnu, pa reku. dc nism lačen, če m' je glili pu želode kriilril, koker de b' muska špilu. Dober de sm jc 'n par krong untcrfuz-lou. S tistm sin šou u na ošta-rljja. pa sm poklicu 'n kosil pa na" krugelca pira- Tko sm biv vesev, kje kel-narca nesfa talar pa žlico na mizo. de sm ikc^r pozabu. de sm biu tri tedne zašit. K' je -pa h miz nršla — a veš kua j' prne- ' sla 2ane? 2upa pa ričet noter. Jest sm lo tko preklemau sumi. de se le Ves ričet ii fluruglca stresu, de Se.* pira- lilsm - mogu pt. Plaču tko nism nč, 'ampak kar ven na cesta letu. Pa -tko sm biu zinatran, .de sin kumi nuge za sabo-v^ačiL Dober, de sm na Sranft 'oga furinajKt .iija-gu, k' je 'n voz žakltt (k Prdan pelu. Jest sm kar gor zlezu, pa sni se do Ue.Ž nim prpelu. . K' sin z voza čitopu sm ntou iwt pouheii vairžet Od. rektflca. Na poglej sm, Žanp, ViU:'M žakel je p.liščov, pa sc lifi: Je "ipovhen varžet --; rfčota fliait-esu*; Skočil j&lUtfU s p^elie ter jezno zmetal zrnja skoz/ofcno- Jaz pa sem ^edel pri Stfidllnlku li) ner , vozno ogledoval sovražnika ri četa. Ko se je »Kua maš ti, tam M skrivnost. Hej sin pdkašl« Jaz sem hote« , vstali toda oii mie-je sunil In z * ijiojr roke je padel lonček ua tla ka mor se, je raztrešcj — u'ičet. ker na nesrečo seip ga tuc^i ,ja/ slučajno .imel. Brez bčspdeme je pusiUls skotil «je ven. kakor obstrdjena žival, jaz pa 6c>» jezno pomctel flčct v sme-tišnico. Frence jen flnčka. France: A v iste ki mat, zdej čc čete m pa žihr" daste tele grunte, de sc ažcnm, zatu ka je cajt, sm ž je prebeč star, jemam ž je 43 lit. ' Ana. Bejn tuste, se te abedna nejče tu u naš grap čc se glih na glaba pastabš. Franc. Na glaba sc na bom postavlcv pa •' vseglih jc bom vdabiv, če na bo lipa, bo pa gr* da samu dc bo. ba grda jc pa glcdaV ija bom. Ana. Jcjš, jejš, ki prabš, mr* ha naumna. Na adp^raj gofle nk tak način, ka se t ldje smejejo. Ti s' taka. baraba, de jc ni take. Franc. Prmej svjet duš. JLc dejte, se.me na boste ugnal. Ka boste jcjnel, bom pa jest pršu na brsta. Ana. Bl ko s' star bj s'naumn. Jezk maš pa tejšn, de ga neseš čez rame kot pes, ka mu je ta* pla. ■ Franc. Ki čete, dc nej ga dc* nem u aržet. Ana. A biš ki? Tu t' pabim, dukir bmn jest mogla lizt pr hiš t' na'dam neč, če t' ni prov, pej sc lajnat. .. . Franc. Bom pa šov, pa tud šment me bcč na bo dabiv- Ana. Lolika gavariš, Franc, k' sn t' jest ukupila pruštaf pa brgeše gare na tije. Frpnc. Tc strgane cujne, se sn glih. tak kokr cčgajnar. Ana. A viŠ, ki, se nisn jest kavža, če je na dabiš. Abcdn t' jc na bo dau. Na Kncž jc nI za« te, v Mivceh jc ni, v Grapab jc ni, Padliskovca še mejn/ gare na Bukava pi šc h.od nc. Franc. Če j' glih tku, bom pa sam, grunt bom pa zapiv. /In«. Zatu t'ga pa še na dam. Za zapit bo šc dast cajta. Adi* je sin! Franc. Adije, mat! Vlada je naklonila vojnim oškodovancem dolg nos. Pravilo. Vojna škodil, vojn« škodit; in/ si tn t« flas osivel. To tako jc stani pesem, ila jo jc žc Adam pel. I'rva bila jc prisega, ki skopnela jc kot sneg, drugič radi nje gospodje žc so bili si v last-h. Hrž nato so naložili v Kiinii velik polžev vlak, čudeži. Ko jc ,lani' zvonil odmor /vonc.i stavbeno zadruge, »o vreli delavci i/, delavnic — letos pa mifti. Lani s« krevsali po cesti ljudje v »rožcali«. K l.is pu lačni. Voinc odškodnine nismo š<- nobe« tir prejeli pn smo jo žc vsi pojedli. kleli znamo v vseli jezikih molili pa v nobenem. Lani so bile pulite trgovine odjemalcev z gotovi« ns|aki vrstijo na vralih. i .mi miio pili, ker jc bilo vino dra« go. lit..?, pa ne, ker je preveč po lani mi bile Kjavke večkrat napo« ved jim*, letos pn nobenkrat. l am ikim je Ak«xlil dež. ki ga ni l>ilo. letos pa suia ki jo ni. i .1111 siiio plesali, letos pu godemo. I .im mi naša dekletu nosila krnlku krila, letos pn sploli ne mislijo no-heinh. ker ni denarju, da bi jih ku-pila . 1 .mil so bili obč. tiijniki, letos so Aolerji sAmokolnic v opekarnah. Lani |e MiiSflolini reševal ljudi i/ goreč«- hiše, letos pa blago, kjer Iju- centov težak. Skofcljci so svoje gosle ž njim izvrstno postregli Se se. daj sc ji m mast od brade cedi. Pruvijo, da v koritcnci niso mogli Cczsočunov nasititi zavoljo tegii. ker iiiii je poslu vsu pašta šuta. katere, ljubljenci so menda če/sočani X.ito so jih pu tako napojili, da s«> se hoteli domov grede okoputi v sveži kontni ei hi to ob 4. uri zjutraj Pravijo, du je v nevarnosti piesoje vsiloe kiobuka i/ nižjih giio/d. du se mu i/ njegove pameti i/lo/ejo lahko same miši. Pravijo, ilu »košta- v <"'c/soči pre«. sebno /nanje čez leto din nad S lis«.«' Lir. Pravijo, da mučkovljimski župan ru«l ljudem |Kiinaga čc njemu kašo Pravijo, da l'epo <'■■ iz Mačkoveli nima več nosa, kar je oženjen! Pravijo, da so v Oscku lovili Čuka. ker je šel v zvonik ptiče lovit l'u so prišli vsi glavarji, da bi <\'uka dol pre. gnali. <"'uk jc kunšten ptič. ne boji se nič Pravijo, da Hepi i/ Medu ne nosi bele hlače, da sc prikupi ko/.anjskini gnspbdičnam. Pravijo, da bodo nekatera gorja n« ska dekleja izvršila atentat na f:uka. Čuk varuj svoje perje, pred gorjnnski« mi koketkami. Pravijo, da odkar je »Bumbaro« za« šel nazaj v Jadran, jc zgubil vso line« so in kravalirstvo. katero sc jc prido* hil med imenitnimi Kvropcjci. S I ARI! 2EMIJIi. Poredne/, je zn'vpil pred pc-karijo: »11^ čiijetc, ali imate stare žcinljc?« »Seveda jih imamo.« »Prav vam jc. zakaj iki jih niste včeraj razprodali.« PRI PISANJU NALOGE. »Mati, ali se zappšc Mplanina« z v etiko ;»ila z mulo črko.« »Nc hodi tako len - napiši vse z veliko, bo žc praiv.« IZDALI SO SE. Jožck. Mi im;uno doma skodelico. na Ikaitcni jc zapisano: »V spomin.« Pepček. Kaj jc "to! M-i ipa liina-rno doma slkodclieo. uia kateri Ic zapisano: llotd Riviona. IZGOVOR. » »Kaj? Vojak tc jc vrgel po stopnjicali?« »Nc. O11 me jc vrgel samo čez eno stopnjico, čez druge sem letel prostovoljno.« iz Soli;. Učitelj. Bcrtold ftvarc je iznašel snnHlnik, kaj pa je Kolumb odkril? Učenec, Jaicc. PRIRODOSI .O V JE. »Ali u»i more kdo navesti imi-mer mačfcinc zvitosti In za-hrbtiiosti ?« »Izdaja vse za zajčje) pečenko.« VELIKO VPRAŠANJE. Mali Pepček noče jostii špar-gle. Da ga mati priprava do tega, izreče sledečo grožnjo: »Le čalkaj. Iko boš vojak, boš v kasarni same Spanglje jedel.« Pravijo, . ker jim je zmanjkalo t-voiiku Pravilo, «lu jr Jožel prisegel /,vr» »tobo mullnovi.11 1I0 novega letu. Pruvijo tudi v Sv l.ucijl, ila mm •fllaliiuur ji- jiomagull popolnoma liič pri vprl/orllvi »V kraljeutvu palčkov. Pravijo, du -1'uearjov Ioni. odslej ortlililru Mino oh nobolah popoldne Pruvljo. «la Amlr. Vončina l/ Ku« lov ni v nobeni /ve/.i ■ »Pravijo-, pu-ohčcniuii v številki / ilur .11 marcu. I iu 10 iiiuju (l iedillAtvo .("iiku. Ii> potrjuje.) Plavijo v Sl IVI iu im k runu, du j,'on|>od II m mogel dohiti brusa v /.agor|li 1'nAel gu |e ink u li v Sl I'«, le ritk o ohčliut, pu ludi Iu gu ne ho tlolill Urinu- /u žago iniaie Ir v Kl« lovškili juikili pruvr. /Viii'1/«. du uiukuromike icvi lotlis keg.t votlovoila, kalerr |e kupil neki (' 1/ liarkovlj, pritllio delujejii Mu gureev, ki so bili namen jem /u pn -nušjn)«- voile, ne rabijo Zalo je isti gnnpoil otvnrll veliko oslovsko inrsill« eo. katera je iiJmeiijenu l>* /a preil« *lo|iuke riMliške občine Pravilo, da ima na I.ivku •Dramatični o«!s«'k« žensko krizo Pravijo v Solkanu, du bi bili ruili, da bi priiel pogledal enkrat <"'uk v nušo kavarno, ker lam gre vsako nc» deljo vse |x> »lultia. Pravijo, da iiilkar s«: hodijo neka« teri Solknnci ženit v Miren, jc v Si>l« kanu vse bolj mirim Pravijo, ila je bilo preteklo ncil veselja vriskale. Ostale pa so doma jokale. Pregovor pravi, to je res, ila več žalosti nego v oko I ju prinese ples in ila prazni žep mursikatc« rcinu vmes. Pravi j o,'da so nekateri vrhovski fantje jioslah abstinent je. I'pa jo men« •I.i. ila bodo la/jo pluušali punce Ire/« ui nego pijani. In sc ImmIo še bolj po« stuvljnli v belili hlačah, oh delavni« kili psi gumi na |K*tah mesto >krub« žcv« Pravijo, dn je m r nu Kavnih zelo lušten funt. ustanovil jo |H-vsko pono čcvalno društvo, zna mnogo pesmi največ pa poje »karina kome te nori sc ne lr«»va piu«. Vaje se vršijo vsako noč di> polnoči, včasih tudi do treh Pravijo, da je Livčanom zelo žal. ker no izgubili tako naprednega fantu Pruvijo, da so bodo v klancu kmalu oglasil zvon i/ ilovice, ki hode / svo. jim glasom zbudil sosednja društva, bomo šc čakali! Pravijo, da si dekletu na lloki Žc pripravlja|o bele čeveljčke za na klan« nko veselico na dan nv 1'ctru. Bog daj vreme! Pravijo, «la čc ae hočejo velo|>osesl' niki i/ Kanalske okolice ženili v Ku« iialu. morajo sezidati poleg lep«- vile t u« Ji glcdaliičo vsaj tako, kot se nu. haja te dneve, v Kanalu, kjer mc srdi koinodno v čolnu. Pravijo, da se godijo v 1'ostojm po prihodu egiplovMKoga profesorju veji. kanskr izprciitcinbr. Razno bubim« neprestano čakajo «la pridejo nu visNi IVrkrv je zelo opuščena, tiovorjoim je, ila so žc iiu potu misijonui ji, du razženejo to izgrešeiio ljudstvo Vsl«-«l sfabogu /raka liilijo delati /a i'ukal« nifii ventilacije. Ker je bika že itak v slabem stanu, ne jo viled prevelike le» /o ljudstva bati katust r sebi neko čudno žgačkanje. ter jo jo odkuril; po jKišti jim pošilja /ahoj »cahcrlinn«. KAKO .PlCeOtO^ NABIllA NOVIČK. Stare babe so se zbrale, -še kfilkjo^co (sp«|nic najso ble. Nu kaj ne lažejo ti ldjel Pravilo Pravijo; d* tisti trije umetniki iz Klanca niso Sc dali nobene umetnine od sebe kot samo Svoje alikc v »Cukana palci«. Pravijo, namreč postojnski 9 let po» čivajoči tamburaSi, da sta jim ' njih navdušena predsednik in arhivar tamb. dram. dru&tva konečno Je 3'A k{» not izgubila, oziroma bc jih jc v tej dolgi dobi porabilo za zahrbtne namene. TamburaSi sO pripravljeni, kdr na pamet pričeti: v slučaju more bitnih pogrc£kov si šedaj naročijo 3e eri adudelKakc, kateri jim bo s svojim rniiodoncčim p,lasom prikrival napake; upajo da bo 5e lepše izpadlo, ter sc za zabave in plese toplo priporočajo. Pravijo, da jc dobil Cuk, na njego* -vem poletu v Postojno mrzel poliv za .vrat; si bo žc poplačal. Od jagrov Ima obljubljeno, da ga dajo naiopativ ko pride še gori. Pa on se ne ustrafii; priletel bo tiho in v nočnih urah. Pravijo Postojnčani, da SO pretekli teden tudj v njihovo pristanišče pri* plule 4 trgovske ladje ju)ijskc mor* naricc, kjer sedaj izlagajo svoje blago. So to moderno opremljene ladijc, to« da nc na jadra ampak na paro, katc* ro poveljnik sam regulira. Po splošnem mnenju pa jim vsled mrzlega podnebja ta kraj ne bo ugoden za iz« ganjc. Pomagali si bodo s kuha« njem gorkega ruskega čaja. i, da sc »Salvadi Eoroči ulah. Pravijo, joroči, keč jc dobil tom »Salvadigo« kmalu bolo v Bin*' Pravijo, da jo Ilumbaro postal diret« ture (v flajdi in cavatah) dčlla s«lcala v Trgovskem Domu. Pruvijo, da »Baulč« drži za 2 cm bolj visoko glavo, odkar jc videt Be» >nctlcc. Pruvijo, da bodo iz St. Vida na Na« nos napravili »Luftpon« za pošiljati dekletam vabila za na ples. Cuk jih jc opazoval, ko so za to napravo tr« gali drat od starih »šicgrabnov«; ako sc malo obodejo, nič nc dc. Pravijo Mcdanci, da je en pek v občini premalo. Najraje bi pekel vsak sam strašno velike štrucc. j Pravijo v Zakojci, da jc bil tisti do« Vpisnik, ki je pisal, da fantje v izobr. | društvu pijejo in imajo gramofon, ta« | .ko natrkan, da jc mislil, • da je ves-J svet pijan, samo'on nc in v svoji pi» ; Janosti jc čul tjidi godbo/gramofona. J ftudno se nam zdi, «la ni slišal'še tra^ ' .vo rasti in iabc žvrgolcti kot škrjan« ce. Ce jih bo slikal,'naj nam Je «po« ročl, da borno veddi, da ga res pamet boli. Pravijo, da godbeno društvo iz Vi« polž žaluje radi odlioda fantov k vo« jakom. Grozil je godbeni polom. Zdaj bodo nastopili z žabami. Vaje sc žc vrle. Uspeh bo gotovo sijajen. . Pravijo, da je v .Vrtovinu ob cesti neka dcklica, katera- se zelo jezi, ker premalo slovi.-Zato jc začela delati majnikovc žene in može: Pravijo tudi. da sc v St. Vidu čudne stvari gode, ker fantje med mašo na škarpi' sede. Cuk je videl dekleta, ki sc na moško stran ozirajo, med« tem ko jih fantje le od zunaj počtc« no obirajo. Pravljb, da na dan sežanskega semnja hodijo neJcatcra nabrežinska. dekleta v Sežano s svojimi Jjubčki in belimi nageljčki v lasčh, ter sc po vlaku prav imenitno »ženijo«. Najbr« že hodijo- y Sežano nedolžnost pro« dajat, ker so, sramežljivost že davno zapilc. (Ne ,vse, nekatere pa res. — Ur, Čuka.) Pravijo, da Cuk vedno iztiče po "Postojni. Pa to rii res. V krojačnico na Corso V. E. ni.še nobenkrat kiju« na vtaknil, da bi tam BliŠaJ,: kako Hnajo naš« vrle slovcnslce šivilje pre« pevati »Mimosa. - Mimosa«, kadar ^ vstopi kak orožnik ali pa- financar ▼ delavnico. Gotovo pa storijo to »fcolo pcr rintercs8c, pcrchfc sono bclle e siinpatichc«r. Pravijo, da se oseško pevsko, d ruš* tvo uči peti rakovo koračnico, da priredi narodno tekmo dno 32. maja. Pruvijo, da bo Italija proglasila po« litični okraj Osek za samostojno dr« žavo, ker je na »redi sveta. Pravijo, da so v Štanjelu štirje kro« jači bJU, — vat so radi sladko vlncc pili — a ko brez lire se vinca ni več vdobilo — nesli so v Gorico in v Vipavo motpvilo. Pravijo, da se neki krojač v Koz* ipanih poroči, a svoje nevesto io pič vprftšal nf, če ^ina ga mara ali ne, pa žo to okrog govoriti grč. Pravijo, da ima Pcpca Jožefa rada, zato mu kuha kofe iz zaljubljenih pi* sem drugih fantov, ker drugače ne *rc. Vojaško pismo. IZ TURINA. Tur in, 10. maja 1921 V cvetočem majniku poši* I jamo slovenski fantje letnika 1903 pri. 8 liatl. iz laic* ea vsem bralcem, in bralkiun, sorodnikom in sorod n ic ni n, prijateljem in prijateljicam, funtom in dekletom, očetiun in muteraJii.^i se nahajate v Julijski Beručiji. Podpisani: Čero Janko i/, rrjipetna pri St. Viškigori; 1'ufer 1'ranc * iz Buk. Vrhu; Kijavec Janez iz Do1. Tribnše; kofol Jožef iz Lase; Kapel Iv^n iz Šempetra; Čvek Vik< lor. Kneza; Sferko l;ranc iz Istre; Matic Anton iz Istre; Mnlkovič Ivan iz Istre; Tainie Anton, Gorica; Filipčič ^van, «Jorica, Novak Alojzij, Gori* ea; Sučič Anton, Gorica; štok Favel iz Dutovlj; Stanta IVanc iz Mirna pri Gorici; Kosmač Anton iz Spod. Idrije. ZKNITBENA PONUDBA. Zelo sveža pitipa želi znanja /. elegantnim mladeničem v svr ho takojšnje poroke. Mora biti velik pa nc močan, mora imeti rudeče lase, črne brke brez brade ln zeleno gledajoče oči. no muc biti žganjepivcc. Podpisana je zelo ljubke zunanjo* sti in /.elo inteligentna. Desna noga je malo daljša od leve. Z enim očesom malo škili, kar jo dela še bolj prikupljivo. Za do* to ima lep značaj in široko sr* ce. Stanuje v neki »groti« blizu Soče. ker Ijijbi naravo in ro* mu nt iki >. Mladeniči ne izgub* Ijajte prilike, ker dandanes je le/ko dobiti pridno, pošteno in zvesto družico. Kdor si hoče splesti gnezdeče za stara leta, naj pošlje le resno ponudbo pod »Sonce«, seveda s sliko, na upravo graščine tam nekje pri »Sintarju«. POLENTA BEIM FIISS! Bilo jc v letu I&48. Nemščina ie bila tedaj pri nas hiudo v či-slih in narodne straže, takozva-ui »nacljonali« so stali s puško v roki ob Soči na straži doli do Krmina in dalje..; Neki Fur-lan, Pepo po imenu je tudi stal na straži dolgo, dolgo, da je njegovo mater že začelo skrbeti, ali ni morebiti revež že lačen. Skuhala mu je [>oIciito, ter se' napotila ž njo, da okrepča sina, stoječega na straži. NI bila daleč od njega, ko jo je sin zagledal, tudi ix>Ienla mu je Že zadišala. Kaj narediti? Stroga je vojaška jw>stava: —' ne pusti, ko stpjiš ua straži nikogar do sebe!! Toda Pejx> si je znal poma-gatl. Ko je prišla mali na deset korakov, je izdal sledeče, kratko, vojaško povelje: »Polenta, l>eim Fuss, la (tiari, kehrt cuclil« Dobro kosilo jc Imelo dober učinek. Pepo je držal ŠIiižImi na I »rej. Pravilo. PlUMjO, tli r.kleil ierk\ Slapu /elo /Iiliodnjr spomladi. ko ho vili je nočno m vu- tulil holj | > r I ■ li«'j im /'rai^ii, da nn nekateri toma|iikl f ont)«- sklenili /antraciti »puiiccu v RoAimh, /uto, du hi Jili Sut^rri i»r ukradli Pravijo, lin nnnjo Tomu|cl nvojrgu ilolitiir|n, ki iinu odprlo knm li jo pu 1'irčevili 1 Pravijo, iiu no 1'oilluniAurp luko Alt-ill |l vi. I lil vsi hk 111 > ii | /lo/i|u /n r- iii-^h Trnku, ki pole........... oii lnft<- ilo InAe. dokler se ne postara Pravijo, iln no drjulu dekletu l/ Vrulu', iln |ih m l.o več v'Si Vid. ki i jili je enkrat /.n miren iuu-lo, iS- tudi liiidiiu nnrr.«li)o Prpvljo, iln no l'«>il}clovAki luruči iinpovi-ilnli stavko. kt-r dol>i|o pu-mulo iniloddiov in |liu lir zadostuje tn »t^liops«. Pruvljp, trgu leži pri-imilo č.ikov od cigar. Pravijo, da Je v Cadrgu strogo pre« povednim peli slovensko, ker to žuli liiiito t. juga iu novopečeiic signoriiie od »piiNtc&ute«. Pravijit, du je v fuulrgu tudi neka ho vu, ki ne' je niiftopirilu u ,aračjim perjem. Pruvljo, dn so se gorjanski z v o« novi /nlo ril/počili, ker jili ni vlival Cuk. Pruvijo, du je v Gorjsnskcm po« iminjkiinje limtov. zalo pa mora um« ti vsak fiinl po dve dekleti. Pravijo, da sta sc dve »bahnici« v Gor jonskem luko hudo sprle, da je liilo še Čuka sram. ko jili ji- videl in slišal. Pr tiri jo, dn gospodične rade hodijo na postajo Monte Freddo. ker so tam srčkiini in zabavni uslužbenci. Pravijo, da bodo nu Preum usta/ novili pevsko in plesno društvo. 1'ruvijo, da tisto dekle, ki hoče fejsl lani« dobiti, nwa v liitinje priti. Pravijo v Idriji, da se je v (jasi iipcljala nova modu, po lesi vi vašo« vuti. Huje jo praklicirajo dijaki. Pruvijo, da .so se mere&ke gospo« dične za t Jrbanovo. ograjo menile, da bi hc rnde oženile, če hi Ic kojja do« bili-. Pruvijo, da se jc vršil na Ajficviri tttiigcplrs; prva diploma je pri »bajti« ostala. I;rniic. kje jo imaft. pa |o mul pokaži Pruvijo, dn bodo /u drugo leto sc-zidali -katedralo- v lx>/ali pri 11 Iti-slriel zato. ker se je le los za Knžev četrtek »kazalo, kako zanimimic |c v f,ovali /u romanje. Vse je bilo. ludi Cuk, samo godcev ni bilo. Pruvijo, da nekateri Sol k a nt-i hodijo na Lokve jest domač ftalnm. ker s«'veliki poreijoni. Na potne srni!«-, ki jili pri lem pretakajo, ne računu jo.- Pruvijo, da okar je Cuk malo po, kukal n" našo stransko 1'lniiino. |>ri» manjkujejo izvodi Čuka na palci vsem ajdovskim trgovccm ker planinska dekleta vsako nedeljo z vso vneto ljubeznijo pohitijo v A j« dovičino, vsaka po svojega Čuka. Pravijo, da pripravljajo v Studenu izredno veliko matcrijala r.a »Čuka«. Gospod z rudečo »kravato« jc žc ku« pil dvokolnico, da popelje slovesno ves la materijal v Gorico. Josip Kerševan i mehanik In pu$k.*r v Gorici, Stolni trg 9, dasfio. Zaloga raznih iivalnlb lu kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ler vseh posameznih delov, spadajočih v mehanično in pujkarsko stroko. Strokovui, brezplačen pouk v umetnem vezanju ini krpanju. Lafitria dclavnloa In popravljal- nioik, Stolni tr< 5, PuntklaaJ* In lakiranj« v »•■ki barvi, i'ilporočam vsakemu Original >1 uiidloH bivalne Htroje, ker ho nujholj Kaneuljlvl, »a le Jahi^lm 15 lei. gorica Via Carduccj 7 BRUNO SAUNIG gorica \ tiiSi pr. liodske rnmu. ^ Carducd 7 usje, nadplali, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine. :: Vrvi, biči, hičevniki, masti, ličila, barvila. :: MT Sveče, vesek, kadila. 'M Kupuje čebelni vosok po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PJRELLI na debelo. Podružnica v Solkanu. Z^Z Pozor Pozor na najstarejšo goriško zalogo pohištva! ' Prodajam pohištvo po zelo nizkih cenah, in sicer : Omare . . od 200 I«, navzgor Posleljnake 90 „ „ Vzmeti . . 70 M Zlmnlce - „ 60 ,, „ Spalne sobe w 800 „ „ Velika i/.bera kompletnih spalnic iiajclcganluejših iu priprostih z železnimi posteljnjaki. Z obilen obisk se priporoča flnf Rra^ril/ največja zaloga pohištva.na H II I. D I C J L U K, Goriškem z lastno delavnico v Gorici, Via Carducci 14 (prej Gosposka ulica) in Via C Favetti 3. Prodata se DVA KAMIJONA tritonski „SAURER" in pettonski „FIATU oba v dobrem stanju. - — Natančnejša pojasnila pri Občnem konsumnem društvu v Idriji. LISTNICA. Slivje. IIC '>0-,v "crzih zložepo, dobro narejeno, u jc Sc preslabo bilo. i bilo. bl v listu proti* tor dobilo. - Pult je. Slur dovlip, ki ga je Cuk pobrul in v svojo obleko dul. Le. berite in sc ne jezite! Itukovicu. Nas zanima premalo, /nto pa bo v kosu Iržulo. lliitliinje. Vi pravite tu< ko o »tunjrlskih dekletuh, du hudo, jc /iinjc. po fante v Muduujc gredo. Je res vse to? Idriju. lloginjo lepote f.tc dobili si eno izjemo dovolili. — lliljc Kogar trebuh boli, naj ni žene nc dobi. potem ga bo holelu fic glnvn, tu bo šele tu pravu. - Piuvu. • Slabo iiupisuno — v koft obsojeno. — C/ir* rissimo. Gračjc, no poSo tuto filain« puro. Tuo Cuk sul pnnsu.-— Sturoselo. Pri £as imate gospodične in nc dc* klel, tu jc res vredna, da gre meti svet. In da so odprte glnvc zelo, ka« da zijajo Široko. — Strmi Breg. Po* star, ki pismu bere, nuj se suni opere. - Štomaž. Dekleta za plesom žaluje* jo, to nič čudnega ni, naj sc pa drtigič : vsaka bolj zavrti. Barkovlje. Enega biksnjo doma, drugi gre varovat mrtvega,' v Kon« tovljah pa dekle, ki je dene nogavicc v lase, a pete nosi visoke — novicam poklonc globoke! -r- Anhovo. Trgov« ci in ples — novice zares — so tc duhovite — sc v koš počijte! — Rut bidnica. Očala mi kupite, potem mi spet pošljite! — Velike Zublje. Tam jih kaj dobijo. — Kozana. Novica žabe z zajcem lovijo — bogve, čc prezaspana. — ŠenlviSka pora ner« grati mora. — Hudujužna. To«le ko« silo nt bo prostora dobilo. — Dorru berg. Povemo vam v lice: preslabe novicc. — Sculo Centrale. Iinatc sati« ro in humor, še pošljite! — Trnje. Urez podpisa je laž — nc bofi naB, Hlaž! — Vipolže. — Vsaka svinjari« ju ni novicu, vsak list ni gnojnica. — Vipolie. — Isto. —• Itruiče. .Sladko vinee in druge stvari, v kofi jc zlete* lo, naj se ohladi! —'Planina pri Vipw vi. V koši - ■ Srednje. Spe g le kupite, zopet pošljite! — Postojna. Ko bo« ste' zopet poslal', priložite »kanočal«. — Pudrič. »P ustimo mladenke, saj so Slovenke. — Vrb. Pesmico priredimo, se jc nc bojimo. — Briitovic. Bolje napišite, razmere orižitel — Rotna> dolina. Preveč domače, priobčili bi inače. — Breslovica: Pisanje in slika. oboje mc mika, da bi vurn dal tolu* Žilo, ki bi maline-bilo. — llurije. Pustimo to.' da" manj šuma bo. Mere žige. V koš! — Mulo Ijiznn. Nič. V koš. — Prem. Isto. Solkun. Prav isto. Med Univ. Br. RADO SftLIGOJ se je preselil v VlaMameli (Via Scuole) št- 8, (ik slare gimnazije, ter ordinuje za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni od 9 -11 in 2 - 3. « Učenka sc sprejme v Lrjrovino z. mešanim blagom. Več sc izve v trgovini M. BRUS, v Sp. Idriji. Restavracija Central v Gorici, Corso Oins. Verdi '32. Zbirališče meščanov in deže-lanov.. Zp obilen obisk sc priporoča JOSIPINA PODGORNIK, restavraterka. . v. i-: FOTOGRAF JORDAN OBLAK Gorica, ulica XXIV Maglo 16 (prej Tre R6) priporoča svoj fotografična, u- mcftniški ateU6. Na željo pride slikat hidj. na dom. Piovcčuje in zmanjšuje vsakovrstne fotografije. Izvršuje fotogaBje za pottne. legitimacije v eni uri. poslano*). Ajševica, 18. maja. V naši bližini na Mandriji živi bur* žuj Cal*čuL On dela po dnevu in po noči. Po dnevi sc vrti in sc cinga na šubli; po noči pa hodi pit kri ljudem. Pred par tedni jc Cahčut imel voj» sko z boljševikom ob Kronbcrški me« ji; Cahčut jc izgubil vojno; od takrat jc ratou saldu mičkin anu črn anu gre u gobu. . Cabčut jc kriv, da sta sla z dela biv* ši policaj in šc en drug mladenič!! Po domače sc kliče CaJ*čut takole: št (c cu. ou. Na Sv. Štefan bo imel Cal«čut svoj god. Takrat mp že podarimo nekaj, da sc napije* Castitala mu bo pa samo »Sova ni pal'ci.« P. V. *) Za to«Ic vsebino odgovarja do* Eisnik sam. Uredništvo le toliko koli« or zahteva tiskovni zakon. IJr. —8-\-:-;- Odlikovana gortSka čevljarna O9 Osvaldo Henriif zapriseženi sodni izvedene. f* a PODRUŽNICA : UOnCa Corso Verdi 13 v Telefon 115 Velika izbera elegantnih čevljev za moške, ženske 5n otroke - Sprejema vsakovrstna popravila .-» :-i CENTRALA: Via Mazzini 17 Tovarna sodovke Brata Cossovel Gorica, Viale 24 maggio M. 19 IC najboljši Izdelek. Zaloga piva „ ADRIA" Priznano najboljše pivo v Julijski Benečiji. Zaloga v Gorici, Via Silvio Pelico St 10. Za obilna naročila od strani B08P- gostilničarjev »e priporoča Franc Berzellini zalogatclj. Mobilije domači in Inozenski izdelki- i najnovejši vzorci. > stalno DOHAJANJK. Mr o. iiuitNT, -mm («orica, PiAzza della Vittoria ( ua Travniku) štev. 21. Telefon Ste v. M. Poročni: hi jedilne sobe, pohištvo, železni in medeni iK>nteljnjaki, o« uiarc in ograje za predsobe; sprcj^miiicc. garniture »Club« in navadne, mohilijeza urade v aiiicrikanskein slogu fn navadne, stolice in nualonjači v veliki izberi, inlzicc. popolne pisarne, vozički za otroke, dlvanl, žim. nlce, vzmeti (šušle) itd. Popolna opreinu restuvrucij, uradov in zavodov. i;osi:Ani popusti za preprodajalce. Sprejemajo- »e vsakovrstna naročila zu pohištvo iu zagotuvlju ločno in prvovrstno napravljeno blagu. Zapomnile si Fotograf JERKIC hna svoie odlikovano podjetje V Vrini ulici (Corso Verdi) »t/ 3« v vlllcl ha dvorllču.' ...... Podružnica LJD8LJAHSKE KREDITNE .IIIIE v Gorici, Corso Verdi »Trgovski Dom" •rolet st. 50. Brzojavni nanjov: UUBLJAJ3SKA BANKA DcIniSka glavnica S H S. Iiron SO milijonov Centrala Rezerva S jI S kron 64 milijonov LJUBLJANA DhHril^nira » Brežice, Kranj, Metkorlč, Celje Maribor, Novi Sad, ruuriumu: , Ptuj, SarojBTO, Split, Trsi Ohractllio v'°fle no knjižice dO 4 '/t% }*o daljšo odpoved vezane VUIC3&UJC vloge po dogovoru. Nakazila in plačila v jugoslavijolin inozemstvo sploh. Nakup ln prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje: vse v banč/io stroko spadajoče posle hajkulantnejše. Uradne ure za občinstvo 8 '/, do 12 ln od 3 do 5." Ob sobotah pop., ob nedeljah in praznikih se ne uradufe. Meščani! Okoličani! Naznanja se, da se je otvorila v večjdi in prenovljenih prostorih Hlaroznana liiliTrnOi.iri Črnem Orlu 4 Gprica, via S. Giovanni 6. Točijo se pristna briška in vipavska vina ter izvrstni krafiki teran. - w ' Postrežba točna. Domača kuhinja. Sobe za potnike. - Dvorana za zborovanje. Toplo se priporoča si. občinstvu lastnik IVAN FIEGL