VESTNIK

Poštni urad 9020 Cetovec = Veziag$poštamf 9020 KiogenfuH
<!ha)a v Ceiovcu Er:cheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov Š	ceiotelna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
iimtnmHmmuutmumumuHumotmmmmmHUHmmmthr
LETHiK XXXi)i.
CELOVEC, PETEK, 22. JUNtJ 1979
ŠTEV. 2$ (1922)
PO AMERIŠKO SOVJETSKEM VRHU HA DUHAJU:
Mir v svetu
ne zavisi samo od pogodb
Dunajski vrh se je končal brez vseh presenečenj. Program je bil do zadnje malenkosti točno pripravljen in je v glavnem brezhibno Potekal. 2400 novinarjev ni moglo Poročati o kakih senzacijah. Z veliko ceremonijo, ki jo je spremljalo okoli sto dvajset funkcionarjev avstrijske vlade in članov diplomatskega zborai, sta predsednika obeh velikih sil podpisala drugi sovjet-sko-ameriški sporazum o omejevanju strateške oborožitve. Sporazum jo bil sicer najvažnejša točka velikega vrha, vendar sta voditelja dveh supersil poleg tega načela! tudi še krizna žarišča, kot Bližnji vzhod in Indokino ter nadzor nad oboroževanjem in druga vprašanja.
Podpisani sporazum obsega okoli osemdeset strani teksta, od tega se neposredno na omejevanje oboroževanja nanaša le 22 strani. Ta del velja do leta 1985 in je jedro celotnega sporazuma. Komentator je med drugim zapisal o sporazumu sledeče: „Podpisana' je kvota globalne strateške jedrske smrti, ki gre slehernemu posamezniku našega Planeta — in po zaslugi SALT-2 bo ta kvota nekaj manjša, kot bi bila, če SALT-2 ne bi bil podpisan." Vzrok temu omejevanju je sigurno spoznanje, da tudi več uničujočega orožja ne pomeni tudi več varnosti. Med najvažnejše aspekte sporazuma pai šteje gotovo dejstvo, da sta pod sporazumom le dva Podpisa, kar je samo izraz dejstva, da se obe velesili nista odrekli svojemu monopolu, ki si ga lastita nad milijardami človeških življenj.
Drugi del sporazuma prepoveduje uvajanje novih strateških sistemov in novih vrst raket do 31. de-
ce, naj se vrnejo domov. Vse to je Sovjetska zveza zavrnila; enako gluha pa je Sovjetska zveza; bila tudi glede Južnega Vietnama!, kjer na ruševinah ameriškega gradi svoje oporišče, in pa glede Afganistana, za katerega se ZDA boje, da bi
Letos jeseni
bodo dežetnozborske voiitve na Koroškem
Z gtasovi SPO in FPO je koroški dežeini zbor v ponedeijek izgiasovoi skiep o predčasnem razpustu in hkrati sprejet skiep, po katerem bodo dežeinozbor-ske voiitve, ki bi rtdno biie šeie prihodnjo pomiad, izvedene že ietosjeseni, insiter7. oktobra.
Medtem ko OVP ni videia nobenega pravega vzroka za preložitev dežeinozborskih voiitev in je meniia, da tozadevna od-iočitev vodiine SPO kaže ie njeno siabost, sta ostati dve stranki v razpravi navajati razne argumente. SPO poudarja, da hoče skrajšati voiiini boj, ki dejansko traja iedoige mesece, saj se poiitični vaiovi po državnozborskih voiitvah še prav nič niso potegii in bi se torej medsebojno ..obračunavanje" nadaije-vaio vse do prihodnje pomiadi. Posebno značiino „utemetjitev" pa je našta FPO: za predhodne voiitve se je izrekia z ozirom na to, da bo prihodnje ieto 60-iet-nica piebiscita in po njenem mnenjunebikazaio, dabita jubiiej obhajaii v ietu voiitev]!).
SZ z vojaško intervencijo pomagala! sedanjemu režimu, če ga ogrozijo muslimanski uporniki. Glede zadnjih dveh primerov je izjavila SZ, det ta v prašanja nimajo opravka z ameriško-sovjetskirni odnosi, marveč da so to vprašanja v okviru njenega vzpostavljanja ravnotežja s Kitajsko.
Bolj sproščeno je menda potekalo srečanje šefov ameriškega in sovjetskega generalnega štaba, vendar tudi tukaj ni znano, kakšne konkretne dogovore sta dosegla glede nadzorovanja arzenalov orožja.
Kljub podpisu pogodbe SALT-H še ne moremo govoriti o popolnem zaključku tega svetovnopolifičnega koraka. Ameriški predsednik Carter se mora še boriti za podporo s strani senata. Nekateri senatorji so namreč zagrozili, da brez sprememb ne bodo! podp.it te pogodbe, češ da! ne vsebuje garancij glede sovjetskega bombnika backtire in glede nadzora nad poskusi z novimi raketnimi nosilci. Na dunajskih pogovorih pa je ameriška stran dobila menda od zastopnikov SZ zadovoljiv odgovor glede teh prej navedenih pomislekov senatorjev, tako da politični opazovalci le. pričakujejo ratifikacijo pogodbe v ameriškem senatu.
Tako Carter kakor Brežnjev sta za zaključek dunajskega vrha ocenila, da jima je uspelo, .raizširiti področja soglasnosti", opozorila pa statudi na razlike vstališčih. Spričo posebne vloge, ki si jo lastijo velesile, bo treba z veliko pozornostjo zasledovati njihove nadaljnje korake, saj pogodbe same še niso- nobena garancija za ohranitev miru.
V VLADN! tZJAVi:
Manišinskovprašanje
rešiti sporazumno z manjšino
V	dveurnem govoru je zvezni kancler dr. Bruno Krei:ky v torek v parlamentu na Dunaju podal izjavo svoje nove vlade. Pri tem ni bilo slišati dosti novega, kar tudi ne preseneča, saj je SPO že v volilnem boju dovolj jasno povedala, da hoče nadaljevati svojo dosedanjo politiko. Le ta je usmerjena na nadaljnjo zagotovitev polne zaposlitve in ohranitev sedanje socialne ravni. Pač pa je bila bolj kot doslej poudarjena potrebo po ..ozdravitvi" proračuna, zato ni računati z znižanjem davkov, marveč nasprotno z zvišanjem določenih tarif, z omejevanjem subvencij in investicij in podobno.
V	vladni izjavi se je kancler dotaknil tudi vprašanja manjšin. Govoril je o zunanjepolitičnih nalogah in poudaril, da bo Avstrija svojo varnost utrjevala s tem, da bo gojila odnose z vsemi državami ter prispevala k zmanjšanju napetosti. V tej zvezi je posebej ugotovil, da v Avstriji živeče narodne skupnosti nenemške jezikovne pripadnosti predstavljajo ..obogatitev kulturnega življenja in mostove k sosedom". Zagotovil je, da bo vlada ..preko obveznosti iz državne pogodbe in drugih mednarodnih obveznosti napravila vse, da zagotovi obstoj teh narodnih skupnosti ter zajamči njihov jezik in njihovo narodnost". Se posebej pa se bo vlada trudila, kot je dejal kancler, „za rešitev problemov, ki so na posameznih področjih nastali z izvajanjem zakona o narodnih skupinah".
V	kolikor je v teh besedah mogoče videti priznanje vlade, da s sedanjim zakonom o narodnih skupinah obveznosti iz državne pogodbe še niso izpolnjene in da s to ureditvijo obstoj in razvoj manjšin še nista zagotovljena, izjavo kanclerja pozdravljamo in pričakujemo, da bo vlada čim prej pristopila k reševanju odprtih vprašanj — v sodelovanju in sporazumno s prizadeto manjšino.
Ravno sporazumno reševanje z neposredno prizadetimi je tudi kancler sam posebej poudarit, ko je govoril v Južni Tirolski. Dejal je, da bo vlada v sporazumu s predstavniki južnih Tirolcev vztrajala pri načelih svoje politike ter se še naprej zavzemala za ohranitev in zaščito nemškogovoreče narodne skupnosti na Južnem Tirolskem ter za zagotovitev avtonomije Južne Tirolske, kar predstavlja permanentno obveznost za Avstrijo.
OVP pod novim vodstvom
Pričakovana, vendar kljub temu presenetljiva je bila prejšnji teden odločitev dosedanjega predsednika OVP Josefa Tausa, da se na prihodnjem kongresu stranke ne bo več potegoval za predsedniško mesto. Po dveh zgubljenih volitvah sicer nihče ni več dvomil, da so Tausu kot predsedniku stranke „dnevi šteti"; toda presenetil je način, kako je Taus svoje kolege iz vodstva OVP enostavno postavit pred dejstvo, da odstopa. To mu tudi zamerijo in gotovo niti v najožjem krogu ne bo imel prijetnih ur tja do 7. julija, ko bo kongres OVP tufdi formalno izvedel spremembe v vodstvu.
Kot kandidata za mesto novega predsednika je vodstvo OVP minulo nedeljo imenovalo predsednika kluba OVP-jevskih poslancev Aloisa Mocka, ki je bil menda edini pripravljen prevzeti nehvaležno nalogo, pripeljati OVP iz sedanje krize spet na položaj merodajne stranke. Prav
to dejstvo pa le še bolj kaže, da pri OVP ne gre samo za trenutne težave, marveč za dosti resnejšo „bole-zen". Le-ta obstaja predvsčm v dejstvu, da OVP v vseh letih, odkar ni več na oblasti, očitno ni se znala sprijazniti z novim položajem in prilagoditi novim pogojem. Ostala je po miselnosti in tudi po svojem notranjem ustroju stara konservativna stranka, zazrta v preteklost, v kateri je lahko neomejeno uveljavljala svojo politiko.
Po zadnjih državnozborskih volitvah so v OVP končno spoznali resnost trenutka: začeli so govoriti o potrebi ..temeljite preučitve" vzrokov ponovnega poraza ter o potrebi reorganizacije stranke. Tausu je spodletelo že pri prvem poskusu, da bi stranko kot celoto okrepil na račun vpliva zvez in deželnih sekcij. V koliko bo to uspelo Mucku, pa bo pokazal nadaljnji razvoj.
cembra 1981, vendar hkrati ne zavira razvoja novih orožij. Tretji del, ki obsega 43 strani, razlaga določene pojme sporazuma, četrti pa is deklaracija namenov obeh ve-issit, v kateri se zavezujeta, da se bosta lotili problema strateških orodij s srednjim dometom, se pravi tistih orožij, katerih cilji ležijo v Evropi, zato jih imenujejo tudi „ev-rostrateška" orožja.
O tistem delu programa, ki je bil rtajobširnejši in v okviru katerega sta se voditelja obeh velesil po-Sovarjala o različnih svetovnih žariščih, pa bomo zvedeli veliko manj in šele tekom časa. Podrobnejše ocene in morebitni dogovori so ostali namreč za zaprtimi vrati.
Po neuradnih informacijah se gle-de svetovnih kriznih žarišč velesili nista približali, obe sta vztrajali na svojih stališčih. Carter je skušal prepričati Brežnjeva, naij SZ podpre sporazum Sadat-Begin, po njegovem mnenju naj bi SZ vplivala tudi v Rodeziji (Zimbabve) na osvobodilno gibanje, da bi se podalo na pogajanja s sedanjo vlado, v
Manjšinam so potrebne posebne pravice
da bi bile vsestransko enakopravne ne glede na svoje število
Konec minulega tedna je bil v Sloveniji v znamenju številnih proslav, ki so jih priredili ob obletnicah pomembnih dogodkov v novejši zgodovini. V Tacnu pod Šmarno goro pri Ljubljani, v krajevni skupnosti, ki sedaj nosi ime po slavnem domačinu, revolucionarju Edvardu Kardelju, je bila osrednja proslava letošnjih pomebnih jubilejev: 60-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in enotnih sindikatov ter 40-letnice vsedržavnega posvetovanja vodilnega aktiva KPJ v Tacnu. V Mozirju so se spominjali ustanovitve pionirske organizacije pred 35 leti. V Rovinju so proslavljali 35-letnico ustanovitve in delovanja Italijanske unije za Istro in Reko. V Lendavi pa je bila osrednja proslava ob 20-letnici dvojezičnega osnovnega šolstva v Pomurju.
Stevilnirp udeležencem osrednje proslave v Tacnu je govoril sekretar mestne konference ZKS Marjan Orožen, ki je orisal zgodovinski pomen vsedržavnega posvetovanja KPJ v Tacnu, na katerem je Tito ocenil stanje v partiji in postavil temelje za čvrsto in enotno KPJ. Prav tako pa je govornik poudaril tudi trdno povezanost zgodovinskih dogodkov s sedanjo socialistično samoupravno prakso ter na koncu svojih izvajanj naglasil pripravljenost vsega ljudstva, da brani pridobitve revolucije in narodnoosvobodilnega boja. Med današnjim in takratnim časom je velika in bistvena razlika, je dejal Marjan Orožen. Takrat je šlo za to, da je socialno in nacionalno svobodo treba šele izbojevati, danes pa je ta svoboda v naših rokah, sami smo gospodarji .	-	-	,	nad svojo usodo. .Živimo v svetu, ki ga sicer bre-
Angofi pa naj bi nagovoriti Kuban- menijo mnogi konflikti in nerešena vprašanja, toda
istočasno se vse bolj prebija zavest o nujnosti sožitja med narodi in državami. Gre za vprašanje zavesti, da varujemo in branimo nekaj, kar je naše, kar smo ustvarili z našim delom, znanjem in trudom, kar smo mi sami. In ljudstvo, ki se je odločilo vzeti svojo usodo v svoje roke, ljudstvo, ki ve kaj hoče, ki ga preveva svobodoljubni duh, je nepremagljivo. Dokaz za to je naš narodnoosvobodilni boj in s tem naj računajo vsi imperialisti in hegemonisti tega sveta."
O nalogah mladih in najmlajših je govoril član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc na množičnem zborovanju v Mozirju, kjer so pionirji iz cele Jugoslavije in iz zamejstva počastili letošnje partijske jubileje, mednarodno leto otroka in zaključek jugoslovanskih pionirskih iger. Spomnil je na leta boja, ko so tovarištvo in bratstvo ter sl.Lrpno trpljenje kot nerazdružljiva enotnost največ pomagali premagati sovražnika. Dejal je, da združenih in pobratenih narodov ne more nihče premagati, zato je dolžnost vseh pionirjev in mtadincev, da nikomur nikoli ne dovolijo, da bi to bratstvo in enotnost omajal, da bi zasejal tudi najmanjše seme razdora. .Čuvajte kot zenico svojega očesa ter še naprej negujte in razvijajte to največjo pridobitev revolucije naših narodov in narodnosti, za katero so dali življenja tudi številni vaši vrstniki. V vas morajo preiti vse najpozitivnejše lastnosti naših narodov, ljubiti morate svojo domovino, ljubiti svoj in druge narode Jugoslavije in še močneje utrjevati enotnost jugoslovanske skupnosti. Ob vsaki priložnosti gojite to najčudovitejše seme, ki pomeni življenje, seme brat-
stva in enotnosti, medsebojnega tovarištva, sloge in ljubezni. In že takoj na začetku, če se pojavi, iz-ruvajte sleherni plevel, kakor ljuljko z žitnega polja. Ne dovolite, da bi to pšenico zlatega klasja karkoii zaviralo v rasti. Kajti bratstvo in enotnost sta tudi vnaprej jamstvo za vse naše zmage."
Med govorniki na proslavi 35-letnice Italijanske unije v Rovinju je bil tudi podpredsednik RK SZDL Slovenije Beno Zupančič, ki je spregovoril o sodobnih pogledih na narodnostno oz. manjšinsko vprašanje, kakor jih v vsakdanjem življenju uresničujejo v Sloveniji in Jugoslaviji. Poudaril je, da gre za vse posebne pravice in dolžnosti, ki gredo pripadnikom manjšine prav zato, da bi bili lahko ne glede na svoje število vsestransko enakopravni. O vseh teh znanih stvareh pa je treba govoriti, je dejal tov. Zupančič, da bi razumeli mi sami in sosedje okoli nas, od kod vse tisto, kar smo leta 1974 zapisali v ustavo. .Vse to je namreč zraslo v dolgoletnem prizadevanju za sožitje ob mejah, za odprtost državnih meja, za dejansko enakopravnost narodnosti, ki žive pri nas, in za pravice tistih delov naših narodov, ki živijo pri sosedih, za tvorno sodelovanje z vsemi sosedi, ki so pripravljeni tako sodelovati na načelih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja."
O položaju narodnostnih manjšin in zlasti o pomenu dvojezičnosti kot osnovi enakopravnega razvoja na narodnostno mešanih območjih pa je govoril predsednik RK SZDL Mitja Ribičič na proslavi 20-letnice dvojezične šole v Lendavi. O tej prireditvi obširno poročamo na 3. strani.
POSOJILNICA V PLIBERKU JE DOBILA NOV DOM:
Še naprej homo ustvarjati
na izkušnjah iz pretekiosti in s pogumom sedanjosti
za iepšo bodočnost
Okoti tisoč ijudi, domačinov in gostov, se je zbraio v četrtek prejšnji teden, da skupaj s piiberškimi zadružniki praznujejo novo pridobitev samopomoči koroških Sioveneev — dograditev novega, sodobno opremijenega posiopja piiberške Posojiinice. Uvodoma je predsednik Lipej Koienik pozdravi! tudi števiine častne goste, med njimi generai-nega konzuta SFRJ v Ceiovcu Miiana Samca in konzuta Petra Zupančiča, župana mestne občine Piiberk Otmarja Morija, mestnega župnika Kuimeža in dekana Srienca, predsednika ZSO dr. Francija Zwittra in predsednika NSKS dr. Matevža Gritca, predsednika Zveze siovenskih zadrug Hanzija Ogrisa in postevodečega podpredsednika dr. Mirta Zwittra, predstavnika Gospodarske zbornice SFRJ v Ceiovcu Dotjaka, predstavnike kreditnih zadrug iz raznih krajev južne Koroške ter kredit nih zavodov iz Siovenije, čiane ptiberškega občinskega odbora, zastopnike raznih društev in zastopnike podjetij, ki so bita udeiežena pri gradnji zadružnega posiopja.
V pestrem sporedu, ki ga je na- povesetima naše delovne zmage: povedovalct in povezovala Anita stojimo pred moderno poslovno hi-
Hud), so se poleg govornikov zvrstili moški zbor SPD ^Edinost" v Pliberku pod vodstvom Foltija Hartmana, mešani pevski zbor „Podjuna" v Pliberku pod vodstvom Ota Wutteja, mladi recitatorji (s Kajuhovo „Materi padlega partizana", z Zupančičevimi ..Vprašanji" ter z recitacijo, ki jo je posebej za to priložnost spesnikovalat Milka Hart-
šo, ki je sad naših prizadevanj in teženj po še večjem razmahu. Pri gradnji posojilniške hiše pa nismo mislili samo na denarne posle, temveč tudi na ostale potrebe naših organizacij; prostora bo tukaj za vse, ki si prizadevajo, da se ohranimo in gospodarsko utrdimo.
..Naša Posojilnica, toiikokrat zasramovana, prezrta in zapostavije-
manova) ter instrumentalnc-vokalni ansambel „Fantje iz Podjune", medtem ko je obred blagoslovitve opravil mestni župnik Kulmež.
Krog govornikov na otvoritveni svečanosti je začel domači župan Mori, ki je Posojilnici in zadružnikom čestital v imenu občine. Sicer se je dosledno izogibal omembi, da gre za slovensko zadružno ustai-nova, pač pa je poudaril važno vlogo, ki jo ta ustanova igra v domačem gospodarskem življenju. Svoje čestitke je zaključil z željo, da bi se Posojilnica v svojem novem domu še naprej uspešno razvijajta kot' sodoben kreditni zavod.
Predsednik piiberške Posojilnice Lipej Kolenik je v slavnostnem govoru orisal zgodovino slovenskega zadružništva v Pliberku ter se spomnil vseh tistih, ki so zaorali prve brazde na tem področju: ,Bili so to možje poguma, ki so se že pred 70 leti zaveda i, kje je moč, da je moč v skupnosti, ker te tako lahko kljubujemo našim nasprotnikom." Pot Posojilnice ni bita vedno lahka, bil so težki časi in to je občutila tudi naša zadružna samopomoč, je dejal Lipej Kolenik. Posebno težko pa je bila tedaj, ko so pridrveli hit-lerjanci: lete 1941 je bila Posojilnica nasilno likvidirana in oropana; sledila so leta polna trpljenja in borbe — Judi mi smo se uprli rjavi nadvladi in samo naša občina je doprinesla nad nad 70 človeških žrtev za svobodo nas in vseh miro-ijubnih narodov".
Po zmagi fašizma sme stali spet tam, kjer so stali nekdaj naši predniki — začeti je bito treba znova, je naglasil govornik, ki je opisa! dolgoletna prizadevanja za gradnjo lastnega pesejilniškega poslopja. Dcies pa se lahko skupno
na, je pognaia mogočne korenine, iz katerih je zrasia nova posiovna hiša, ki je nam vsem v ponos," je poudaril Lipej Kolenik. „iz te naše nove posojiiniške hiše pa bo in mora pognati nešteto novih korenin, iz katerih bodo zrasia nova žarišča gospodarskega utrjevanja. Prepričani smo in se tega zavedamo, da je v skupnosti moč, ki je ne more nihče premagati. Samo tedaj, če bomo znaii gospodarstvo vzeti krepko v svoje roke, bomo ostati na svoji grudi enakopravni in sami gospodarji na svoji zemiji. Zato danes iz tega mesta vabimo tudi vse tiste, ki se iz kakršnih koii raztegov še niso mogii pridružiti naši Posojiinic) in z njo sodeicvati. Vsem poštenim in dobrim ijudem so vrata na stežaj odprta — strnimo se, da bomo iahko še z večjim uspehom nadaijevaii našo začrtano pot."
Predsednik piiberške Posojilnice pa je tudi povedal, da so si novo hišo zgradili izključno s svojimi sredstvi in krediti — nihče nam ni kaj prispevali zraven, najmanj pa tisti, ki pravijo, koliko nam da vlada in drugi za naš razvoj. ^Pravijo, kaj vse imamo Slovenci in kaj še hočemo? Kar imamo, smo si pridelali s pridnostjo in z žulji. Zavedajo se naij končno, da nismo več hlapci Jerneji in da bomo v bodoče še bolj aktivno ustvarjali in delali za naš razvoj. Hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodarji. Prepričan sem, da naša nova poslovna' hiša že daje in ba še bolj krepko dajala znake naše življenjske volje in moči in da bo zamujeno nadoknadila v polni meri."
Z zahvalo vsem tistim, ki so pri gradnji pomagali z nasveti, materialno pomočjo in delom, je pred-
sednik Lipej Kolenik izročil novo poslovno hišo v varstvo uslužbencem in zadružnikom.
V imenu Zveze slovenskih zadrug kot revizijskega zavoda je pliber-škim zadružnikom k doseženemu uspehu čestital poslevodeči podpredsednik dr. Mirt Zvvitter. Spomnil je, da so morati v Pliberku in podobno tudi drugod po naših dolinah v dobi dveh rodov kar trikrat začeti graditi temelje naše gospodarske samopomoči: Pred sedmimi desetletji so prvič zgrabili za lopate, toda prišla je prva; svetovna vojna, po kateri so ostali spet pred razvalinami. Znava so začeli in komaj so se kazati prvi sadovi, je pridrvel ..motorizirani Atila", ki je podrl vse, kar ni sodilo k namišljeni gosposki rasi; tudi pliberškai Posojilnica je bila likvidirana in prav v sosednji hiši, kjer je bil gestapo, je imel svoj sedež tudi komisar, ki jo je upravljal. „Toda ni jim uspeio," je dejal dr. Mirt Zvvitter, ..posneto je komisarje in njihove hiapce, pii-berški zadružniki pa so pričeti znova s svojim deiom. To naj bo povedano tistim, ki bi nas morda še enkrat hoteii iikvidirati — naše ijud-stvo se ne bo pustiio izbrisati, ne iz registrov in tudi sicer ne!"
Govornik je naglasil, da je nova Posojilnica! nastala kot dom naše gospodarske samopomoči in bo nudila' pomoč našemu človeku. Pri tem je opozoril, da povsod tam, kjer stoji zadružni dom, najdemo prostora tudi za kulturno' delovanje
—	pred nedavnim na Radišah, danes v Pliberku in v kratkem v $ko-cijonu. „Tako iahko potciažimo tiste superkritike, ki ne vidijo aii nočejo videti napredka, kajti nekaj je ie: iz razvaiin in hievov z iastnimi močmi postavijamo temeije za bodoče rodove. To naj bo simboi, da bomo tudi v bodoče ustvarjati na izkušnjah iz pretekiosti in s pogumom sedanjosti za iepšo bodočnost."
Čestitke ZSO je izrekel predsednik dr. Franci Zvvitter. „Pred seboj vidim grad, ki je nekdaj vladal tem krajem," je dejal; „vidim trg, ki spominja na' gospostvo burgarjev
—	toda danes stoji v središču vaša ndv)a hiša in želim, da bi bila' središče in izhodišče za krepitev našega človeka in njegove narodnosti." Podobno je izrekel čestitke predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, ki je menil, da' je nova' hiša' izraz spoznanja našega naroda, da je gospodarstvo eden najvažnejših faktorjev, ki odločajo o obstoju naše narodne skupnosti. Čestitkam pa so se pridružile tudi številne druge organizacije, društva in ustanove koroških Slovencev.
Otvoritveno svečanost je zaokrožila izročitev priznaj, s katerimi je zaslužne piiberške zadružnike odlikovala Zveza slovenskih zadrug v Celovcu. Priznanje dr. Valentina Janežiča (imenovano po' ustanovitelju šentjakobske Posojilnice, ki je najstarejša' kmetijska kreditna zadruga v Avstriji sploh) v zlatu je prejet sedanji predsednik piiberške Posojilnice Lipej Kolenik, Janežičeva priznanja' v srebru sta dobila bivša predsednika Alojz Muller in Franc Buchwa'd, z Zadružno diplomo pa je bil odlikovan podpredsednik in poslovodja J. Nachbar. Z besedo zahvale za požrtvovalno delo na zadružnem področju je priznanja izročil predsednik ZSZ Han-zi Ogris, ki je odlikovanim čestita! ter želel pliberški Posojilnici obilo uspešnega delovanja v novi hiši
—	v skupno korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Borci za severno mejo
so prcjcii visoko odiikovanje
Prejšnji teden je bita v Ljubijani siovesna akademija, na kateri je Zveza prostovoijcev-borcev za severno mejo v ietih 1918 in 1919 prejeta visoko odiikovanje — Red zastug za narod z ziato zvezdo, s katerim jo je odiikovat predsednik SFRJ. Odtikovanje je predsedniku repubiiške-ga odbora Zveze prostovoijcev-borcev za severno mejo Lojzetu Udetu izročii čian predsedstva RK SZDL Siovenije Tone Fajfar, ki je ob tej priioinosti med drugim poudarit: ..Občudujemo vašo takratno odioči-tev, vašo odiočnost in cenimo vaš patriotizem ter zvestobo narodu."
Predsednik Lojze Ude je na akademiji, ki je veijaia 60-ietnici za-kijučka bojev na Koroškem, dejai, da so se prostovoijci-borci za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne zavedati, da Siovenci ne smejo čakati na sktepe mirovne pogodbe; vedeii so, da bo narod dobii, kar si bo s svojo votjo in upornostjo sam pribori). Na akademiji so obuditi spomin na boje pred 60 teti in pri tem posebej poudariti zasiuge, ki so jih imeii Rudott Maister s svojimi borci na Štajerskem, Franjo Maigaj in ceijski prostovoijci, Lojze Ude s triiškimi in Adoit Lavrič z gorenjskimi prostovotjci.
Zveza prostovoijcev-borcev za severno mejo ima danes še 1H7 čianov, ki so deiežni posebne pozornosti pri zdravstvenem, pokiicnem ter invaiidskem zavarovanju. Pač pa so na svojem srečanju poudariti, da so boji za severno mejo še presiabo znani in bi biio treba vioiiti več prizadevanj, da bi postaii dei kuiturne zavesti kot izročiio prihodnjim rodovom.
Svoje vodstvo po so prostovoijci zadoižiii, naj sestavi resoiucijo o poioiaju koroških Sioveneev. V njej bodo opozoriti, da avstrijska viada še ni izpoiniia svojih obveznosti iz državne pogodbe, kakor to zatrjuje, marveč skuša s svojimi ukrepi to pogodbo revidirati.
Zvezi prostovoijcev-borcev za severno mejo k visokemu odtikovanju tudi mi iskreno čestitamo!
Zanimiv obisk v Vojvodini
V okviru letošnjega izleta kolektiva ZSO in njenih ustanov, ki nas je ob koncu minulega tedna vodil v Beograd, smo obiskali tudi Avtonomno pokrajino Vojvodino. Na sedežu pokrajinske vlade v Novem Sadu je skupino ZSO sprejet predsednik komisije za odnose s tujino Bakič, ki je skupaj s pokrajinskim funkcionarjem Gezo Mesarošem, pripadnikom madžarske narodnosti, obširno orisal gospodarski in narodnostni ustroj Vojvodine.
Predvsem so nas seznanili z narodnostnim sestavom, saj je Vojvodina etnično zelo pestra: na njenem področju živi nad 20 narodov, narodnosti in etničnih skupin. Med drugim Srbi, Madžari, Hrvati, Slovaki, Romuni, pa tudi take narodnosti, ki ne dosegajo niti enega odstotka prebivalstva, kot so to npr. Ukrajinci, Makedonci in drugi. Vsem pa so zagotovljene narodnostne pravice — ne glede na njihovo številčno moč! Tako je na primer vojvodinski minister za promet pripadnik nemške narodnosti, čeprav le-ta ne doseže niti enega odstotka prebivalstva (ta še danes narodno zavedni Nemec bi našim koroškim pisunom brez dvoma lahko zelo
kompetentno povedal resnico o tem, kam in na kakšen način je ..izginila" večina nemške manjšine v Vojvodini in Jugoslaviji oziroma kakšno vlogo je igrala v času nemške okupacije).
Zastopniki ZSO pa so gostitelje ; seznanili s položajem slovenske narodne skupnosti v Avstriji ter izrekli povabilo predstavnikom SAP Vojvo- ; dine, da obiščejo Koroško in se na kraju samem seznanijo z našim življenjem, delom in bojem za dosego resnične enakopravnosti.
Pod vodstvom pokrajinskega funk-cionarja Stevana Garabandiča je sledil ogled vzorno urejenega muzeja revolucije in zgodovinske trdnjave Petrovaradin. Tam smo se po kosilu, pri katerem se je ob skupnem prepevanju razvilo prisrčno vzdušje, tudi poslovili od gostiteljev — v zavesti, da smo si postali prijatelji. Za njihov prisrčni bratski sprejem smo jim iskreno hvaležni. Zahvala za edinstveno možnost, spoznati del Vojvodine, pa velja predvsem tudi konzulu SFRJ v Celovcu Zarolu Šandorju, ki je kot domačin poskrbel za brezhibno organizacijo tega zanimivega in poučnega obiska v Vojvodini.
SLOVEMUA O MANJUNAH:
Enakopraven sub/ekf
ne pa predme! jnedsfranJrarsifjb obravnavanj
Dve komisiji skupščine SR Siovenije, in sicer komisija za mednarodne odnose in komisija za narodnosti, sta prejšnji teden na skupni seji temeijito preučiti poiožaj itaiijanske narodnosti v Sioveniji in siovenske v ttaiiji.
Za izhodišče sta komisiji vzeii pred skoraj štirimi ieti podpisane osimske sporazume in enotno ugotoviti, da so rezuitati že vidni, kar posebej veija za utrjevanje poiožaja itaiijanske narodnosti v Sioveniji. Poiitika Jugosiavije do narodnosti se ni spremenita in je siej ko prej zasnovana na prizadevanju, da manjšinam zagotovi s samoupravnim sociaiističnim sistemom poiožaj enakopravnega subjekta v družbi. Zato tudi doiočbe osimskega sporazuma niso mogie bistveno spremeniti poiožaja itaiijanske narodnosti, saj sta bita kvaii-teta in obseg pravic že nad tistim, ki so jih predvidevate mednarodne pogodbe. Pač pa je večja odprtost itaiije po podpisu sporazuma omogočita botjše razmere giede razvoja kuiture, sredstev obveščanja in stikov z matičnim narodom.
Predstavniki itaiijanske narodnosti, ki so na seji govoriti v svoji materinščini, so opozoriti tudi na nekatera še ne povsem urejena vprašanja, kar veija ziasti za šoistvo. Tako se je precej zmanjšaio števiio osnovnošoicev: še ni rešeno vprašanje učbenikov; premaio je storjenega, da bi v šoie uvedii dvojezičnost na ta način, da bi drugi jezik — torej na itaiijanskih šoiah sio-venski in obratno na siovenskih itaiijanski jezik — ne bii pojmovan kot tuj jezik, temveč kot jezik someščana, sokrajana, sodeiavca. Poudariti so, da je pri reševanju vseh odprtih vprašanj treba upoštevati viogo večinskega naroda, njegovo odgovornost za ceiovito enakopravnost manjšine.
Prav tako temeijito so čiani obeh komisij preučiti tudi poiožaj siovenske narodnostne skupnosti v Furianiji-Juiijski krajini. Opozoriti so na nacionaiistič-ne site, ki nasprotujejo duhu osimskih sporazumov ter enakopravnemu poio-žaju Sioveneev v itaiiji. izraziti so zaskrbijenost, da bi prišio do popuščanja nacionaiističnim iicitacijam in da bi manjšina postaia predmet poiitičnih obravnavanj med posameznimi poiitičnimi grupacijami (kot se je to zgodiio pri nas na Koroškem oz. v Avstriji — op. ured ). Zato so v ceioti podprti zahteve siovenske narodnostne skupnosti, da v smisiu osimskega sporazuma doseže ceiovito zakonsko zaščito, pri čemer se bo tudi v odnosu do vprašanj siovenske manjšine izkažai odnos itaiije do Jugosiavije.
Kcmisiji sta se zavzeii, da se na obeh straneh stori še več za neposredno izbotjšanje poiožaja siovenske narodnostne skupnosti in itaiijanske narodnosti, ki vse boij postajata trdna vez v odnosih med obema državama. Pri tem pa ne gre za nobeno recipročnost, kot bi to nekateri radi imenovati, temveč za novo kvaiiteto na tem področju — za vzajemno spoštovanje tovrstnih ukrepov sosede in za zaupanje v demokratično pojmovanje enakopravnosti posameznih manjšin.
JUBiLEJ DVOJEZtČNE ŠOLE V POMURJU:
Nositec in primer
zgtednih novih odnosov ir) sožitja
Ha dvojezični dovetuko-modžafski osnovni Joti „Drago Lugarič" v Lendavi (ki jo kože naša stika) je bita minuto nedetjo vetika svečanost, posvečena dvajsettetnici dvojezičnega iotstva v Pomurju. Udetežiii so se je Jtevitni prebivatci narodnostno mešanega območja, kjer je prev dvojezično šotstvo najboij uspešna in pomembna osnova uvetjav-tjanja vsestranske dvojezičnosti in s tem dejanske enakopravnosti Sio-vencev in Madžarov kot enakovrednih občanov. Pridružiti so se jim tudi mnogi predstavniki družbenopotitičnega živtjenja Stovenije ter predstavniki zamejskih Stovencev. Bogat kutturni program pa so izvajati kuiturniki in predvsem šotarji iz obeh dvojezičnih občin v Pomurju ter iz Porabja na Madžarskem.
Slavnostni govornik, predsednik RK SZDL Slovenije Mitja! Ribičič, je poudaril, dta gre zat dvajsetletni obstoj šole, ki nima' v sodobnem svetu mnogo enakih vzorcev in dvojčkov. „Kajti šota ni samo ob-stata, ampak se je narodnostno, družbenopoiitično, strokovno-pe-dagoško in kuiturno potrdita kot "ositec in primer zgtednih novih odnosov in sožitja med narodi. Uspeta je, zaživeta in prispevala k sožitju dveh narodov, vendar tako, da je vsak učenec tudi naprej živet in čutit s svojim narodom ter napredovat skupaj z razvojem materinske-
ga jezika in kutture. '
Predsednik Ribičič je nakazal dvajsetletni razvoj dvojezičnega šolstva v Pomurju in potem o vlogi in pomenu tega šolstva naglasil: „Vaša dvojezična šola je mnogo pomenila tudi za razvoj našega odnosa do italijanske narodnosti in drugih manjšin znotraj Jugoslavije. Še več pa je pomenita za boj naših manjšin v zamejstvu — koroških, štajerskih, tržaških, goriških in beneških Stovencev. Pomurska resničnost, pomurska dvojezičnost je bita četo botj učinkovito orožje v boju teh manjšin kot vse naše resotucije,
Novo vodstvo
Hrvatskega akademskega kluba na Dunaju
narodne skupnosti v Avstriji ter popolno enakopravnost gradiščanskih Hrvatov z Avstrijci nemškega' jezika. Pri tem je menila, da se ta boj ne bo omejeval le na konfrontacijo, marveč bodo s konkretnimi predlo^ gi skušati korak za korakom doseči svoj cilj. Potrebo nadaljnjega boja pa narekuje dejstvo, da se položaj gradiščanskih Hrvatov v zadnjem desetletju niti malo' ni izboljšal, „kajti slej ko prej smo izpostavljeni asimilaciji, medtem ko se z zakonom o narodnih skupinah skuša revidirati člen 7 državne pogodbe".
NARODNA MANIFESTACIJA
Slovencev v Kanalski dolini
Po dolgoletni tradiciji je imel Hr-vatski akademski klub na Dunaju v začetku meseca junija svoj občni zbor, ki so se ga udeležili poleg številnih članov tudi ugledni častni gostje, med njimi predstavniki vseh organizacij gradiščanskih Hrvatov.
Zastopan je bil tudi Klub slov. študentov nat Dunaju, saj vzdržujeta obe študentski organizaciji prijateljske stike in razvijata tesno sodelovanje v skupnem prizadevanju v korist obstoja in enakopravnega razvoja Hrvatov na Gradiščanskem ter Slovencev na Koroškem.
O teh skupnih problemih in prizadevanjih je bilo govora v poročilu, ki ga je podal dosedanji predsednik HAK mag. Werner Varga.
Med drugim je govoril o poglobitvi sodelovanja med posameznimi organizacijami gradiščanskih Hrvatov 'n kot prvi uspeh je omenil vprašanje hrvaških oddaj v radiu, kjer so se stvari po desetletnem zavlačevanju končno le začele premikati in so gradiščanski Hrvati za začetek dobili vsaj občasne lastne oddaje.
V svojem delu smo prišli za dober korak naprej, je menil predsednik Varga, toda za bodočnost nam ostaja še obilo truda in naporov za očuvanje hrvaškega jezika in ohranitev hrvaške narodnosti.
Pri volitvah novega vodstva so se člani HAK prvič odločili v korist ženskega spola: za' predsednico Hrvatskega akademskega kluba je bita izvoljena Marijana' Grandič, študentka telovadbe in ruščine, ki je v zadnji dobi zavzemala v klubu funkcijo podpredsednika.
V svojem nastopnem govoru je	,	,	^	,	,	,.
^	-	...	.	,	Uvodoma ie župnik Gariup menit, da prireditve niso
predsednica Grand,c orisala pro-	zato, db bi preverili, česa so se otroci naučili,
gram za prihodnjih pel !ef. Na! pr- ampak da nagradijo njihovo vztrajnost pri delu. Pou-vo mesto je postavila' nadaljevanje daril je pomen mednarodnega leta otroka in potrebo boja za izpolnitev člena 7 državne medsebojnega prijateljstva ter spoštovanje ne glede na pogodbe in s tem ohranitev hrvaške jezik, ki ga kdo govori. Mislim, da so se naši otroci
note in protesti, čeprav seveda tudi teh sredstev ne podcenjujemo. Vendar tu in na tej obmurski zemiji se vsak dan in vsako uro izpričuje v skupnem iivijenju poina enakopravnost, svoboden razvoj in zdravo sožitje ijudstva obeh narodnosti. Vsaka dvojezična tabia ob poteh in cestah prekmurskih vasi, ne giede na to, koiikšno je števiio ene aii druge narodnosti v njih, vsak dvojezični pogovor na občinskem uradu, na sodišču, v krajevni skupnosti, vrtcu in šoti, na deiav-skem svetu in v deiegatski skupščini pomeni zgied in protest istočasno — vzorec in opozoriio, kako noro je v dvajsetem stoietju omejevanje prvinskih narodnostnih pravic in kako se vsako tako obnašanje obrača proti svobodi tistega, ki krati svobodo drugemu. "
Ustanovitev dvojezične šole je pomenita uresničenje tiste vizije o razvoju manjšin, ki jo je v ietu 1959 razvit Edvard Kardeij, je dejal predsednik Ribičič ter naglasil, da ta še danes pomeni temeljno marksistično osnovo za razreševanje zapletenih manjšinskih problemov doma in v svetu. Tovariš Ribičič pa je tudi opozorit na težave, pri ustanavljanju dvojezične šole teta 1959: ..Ustanovitvi šote pa takrat niso bite nasprotne samo nazadnjaške dogmatske sile, pač pa tudi sio-venske nacionatistične in tibera-tistične, ki so prav tako kot unitarizem podcenjevaie manjšine aii pa se obnašate do njih podobno kot sosednje avstrijske stranke z znanim tripartitnim sporazumom. Premagati je tore; biio treba ozki stovenski nocionatizem in tokaiizem, da se je ustvarito vzdušje za rojstvo in rast dvojezičnosti." (Kdaj bo nacionalizem in lokalizem premagan tudi na Koroškem? — op. ured.).
Govornik je poudaril, dai se je tudi v tem primeru potrdila stara resnica, do so manjšinski problemi vedno probiemi večine in njenega odnosa do narodnosti. V Pomurju so bila v praksi zavržena raziična poenostavljena pojmovanja o izginjanju narodov, a nairavni asimilaciji. Tamkajšnji politični sistem se je razvil tako, da omogoča uveljavitev narodnosti kot živih soustvarjalcev družbenega odločanja na narodnostno mešanih območjih. „To pa je zagotoviio za tak razvoj, ki bo vkijučeva) interes narodnosti in ki jim bo omogoča) nadatjnje sožitje z večinskim narodom brez s!e-hernega strahu pred asimiiacijo. Skupno živijenje, skupno ustvarjanje in zaupanje narodov in narodnosti pa je granitno jamstvo naše varnosti in miru."
Župančičeve nagrade
za dosežke na področju kn!lure
Ob obietnici smrti slovenskega pesnike Otona Župančiča so prejšnji teden spet podeiiii tradicionaine Župančičeve nagrade za najboljše dosežke in stvaritve na področju kuiture. Vsakoietne Župančičeve nagrade podeijuje ijubijanska kulturna skupnost za deia, ki še posebej prispevajo k razvoju kulturno-umetniškega živtjenja v Ljubijani.
Župančičeva priznanja za ieta 1978/79 so prejeii: giedaiiška in tiimska igraika tva Zupančičeva za svoji vtogi Juiije Fiiipovne v ..Letoviščarjih" Maksima Gorkega in Rite Atimers v ..Maiem Eyoitu" Henrika ibsena; Mestno gledališče ljubljansko za uprizoritev Cankarjevega „Kra-ija na Betajnovi"; oboist Drago Goiob za izvedbo Koncerta za oboo in orkester Domenita Cimarose; Akademska totktorna skupina „France Marolt" za visoko umetniško raven, s kakršno oživijo dediščina sioven-skih ijudskih piesov; kipar Zdenko Kaiin za iikovno dognano skupino portretov slovenskega družbenega in kulturnega življenja, posebej za portret Edvarda Kardeija; ustvarjaici knjige ..Zakiadi Stovenije" urednik Marjan Krušič, pisec besedita Matjaž Krneči, iikovni urednik Cveto Jeraša in urednik totografije Joco Žnidaršič; koiektiv Pionirske knjižnice v Ljubijani za uspešno knjižničarsko, mentorsko in kuiturno-vzgojno deio z miadino; dr. Joža Mahnič, ravnateij Siovenske knjižnice v Ljubijani, za svoje živijenjsko deio pri proučevanju pesniške zapuščine Otona Župančiča.
Priznanja je nagrajencem izroči) predsednik izvršnega odbora Ljub-ijanske kuiturne skupnosti Stetan Baiažič.
Slovenski umetniki
žanjejo uspehe na Dunaju
Z letošnjo pomladjo je nastopila prava „pomlad" tudi glede predstavljanja slovenske kulture in umetnosti na Dunaju, saj se gostovanja priznanih slovenskih umetnikov v avstrijski prestolnici kar vrstijo.
V dneh, ko je v dunajskem Beivc-deru še odprta reprezentativna razstava slovenskih impresionistov, je v okviru dunajskih slavnostnih tednov gostoval orkester Slovenske filharmonije, ki je pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta in ob sodelovanju mednarodno priznane pianistke Dubravke Tomšič-Srcbotnjakove navdušil tudi razvajene dunajske kritike.
Na medfakultativncm področju bosta izmenjali del svojega učnega programa ljubljanska Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in znana dunajska gledališka šola Reinhardtseminar. Četrti letnik dramske igre na AGRFT bo pod vodstvom docenta Zvoneta Šedlbauerja gostoval v studiu Reinhardt-seminarja 25. in 26. junija (obakrat
ob 20. uri) z dramsko predstavo Slavomira Mrožka „Tango", medtem ko bodo dunajski seminaristi vrnili obisk ljubljanski akademiji.
Letos jeseni — od 17. do 19. oktobra — pa se bo na Dunaju predstavila. ljubljanska Drama. V znanem Burgtheatru bodo imeli ljubljanski gledališčniki tri predstave: uprizorili bodo najprej Jovanovičevo dramo ..Osvoboditev Skopja", sledila bo drama „Mali Eyolf" FFenrika Ibsena, gostovanje pa bodo zaključili z „Go-spodo Glembajevimi" Miroslava Krleže.
Jesensko gostovanje ljubljanske Drame v dunajskem Burgtheatru pomeni prvi korak kontinuiranega sodelovanja med gledališčema. V okviru tozadevnega dogovora bodo dunajski gladaliŠčniki vrnili obisk sredi aprila 1980, ko bodo v Ljubljani gostovati s tremi predstavami: z Goethejevo tragedijo ..Ifigenija na Tav-ridi", s ..Pelikanom" Augusta Strindberga in „Daljno deželo" Arthurja Schnitzlerja.
ZaJrF/uče^ semesfra
v Kiubu sJovensRrb gfucfenfov na Dunaju
V petek 15. junija je Klub slovenskih študentov na Dunaju zaključil poletni študijski semester oz. študijsko leto s klubskim zborovanjem, kjer so študentje skupno ocenili delo v tej dobi. Ugotoviti so, da se je klubsko delo znova poživilo predvsem tudi zaradi ureditve novih klubskih prostorov. Glavni poudarek je bil slej ko prej na izobraževanju z namenom, da si klu-baši pridobijo trdno in razgledano narodno zavest. V tem smislu se je KSS tudi uspešno vključil v široko protifašistično akcijo na Dunaju za prepoved ANR, NDP in KHD. Prav tako je izdal ob obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe letak skupno s Hrvatskim akademskim klubom.
Poleg zgodovinskega in kulturnega
Ukve v Kanalski dolini so bile pred kratkim prizorišče uspele narodne manifestacije tamkajšnjih Slovencev, ki so praznovali zaključek glasbene šole in tečaja slovenščine, to je dveh akcij samopomoči, s katerima so nedvoumno izpovedali, da hočejo ostati zvesti svojemu rodu in jeziku. To je zelo lepo izrazil tudi ukvanski župnik Mario Gariup, ki je v svojem pozdravnem govoru naglasil: „Svoje otroke hočemo vzgojiti v ljudi, ki bodo vedeli, kaj so, kaj jim pomeni materin jezik, in v take člane človeške družbe, ki bodo spoštovali in cenili človeka, ki morda ne govori istega jezika kot oni, a je človek vreden časti in spoštovanja."
Zaključne prireditve so se udeležili številni rojaki, tako da je vsled pomanjkanja dovolj velikega prostora morala biti v ukvanski cerkvi. V pestrem sporedu so se predstavili gojenci glasbene šole in jezikovnega tečaja ter domači pevski zbor ..Planinka", kot gostje pa so sodelovali harmonikaški orkester glasbene šole Glasbene matice iz Trsta, mešani pevski zbor „Blaž Arnič" z Jesenic na Gorenjskem in tamburaški ansambel iz Hodiš — tako da je bit zastopan celoten slovenski kulturni prostor.
že navzeli takega duha, je naglasil, saj se skupno učijo otroci slovenskih, furlanskih in italijanskih staršev, pa v štirih letih pri njih ni bilo zaslediti narodnostne mrž-nje.
Spregovoril je tudi Salvatore Venosi, ki že štiri leta vodi tečaj slovenščine v Ukvah. Menil je, da ne bo našteval težav, ki so jih morali premostiti, kajti bolj važno je to, da niso klonili. V štirih letih je šlo skozi tečaj slovenščine 42 otrok v Ukvah in 23 v Zabnicah. „Otroke smo naučili pisati in brati", je poudaril, „sku-šali smo vliti v mlada srca ljubezen do materine besede, do rodnega kraja in do naše slovenske zgodovine, ki se pač razlikuje od zgodovine sosednjih velikih narodov. Naša zgodovina je zgodovina boja, trpljenja in krčevite obrambe vsega, kar je naše."
Zaključna prireditev v Ukvah je — kakor že rečeno — ponovno izpričala nezlomljivo življenjsko voljo Slovencev v Kanalski dolini. Izpričala je njihovo pripravljenost, da kljub izrednim težavam in dolgoletni raznarodovalni politiki ohranijo svoj jezik, svojo kulturo in svoje tradicije. Hkrati pa je prireditev tudi opozorila na dejstvo, da so Slovenci v Kanalski dolini slejkoprej izpostavljeni diskriminaciji in pritisku. V novi osnovni šoli v Ukvah redno poučujejo — nemščino, in to seveda na državne stroške, Slovenci pa so prisiljeni, da z akcijami samopomoči vsaj delno nadomestijo tisto, česar jim oblasti še vedno nočejo priznati in dati: pogojev za enakopraven vsestranski razvoj in obstoj na svoji podedovani zemlji.
krožka so bolj ali manj uspešno delovale takoimenovane strokovne skupine, G predstavljajo združitev slovenskih študentov v okviru KSS na specifično študijski oz. strokovni ravni. Važnost se v strokovnih skupinah polaga predvsem tudi na idejne vidike, kot so kritična presoja družbene problematike v zvezi z izbranim študijem in poklicem ter seveda narodno-politični pogledi. Kljub določenim težavam so predvsem medicinci in juristi napravili uspešen začetek. Omenili bi v prvi vrsti seminar za študente medicine v Bil-čovsu, ki so ga organizirali skupno s Slovenskim znanstvenim inštitutom, kjer se je stavljal študentom kot najbotj pereč problem slaba zdravniška oskrba na južnem Koroškem in tudi po ostali Avstriji na podeželjskih območjih. Kot cilj so si postavili medicinci združenje slovenskih zdravnic in zdravnikov na Koroškem, in to ne samo v stanovskem, temveč tudi v družbenem in narodnopolitičnem pogledu.
Poleg prvomajske proslave, ki je bila posvečena ..kmečkim puntom", je bil med kulturnimi prireditvami v KSS posebno zanimiv nastop gledališke skupine KUD ..Prežihov Voranc" iz Raven na Koroškem s Prežih-Sipkovo dramo ..Judenburg". Po predstavi so se študentje ob petju in v veseli družabnosti lahko pogovarjali z izkušenimi kulturnimi delavci, tako da jim je srečanje ostalo v lepem spominu. Dan na-vrh so člani kluba vodili goste po Dunaju, kjer so si ogledali nekaj znamenitosti. Z ..ironijo" so ugotovili, da se morajo Korošci z ene in druge strani meje srečati in spoznati šele na Dunaju.
Dne 21. maja je KSS na Dunaju obiskal lužiškosrbski književnik Jurij Brežan, ustvarjalec svetovno znane literature, ki je v Klubu bral iz svojih del. Razvila se je živahna diskusija o položaju Lužiških Srbov, ki so se za-
čeli svobodno razvijati in živeti šele tedaj, ko so bili iz vzhodnonemške družbe odstranjeni vsi pojavi nacizma in šivinizma. Istega dne je bila v Klubu odprta razstava mladega dunajskega slikarja Atzenkorferja kot zamenjava za prejšnjo razstavo slik Kurta Gol-densteina.
Izmed predavanj bi posebno omenili predavanje dr. Jožeta Vilfana o politiki neuvrščenosti Jugoslavije. Pre-
(Dn/fe M<z 4. strun!)
Bilčovska razstava fotografij v Dobrovi pri Ljubljani
Minuto soboto 16. junija je bita v Dobrovi pri Ljubtjani odprta razstava fotografij etnografskih znamenitosti in značitnosti Bitčovsa. To razstavo je pripravito Krajevno združenje Zveze siovenske mtadine v Bitčovsu. Razstava je tetos januarja v Bitčovsu žeta vetik uspeh.
Prosvetno društvo Dobrova pri Ljubijani in Slovensko prosvetno društvo n Bilka" v Bilčovsu gojita že dve leti tesne medsebojne stike na kulturni ravni. Iz teh medsebojnih stikov se je v Bilčovsu rodita' zamisel, da bi Dobravčanom v obliki starih fofografij-reprodukcij pokazali, kar je za Bilčovs tipično že od nekdaj — kulturno udejstvovanje ter vsakdanje življenje občanov, to se pravi posnetke ljudi pri delu. S to dokumentacijo se je mladina hotela predstaviti dobrovški publiki.
V obliki pesmi, ki jih je zapel mladi dekliški zbor iz Dobrove, je veljal pozdrav mladim predstavnikom mladinske organizacije iz Bitčovsa — predsedniku KZ ZSM
Bilčovs Jožetu Mečini, podpredsedniku Hanziju Reichmannu ter članom odbora Toniju Reichmannu, Emilu in Franciju Stinglerju.
Nato je član odbora občinske skupnosti Oto Repec na kratko opisal razstavo in navedel navzočim sledeče zanimivosti: Velik del zavzemajo fotografije; tako barvne, ki prikazujejo sodobnost, krajevne zanimivosti in lepote Bilčavsa in okolice; še več po črno-belih, v obliki povečanih reprodukcij starih fotografij — nekatere so pravi dokumenti kulturnih in etnografskih značilnosti. Ponekod je pripisan datum nastanka, pri drugih se da po noši ali upodobljenih osebah sklepati, pred koliko desetletji so nastale. Razstava prikazuje slike teric, po-
snetke dela no polju, fotografije stanovanjskih in gospodarskih poslopij in tudi dogodkov iz življenja (svatovščine z godci, predvojne tamburaške skupine SPD „Bilka" v Bilčovsu, prizore iz dramskih uprizoritev, skupinske slike šolarjev, gradnjo šole v Bilčovsu, slovesnost ob nabavi novih zvonov, dograd-nja vodovoda itd.) skratka) vse, kar prikazuje občino v njeni preprostosti in dejavnosti na raznih družbenopolitičnih področjih. Tovariš Repec je v svojih izvajanjih poudaril, da je treba) stike med obema) kulturnima organizacijama vsekakor še poglobiti. Po pozdravnih besedah in uvodu v razstavo' Otona Repca, se je za prisrčen sprejem zahvalil predsednik KZ ZSM Jože Mečina in izrekel pozdravne besede s strani bilčovskih društvenikov in mladinske organizacije. Med drugim je v svojem govoru orisal delovanje Slovenskega prosvetnega) društva) „Bil-ka" od svojega početka do danes in s ponosom naglasil, da v teku zadnjih dveh let kulturno plat oziroma kulturno dejavnost bogati in pestri tudi še krajevna mladinska organizacija) Zveze slovenske mladine (ustanovljena 26. junija 1977), v katero je vključena vsa slovenska mladina iz Bilčovsa in okolice, to je delavska, kmečka in študirajoča mladina. Tovariš Mečina je orisal tudi politično situacijo naše narodne skupnosti in med drugim poudaril, da je naše ljudstvo bilo prisiljeno vzeti usodo v lastne roke in začeti graditi otroške in kulturne domove, čeprav bi bila) to dolžnost avstrijske države. Le-ta se ne briga, da bi predvsem predšolska mladina slovenske narodnosti uživala iste pravice, kot otroci nemške narodnosti. Nato je bila razstava) otvor-jena, Po otvoritvi so gostitelji pripravili prijetno družabnost, ki je trajala v pozno noč.
Sprejem maturantov na sedežu ZSO
Zvezo stovenskih organizacij je, kot smo ie poročati, tetotnjim maturantom Zvezne gimnazije za Stovence v Ceiovcu priredita na svojem sedežu v Cetovcu sprejem, kjer so jih sprejeti predstavniki ZSO s predsednikom dr. Francijem Zwitterjem na četu. Predsednik je maturantom čestitat k uspešno opravtjeni maturi in izreket ietjo, da bi zvesto stuiiti interesom naše narodne skupnosti na Koroškem.
Siovensko prosvetno društvo .Edinost" v Piiberku vabi v okviru mednarodnega ieta otroka in 70-ietnice SPD ..Edinost" na
KONCERT
miadinskega pevskega zbora RTV Ljubijana
v soboto 23. junija 1979 ob 20. uri v dvorani Schwarzi v Piiberku.
Prisrčno uah/jen//
Obisk Werner Bergove gaierije
Zveza s/oveashZh izobražencev je preti nejavnim vabiia na og/eJ oheh razstav Werner;a /Jerga, bi ;Zh je občina B/Zherh pripraviia ob 73-iefniri awea;Zha. VahZ/a se je otizvaio tabo iepo števi/o rojabov oJ h/Zza in Ja/ee, Ja je mestni svetnih Vaientin VaafZ v svojem pozJra^aerr? nagovora bot mestni svetnih, z aJoščenjem agoto-vii, Ja je Z67 bot ^rvi siovenshi organizaciji aspcio organizirati tabo vc-/ibo shapZno cbisbovaicev razstave v P/iberba.
Otvoritev šote v Gtobasnici
Dolgoletno želja Glcbašanov se je končno uresničilo. Lansko leto je bita zgrajena ljudsko šola, v soboto pa je bilo slovesna otvoritev, katere se je poleg domačinov in zastopnikov javnega) življenja udeležil tudi koroški deželni glavar Leopold Wagner.
Posebnost šole v Globasnici je, da ne bo služila samo šolskim namenom, marveč bo no razpolago tudi javnosti, to se pravi, da se bodo v njej lahko odvijale tudi kulturne in družabne prireditve. Nova zgradba bo torej tudi kulturno središče občine Globasnica, tako da bo igrala dvojno vlogo — šolsko-vzgojno in kulturno-prosvetno.
V kulturnem delu otvoritvene slovesnosti so seveda igrali pomembno vlogo otroci, ki so bili glavni aranžerji prireditve. Tako je nastopil šolski pevski zbor, recitatorji itd. Le-ti so v svojih izvajanjih izražali hvaležnost vsem tistim, ki so pripomogli, da so prišli do tako lepega šolskega poslopja). V kulturnem delu so poleg šolskih otrok sodelovala tudi razna kulturna društva — pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" iz Stebna), folklorna skupina Slovenskega kulturnega društva iz Globasnice ter mladinska godba na pihala iz Vovbr.
Proj. Berg je shapZao sam <poJZ/ po obeb razstavah. V ga/er;)Z rta mesf-ttem trga. je ttavzočtm poveJa/ marst-baj zammtuega trt taJ: novega o svojem astuarjaM/a meJ našim /jaJstvorr? v BoJjar?/.
Ze/o sproščeno je prtpoveJovaf o nastanba ga/erZje, pr/ baterem je trne/ ravnate/j Vafentin VaatZ posebne za-sfage. Niša je hZ/a prazna, s/ihe pa so bife ta. Pabo so ga/er/;o namestiii v več raz/Zčr?Zh prostorih, t/metnih je mnogo pripoveJovai iz svojega življenja v njegovi Jragi Jomovini PoJ-jani, bi jo je ze/o vz/;ahZ/ in bi ga zaraJi njene majhnosti nihahor ne ovira v njegovi astuarja/Most/, pa čeprav bi svoj Jeiobrog iabho razširi/ taJi v širobi svet.
/n prav zaraJi te, če tabo rečemo, prostorsbe omejenosti je Werner Berg Janes to, za bar ga mnogi zavijajo — pravi poznava/ec Jaše našega č/o-veba,* ametnih, bi izhaja iz /ja-Jstva in s svojimi Je/i popa/arizira sebe in /jaJstvo, bi tam živi.
Po Jveamem og/eJa razstave se je preJseJnih Zveze s/ovensbib izobražencev višji v/aJni svetnih Jr. Pav/e zlpovnib v prisrčnih beseJah zabva/i/ ametniha Berga za voJstvo po razstavi in sp/oh za njegov prispeveb za bo/jše razamevanjc v Ježe/i. Naj še omenimo, Ja se je te razstave aJe/e-ži/a taJi sbapina nemšhogovorečib Jemobratov z Jr. Bobertom Saxerjem na če/a.
Poleg župana Alberta Sadjaka in šolskega ravnatelja Lovrenca Krauta je spregovoril tudi deželni glavar, ki je v svojem govoru med drugim dejal, da novo šolsko poslopje ne bo služilo samo otrokom, temveč vsem občanom ter da mora imeti vsak otrok v deželi optimalne možnosti vzgoje. Če vzgojna politika ne bi odgovarjalo potrebam, potem bi bogatini postali še bogatejši in reveži še revnejši. Novo šolsko poslopje je blagoslovil dekan Kristo Srienc. Otvoritvena slovesnost je bila končana s predajo ključa ravnatelju šole Lovrencu Krautu.
Otvoritvena slovesnost globaške šote se je odvijala dvojezično. Napis v avti „So viele Sprachen Du sprichst, so oft bist Du Mensch ' v primeru Globasnice torej ni bila prazna, fraza. Zato naj bo glebaški primer potrdilo, da se le dajo odstraniti zapreke, ki nas na žalost še mnogokrat ločijo.
Lutke Mladje Koroške dijaške zveze iz Ceiovca vabi na
200-to iutkovno prireditev Marjana Beiine VOLK )H KOZUČKt
v četrtek 28. junija ob 14. uri v otroškem vrtcu v St. Petru. Prirediteij: Strokovna šoia šoi-skih sester v Št. Petru.
Siovensko prosvetno društvo ..Rodiše" vabi na
večer jugostovanske pesm! in foikiore
v soboto 23. junija 1979 ob 20. uri v kuiturnem domu na Radišah.
Gostuje; pevski zbor in foikiora KUD ..Anka Ošpuh" iz Ludbrega pri Varaždinu
Ljubiteiji tepe pesmi posebno pa temperamentnih in ritmičnih piesov prisrčno vabtjeni!
Čebeiarsko društvo v Biičovsu vabi na tradicionaino
SLAVJE ČEBELARJEV
v soboto 23. junija 1979 s pričetkom ob 20. uri v gostiini Seher v Veiinji vasi.
Za pies igra „Worthersee-Echo"
Br/srČMo vab/jem/
Za&T/uče^ semesfra...
(NaJa/jevanje s 3. stran/) davanje je bilo zelo zanimivo in je gotovo za marsikaterega klubaša prineslo dosti novih informacij o gibanju neuvrščenih v svetu. Na posebno veselje klubašev pa se je izkazalo, da je bil tudi tov. Vilfan nekdaj član dunajskega KSS: pol stoletja je od tega, ko se je kot Primorec med svojim bivanjem na Dunaju pridružil koroškim študentom.
Živahne diskusije in izredno pozornost je žel tudi mariborski Škot dr. Vekoslav Grmič s svojim predavanjem o krščanstvu in marksističnem socializmu. Poudari) je nalogo Cerkve, da stoji na strani šibkih in zatiranih, da se v smislu evangelija bori proti izkoriščanju, da najde svoje mesto med naprednimi svetovnimi tokovi. Marksist in kristjan naj se skupno kot brat ob bratu borita za iste cilje, ,za našo socialistično, miroljubno in kulturno bodočnost, pa čeprav imata različna izhodišča". Obe strani naj krepita medsebojno zaupanje, ki ga včasih kali predvsem spomin na tragične izkušnje našega naroda, ki ga je det slovenske Cerkve izdal v najtežjih dneh njegove zgodovine — v času protifašističnega upora. Zavest, da bo le ob medsebojnem spoštovanju možno doseči skupne cilje, je klubašem utrdil ta pomembni klubski večer, na katerem so dunajski študentje našli v predavatelju novega prijatelja.
Na letošnjem zaključnem zborovanju so slovenski študentje na Dunaju določili smernice za delo v bodoče, ki ga bo dosti — a se vendar veselijo uspehov in sadov skupnega truda.
Gorje rta Zilji
BreJ MeJavraTM je v aašea? ZJZ/Zč-HC7H h ra ja ZZ/j.she Jo/Z^e poj Dobra-čew obhaja/ Befer A/ešnZh pj. Zaevh svoj 70. žZv/jenjsbZ jabZ/ej.
Bo/eg svojega pob/Zca — bZ/ je Je-/auec — je faJZ orgar?Zs: v JornaeZ cerhvZ Zn bhratZ faJZ nzežnar.
Z ženo BazJo žZvZta v ZzreJnZ za-honsbZ barmonZjZ, bZ sta jo prenes/a faJZ na svoje trZ otrobe z JražZr:arr:Z, tabo Ja je njan Jon? se veJno gnezJo, harnor raJZ prZhajajo otrocZ Zn tabo Zzbazajejo spoštovanje Zn /jabezen Jo svojZb JragZh staršev.
Ob tej prZ/ožnostZ naj taJZ povemo, bar na ža/ost mnogobrat pogrešamo, Ja je naš jabZ/ant osta/ zvest traJZc/jZ svojZh preJnZbov Zn Ja je to zvestobo sbapno z ženo posreJova/ taJZ svoj/m otrobom, bZ so /ahbo po-nosnZ na tabšne starše Zn vzgojZte/je.
Betra NešnZba ob njegovem praz-nZba Zsbreno čest/tamo fsZcer z majhno zamaJo, venJar pa Zz srca) z že-/jo, Ja bZ bZ/ zJrav Zn cZ/ ter še naprej po/n ž/v/jenjsbe vo/je.
Odiikovanja
borcem za osvoboditev Avstrije
V sredo 20. junija je deieini gto-var Wagner izroči) večjemu števiiu protifašističnih borcev in žrtev fašizma častni znak za zasiuge za osvoboditev Avstrije, s katerim) jih je odiikova! zvezni predsednik Kirchschidger.
Med odtikovanci je tudi več koroških Siovencev, bivših partizanskih borcev in kacetiarjev, tako Lipej Koienik, Foiti Hartman, !van Merva in drugi.
Odiikovancem iskreno čestitamo!
Dijaki 8ŠD obiskati tovariše v Dorici
Minuto je že nekaj časa odkar smo se tamburaši Slovenskega) prosvetnega društva „Zarja" odzvali povabilu dijaškega doma iz Gorice. V soboto 26. maja) smo se od-peljaili k njim na Primorsko. Čeprav je vročina neznosno pripekala, nas je očarala lepota Vipavske doline. Proti večeru smo prispeli v faiko-imenovano staro Gorico v itailiji v slovenski dijaški dom. Kair nismo se mogli načuditi, da jugostovansko-itafijanska državna meja) poteka kar skozi mesto, kar je vsekakor nekaj zelo nenavadnega. Po prisrčnem sprejemu ravnatelja in gojencev, so nas gostitelji pogostili.
Zvečer je siedil program ob slovesnosti n Dneva mladosti". Čeprav so Slovenci v italiji manjšina, je ta večer v pevski, recitatorski in plesni obliki pokazal, da tam živi slovenska kultura. Za naš prispevek, v obliki tamburaškega nastopa, so nas posiuša'ci nagradili z navdušenim aplavzom. Po končanem sporedu so nas ponovno pogostiti z okusno večerjo, nakar so se nekateri udeležili domskega plesa, drugi pa smo se ob domačem vinu vpletli v pogovor z domačini in v razgovoru z njimi občutili, da smo med brati, ki imajo podobne probleme — borbo za narodni obstanek.
Po zaključeni zabavi so nam v domu nudili še razne druge gosto-
ljubnosti. Naslednjega dne v nedeljo smo po zajtrku sveži in spočiti zapustiti Gorico in se ob spremljavi domskih vzgojiteljev odpeljali v Trst, kjer smo si med drugim v Rižarni pri Sveti Soboti ogledali pro-slulo mučilnico tega) taborišča smrti, ki priča o zločinih, ki so jih podivjani nacisti med drugo svetovno vojno izvrševali nad ljudmi, ki so se uprli njihovemu nasilju. Ta kraj, ki je bil nekoč rižarna, je bil leta 1965 proglašen za narodni spomenik.
Na zaključku našega obiska) v Trstu smo si nekateri zmočili noge v stani morski vodi, to SO) storiti predvsem tisti med nami, ki so prvič videli in tako tudi prvič občutili morje.
Po tem izredno zanimivem izletu smo se spet vrnili v dom v Gorici, kjer smo bili deležni dobrega kosila. Nato smo se poslovili od naših gostiteljev in se jim zahvaliti za prisrčen sprejem in izredno gostoljubnost.
Ob slovesu smo bili vsi prepričani, da to prvo srečanje z goriškimi prijatelji ni biio zadnje, temveč da se bomo gotovo še večkrat srečali. V tem prepričanju smo se polni lepih in prijetnih občutkov vrnili domov na Koroško.
VavtZ 7/ha

Razvoj ptiberške Posojilnice od ustanovitve do sodobne banke
Neva podovna hiša Posojilnice v Ptiberku je ponoven dokaz ne-uničijive voije siovenskega ijudstva po enakopravnem gospodarskem in samostojnem odiočanju. Kijub dvakratnemu uničenju teta 1919 in 1941 so imeii samozavestni možje iz okoiice Piiberka zmeraj spet toiiko moči, da so se zoperstaviti vsem gospodarskim in poiitičnim težavam ter posebno v zadnjih ietih dosegii v svojem vztrajnem boju tepe uspehe. Njihov trud pa ne veija samo gospodarskim napredkom, v njih vidijo seveda tudi važno podiago za poiitično utrditev siovenske manjSine na Koroškem. Ob otvoritvi nove posiovne hiše je piiberika Posojiinica izdaia brošuro, ki je posvečena deiovanju Posojiinice in svojim zasiužnim odbornikom, ki so sodeiovaii v zadnjih 70-ih tetih, posvečena pa je tudi današnjemu razširjenemu deiovanju kot menjai-nica, ki opravijo danes vse bančne poste, tz nje povzemamo giavne razvojne korake, da bi širšemu krogu bratcev predstaviti težave in uspehe ptiberške Posojitnice.
Piiberška Posojiinica vzorno uresničuje dvojezičnost; vsi napisi so taki, pa tudi vsi nastavijenci obviadajo oba dežeina jezika. Na desni siiki pa vidimo na steni dei reliefa, na katerem je Vaientin Oman simboiično obiikovai božanstvo našega časa: tehniko.
Ptiberška Posojitnica je bita ustanovtjena razmeroma pozno — teta 1908. Prva stovenska Posojitnica je bita ustanovtjena že teta 1872 v Št. Jakobu, pa tudi tista v Šmihetu pri Ptiberku je bita ustanovtjena že 20 let pred ptiberško. V prvih tetih po-stovanja, ki se je vršito v Glinikovi hiši na ptiberškem Gtavnem trgu, je zadružna pomoč morata premostiti vehke težave. Uradovanje je bito omejeno te na prvi in tretji petek v mesecu in na pet sejmskih dni v tetu. Včtanjena pa je bita najprej pri Zvezi posojitnic v Celju, nato pa pri Zadružni zvezi v Ljubtjani.
Do teta 1914 so na občnih zborih poročati vsetej o napredovanju Posojitnice, vojne razmere pa So posojitnici hudo prizadete. Posebno ker je štirikrat vplačata pri Zadružni zvezi v Ljubtjani nekaj desettisoč kron za "vojno posojito. Po izgubtjeni vojni je vojno posojito propadto in Posojitnica je bita dotga teta prisitjena odpisovati izgube od čistega dobička. Čisti dobiček se je tako zmanjšat na matenkost. Detovanje pa so otežko-diti tudi napadi Volkstvehra, ki so leta 1919 demokrati postovne pro-
store; promet pa je trpet tudi pod razvrednotenjem denarja.
Po odtočitvi ptebiscita za Avstrijo je nekaj časa bit vetik preptah. Vendar se je nastednje teto spet sestat stari odbor in začet z detom pod novimi pogoji. Doba popotnega propada denarja pa je prizadeta Posojit-nici tako, da je teta 1923 prišta po-potnoma na nič. Po zamenjavi denarja v šitinge teta 1924, ob kateri je utrpela Posojitnica nad 64.000 kron izgub, se je Posojitnica nekako opomogta, ta razvoj pa je trajat te do teta 1930, nakar so postate občutne postedice svetovne gospodarske krize. Kmetje svojih produktov niso mogti več prodajatij ker so biti detavci brez deta, zato pa tudi niso mogli vtagati v posojitnico, ne ptačevati obresti oz. vračati posojil. Zaupanje v posojitnico je po siti razmer niorato padati in tudi zamerita se je pri tjudeh, ker je morata svoje dotžnike pogosto opominjati in tudi trdo prijemati. Ktjub temu da je začeta poslovati najprej tedensko, nato pa dnevno se ni mogta izkopati iz hude gospodarske stiske.
Ponovno pa so jo popotnoma uničite fašistične ohtasti, ki so vzete eno
tretjino vrednosti denarja vrhu tega pa vpoklicati v vojsko postevodečega tajnika Lovrota Potočnika in vrgti v ječo btagajnika Štefana Breznika. Po tetu 1941 — po zasedbi Jugoslavije pa je fašistična oblast popotnoma zatrta detovanje Hranitnice in Posojitnice v Pliberku ter jo oropata njenega premoženja. Nastednje teto pa so jo popotnoma likvidirati. Ustanoviti so v Ptiberku novo Raiffeise-novko, vse hranitne vtoge, tekoče račune, posojita idr. pa prenesti na to nemško banko. S tem korakom so potožiti tudi temetje za protistoven-sko gospodarsko potitiko povojnega časa, saj so stovenski posojilnici po drugi svetovni vojni v njenem boju za obnovitev detati četo desetletje težave s tem pa pripomogti Raiffei-senovki in drugim denarnim ustanovam k hitrejšemu razvoju.
Že teta 1946 je nekdanja „Zveza koroških zadrug" sporočita vtadi, da odinote ona zastopa interese slovenskih zadrug na Koroškem, ktjub temu pa je prišto do dejanske razvetjave tikvidacije, ki so jo izvedte fašistične oblasti, šele teta 1948; od tedaj naprej je bita možna šete obnova deto-vanja Posojitnice. Širokemu pozivu k sodelovanju je stedit 24. aprita 1949 v Ptiberku prvi občni zbor pod predsedstvom starega predsednika Atojza Mitača, občni zbor pa je sprejet nova enotna pravita in izvotit nov odbor.
Obnova pestovanja pa je bita težavnejša, dotga prekinitev delovanja in izguba mnogih nekdanjih čtanov sta zavirata rast in razširitev. Novo vodstvo se je požrtvovatno oprijeto deta. Vodenje postov je prevzet ktjub hudi pokticni zapostenosti predsednik
Zastužne ptiberške zadružnike je Zveza siovenskih zadrug odtikovata z Janežičevim priznanjem.
Razširjeno detovanje posojitnice pa se ni moglo več odvijati v prostorih zadružniškega doma, dopusčato pa tudi ni sodobno urejeno poslovanje, ki je nujno potrebno v današnjem času, sptoh če si Posojitnica prizadeva pridobiti še večji krog tjudi, ki preko nje odvija najrazličnejše finančne poste. Zato je odbor pod vodstvom predsednika Lipeja Kolenika sktenit, da se zgradi lastno poslovno postopje Posojitnice. Marca 1978 je odbor sktenit nakup stavbišča, 15. junija 1978 pa so začeti z gradnjo novega postopja. Po enem tetu gradnje je bito novo postopje dokončano in skoraj točno po enem tetu — 14. junija 1979 — je bita slavnostna otvoritev nove Posojitnice.
V ospredju vidimo vhod v stare prostore, v ozadju pa novo posiopje Posojitnice, ki bo nudita prostore tudi krajevnemu društvu, Stovenski miadini, stovenski občinski tisti EL ter ZSO in včianjenim organizacijam. Načrt za smotrno, gospodarsko in tepo postopje je napravit arhitekt dipt. inž. Bavdaž.
Posojitnice Štefan Potočnik, tesarski mojster iz Ptiberka. To je seveda omejevato možnosti vodenja postov. Do teta 1954 se je postovni obseg sicer nekotiko razširit, vendar pa je zaostajat za potrebami. V tem času pa se je uspešno razvijato izobraževanje v okviru zadružnih tečajev.
Eden izmed najvažnejših korakov pa je bit storjen v tetih 1954/55, ko je Posojitnici končno uspeto namestiti novega poslovodja pa tudi kupiti Mačkovo hišo ob cerkvi v Ptiberku. Nasprotniki so s pomočjo okrajnega gtavarstva v Velikovcu skušati preprečiti nakup, vendar jim to ni uspe--to. S tem so bite ustvarjene možnosti za nov razvoj opravljanja bančnih postov. V novih prostorih v Hubter-jevi utici pa je dobita svoje mesto tudi Kmečka gospodarska zadruga.
Od začetka teta 1955 je uradovata posojitnica dnevno; v nastednjih tetih pa se je detovanje občutno razširito. Vsa teta pa je imeta Posojitnica ktjub temu sorazmeroma mato čtanov in
veliko tikvidnost, zato so se njeni odborniki nadatje truditi za razširitev detovanja. Za boljše detovanje sta Posojitnica in Kmečka gospodarska zadruga skupaj pridobiti zadružni dom, ki sta ga uredila v Breznikovem skednju, v ta. namen pa je Posojitnica prodata Mačkovo hišo. Do teta 1970 se je detovanje Posojitnice naprej uspešno razvijato, tako, da je postata pozorna tudi konkurenca, ki je zahtevata četo ukinitev sobotnega poslovanja.
Leta 1970 je ptiberška Posojitnica zaprosita pri Ministrstvu za finance za pravico menjatnice, ki jo je tudi jeseni 1972 dobita, kar ji omogoča novo razširitev postovnih ustug in obsega. K temu pa pripomore tudi sktep o razširitvi perzonata. Leta 1970 je imeta Posojilnica te eno vajenko, ki je bita potdnevno nastavljena, sedaj pa detujejo v Posojitnici trije mladi nastavtjenci in vsi cetodnevno. Posebno okrepita detovanje sta Štefan Hudt od teta 1974 naprej in Joško Nachbar, sedanji poslovodja Posojitnice od teta 1976 naprej, ki sta oba s strokovnim znanjem odtočno pripomogla k poživitvi in razširitvi obsega postovanja.

DVAJSET LET
dvojezične šole v Pomurju
Dvojezična dovensko-madžarska šota v Pomurju praznuje tetos dvcjseHetnico uspešnega detovanja. V lem času se je uvetjavita kol najpomembnejši čten v verigi narodnostnega izobraževanja. To dokazujejo vse števiine prireditve, ki se vrste ob jubiteju po vseh dvojezičnih šotah lendavske in murskosoboške občine. Osrednja prostava pa je bita zadnjo nedetjo in o njej posebej poročamo na drugem mestu. Tukaj pa povzemamo čianek, ki ga je ob dvajsettetnici dvojezične šote v Pomurju napisat Ernest Ružič za Primorski dnevnik v Trstu, kjer je prikazat razvoj In današnje sadove dvojezičnega izobraževanja.
# Pogied v čas, ko je bit sprejet dogovor o dvojezičnem šotstvu za prebivatce madžarske narodnosti v Stoveniji.
Leto dni pred uvedbo postopnega dvojezičnega šotstva v lendavski občini v šotskem letu 1958/59 je od skupnega števila 3067 učencev osnovnih šol bilo 1206 učencev madžarske narodnosti, Ti madžarski otroci so obiskovali svoje madžarske oddelke ali pa so predvsem iz ekonomskih razlogov obiskovali slovensko šolo. Madžarski starši so zasledovali predvsem perspektivo svojih otrok in so jih zavoljo boljše organiziranosti slovenskih oddelkov in večjih možnosti napredovanja v srednjih šolah vpisovali v slovenske oddelke. V madžarskih oddelkih pa so v tem času skoraj v celoti bili otroci kmečkih staršev, ki so po končani osnovni šoli ostali doma na kmetiji. Do tega leta je v lendavski občini bila torej slovenska in madžarska osnovna šola na vseh narodnostno mešanih območjih.
Problematiko dvojezičnosti oziroma narodnostnega šolstva so večkrat obravnavali v političnih in oblastvenih organih lendavske in soboške občine; v šolskem letu 1958/59 pa se je začela akcija za šolo, ki bo bolj zbližala slovenskega in madžarskega otroka in ki bo sprejemljiva za vse, in da bo zagotavljala
madžarski narodnostni skupnosti obstoj ter vsestranski razvoj.
O ugotovitvah je bil govor na skupni razširjeni seji občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL, in sicer v Lendavi 12. junija 1959. Osnovna smernica s te seje je bila, da je treba ob šolski reformi v občini na narodnostno mešanem območju izgrajevati šolstvo, ki bo prava osnova za bratstvo narodov in narodnosti, ki bo tudi kasneje olajšalo medsebojno sporazumevanje pri delu in v organih upravljanja ter zagotavljalo popolno možnost narodnostnega razvoja.
S prehodom na prve osnove dvojezičnega pouka se je pričela tudi akcija ustanavljanja dvojezičnih otroških vrtcev, ki bi naj praviloma bili obvezni za otroke na dvojezičnem območju in bi poleg vzgoje nudili tudi osnove obeh jezikov, da bi se otroci čim lažje vključevali v šolo. Mimogrede: zdaj so dvojezični vrtci povsem zaživeli, otroci pa jih morajo obiskovati dve leti pred vstopom v dvojezično osnovno šolo, s čimer je zagotovljena solidna osnova najmlajšim obeh narodnosti.
Dvojezični pouk je šolska mladina ne oziraje se na narodnost takoj sprejela brez vsake najmanjše težave. Res, dvojezična šola v začetku ni imela drugega kot jasno politično usmeritev in dobro voljo ter pripravljenost učiteljev — toda čas je pokazal, da je bila takratna usmeritev pravilna, kot velik poznavalec narodnostnih vprašanj jo je leta 1959 podprl tudi tovariš Edvard Kardelj, ko je o tem govorit na razširjeni seji politbiroja centralnega komiteja.
3 Po dvajsetih telih; kaj lahko zapišemo o uspehih in razvoju dvojezične šoie!
Dvojezično šolstvo je le del širše dvojezične družbene problematike in zato predstavlja enoten sociološki družbenopolitični in pedagoški splet nalog. Jugoslovanska, slovenska družba, je s svojo ustavo in zakonskimi predpisi postavila varstvo pravic in svoboščin narodnosti, pa ne abstraktno, marveč v zagotavljanju temeljnih človekovih pravic v konkretnem okolju. Ravno to pa pomeni normalno vključitev v vsakdanje življenje na osnovni enakopravnosti s pravicami in dolžnostmi večinskega naroda.
Občani in starši imajo možnost sodelovanja v razreševanju koncepta dvojezičnega dela in pri spremljanju realizacije. Iz dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacij prodira novo ozračje, ki bogati in plemeniti starše in občane. V dvojezičnem konceptu šolstva vidijo uspešnost ob nadaljnjem šolanju otrok.
Glede kadrov je bistveno, da so učitelji v vseh dvojezičnih ustanovah iz obeh narodnosti. Tako dvojezično delo zahteva
mnogo več napora in potrebnega znanja. Pedagoški delavci imajo zato sistematično vsako leto jezikovna izpopolnjevanja. To so hospitacijski nastopi, predavanja, ekskurzije na Madžarsko in podobno. Poglobitev jezikovnega znanja madžarskega jezika je pedagoškim delavcem omogočena vsako leto prek 3-dnevnega jezikovnega seminarja v Subotici in tritedenskega seminarja v Budimpešti. Celotno jezikovno izobraževanje tako daje pedagoškim delavcem večjo sigurnost v rabi obeh jezikov, sproščeno komunikacijo z učenci in obenem omogoča kvalitetno uresničitev narodnostnega učnega programa.
Za dober pouk so ustvarjeni tudi tehnično materialni pogoji, saj dobiva dvojezično šolstvo več denarja, dodatna učila, učitelji pa so za svoje delo dodatno stimulirani oziroma nagrajeni. Zlasti veliko pozornosti namenijo knjižnicam: 12.757 naslovov v slovenskem in 10.001 naslov v madžarskem jeziku za otroke in 6611 naslovov v obeh jezikih za učitelje, mišljene so strokovne knjige pri slednjem.
Seveda pa imajo osrednje mesto pedagoško-didaktični pogoji in dodatni smotri.
$ Pol do uspeha je:
—	med otroki Slovenci in Madžari ustvariti vsestransko sožitje;
—	otroci naj si bogatijo besedni zaklad obeh jezikov s tem, da je v ospredju kot obveza materin jezik in kot možnost drugi jezik;
—	otroke navajajo na samostojni govor, lepo izražanje v materinem jeziku, ob tem pa ga navajajo in motivirajo za enak smoter v drugem jeziku;
—	v zgojnem delu se razvija enakopravnost in enakovrednost obeh jezikov.
Ob splošnih vzgojno izobraževalnih načelih so dvojezičnim osnovnim šolam postavljeni tudi smotri, ki skupno obeležujejo model dvojezičnega šolstva. V takem dvojezičnem modelu je posebej opredeljena vloga kulture naroda in narodnosti, vloga in pomen obeh jezikov in slično. Važno je, da se učenci Slovenci in Madžari soočijo in spoznajo s kulturo slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov ter kulturo madžarske narodnosti. Prav zato je učni program dvojezičnih osnovnih šol zastavljen tako, da omogoča spoznanje teh kultur predvsem skozi predmete obeh materinih jezikov, zgodovine, zemljepisa, glasbe in likovne vzgoje. Ob tem imajo pomembno vlogo tudi svobodne dejavnosti učencev, ki ob raznih folklornih, zgodovinskih,
čns%i rtzČMiM,
ZgoJ/ sc, Jrz yosoJ/wo JcMr:r Jo/rrewM ZM%M-CM. <z// pr/;<z?e/;M. A//ne Mf^a; Jr:;, Me^^j žcJ^cu OM p% nt' vr^e JcMrrr;^, /J g^ scJa; w/ nc-77Mr% MM;no požrc/rcua//. /(a; s?or/?/f /V%; pr/-;^že/;a o/?omw;wo, Jr: ?M?M Jo/g^;e JcMr:rf vi//
v/;7:J^o wo/č/wo :r: po?rpcž/;:vo
Ze pregovor pr^v;, Jr; so c/s?/ rr:ČMw; wr:;?zJ-Me/M po J/r:gr: zr; pr<!vo pr:;r:?c/;s?vo. A*/;^/: ?e-W!K pa sc sevcJr: zgoJ/, Ja powagawo prz;a-?c/;M $ poso;:7ow /z s?/s^c ;r: Ja po?cw predeče vee čaM, ^o? swo apa/:, preJerz /za/?! povrrze sposojen/ Jcrzar. Če gre za wr;n;se vso?c, se M-wo jez/mo, ce gre za več Jerzar;a, pa smo /a^z-^o ?Mj/ zr;s^r/;/;cn/, ^a;?/ zza /epe oe: posojene-ga Jeaar/a a e znorelo zz/^a^or zzZer;aZz.
Za /zterja^ev potre/za;ezzzo pz^zzzezzo po?rj//o a/z pa pr/eo, /zz ;c /zz/a zravezz, /?o smo prz;a-?c/;n zzroča/z Jezzar. /čaJar tore; poioz/zzrzo večjo vso?o, ^/ se ;/ zze /z/ raj/ 0)Jre^/z za vse več-zze ča^e, pos/zr/zzzrzo za svojo varzzott. Č/st/ ra-čazzz, Jo/zrz przjate/jz/
Napztzzzzo pzszzzezzo potrJz/o, ^/ ga pr/jate/;' zzato potrJz s poJpzjozzz. V poZrJz/a rza; /zo zapzMzzo;
—	^o/z^o Jezzar;a szzzo posoJJ;,
—	^Ja; smo ga posoj///,
—	v /zeseJz/zz zza; /zo taJz' raz/očzzo zapztazzo „posoJz7z", Za/zo Ja ^rzsneje przjate/; zze /zo moge/ reč/, Ja je s/o za Jar//o,
—	omenjeno zza; /zo ta Jz, /;Ja; /zo przjate/; Jezzar vrzzz/, pa te to, a/z /*o vrača/ po o/zro^z/z a// v ezz&ratrzezzz znesen.
PrevzJzzott zzz zzz/zo// oJveč. PaMzzo pzszzzezzo potrJ//o s pojp/som /zo preče; zzzaa; s^r/za/o prz;ate/;s^e /a/z zzczzzara toroJzzzt^ej vez/ TzaZzor pa Jo/g, ^z se v/eče v zzeJog/eJ zzz povzroča zzzeJ przzaJetzzzt/ zzeprz;etzzo zzapetost.
POSKUSiTE
GOLAŽ KARLOVY YARY
Petnajst m!nut pred zgostitvijo madžarskega go iaia dodamo eno do dve na koščke narezani kumarici in ju dušimo s goiaiem. Začinimo s nekaj zrnci popra.
R!BH GOLAŽ
Pri roki moramo imeti 750 g ribjega fiieja, moko, 1 drobno sesokijano čobuio, masio za pečenje, so!, papriko, paradižnikovo mezgo, Hmonin sok.
Ribji fi!o narežemo na kocke, potresemo s moko in ga popečemo na masiu skupaj s sesekijano čebuto. Nato ga kakih 10 minut pražimo pri srednji temperaturi in mu dodamo soii in paprike. Potem previdno viamemo ribje kocko iz ponve in jih postavimo na top!o, sok pa prevremo z nekoiiko vroče vode, s pa radižnikovo mezgo, z iimoninim sokom, s so!jo in poprom. S tako pripravijeno omako preiijemo na kocke narezan ribji fiie. K ribjemu goiažu ponudimo počen krompir aii krompirjevo kašo in siane aii kisie kumarice, po žeiji tudi kuhan riž.
GOLAŽ ..PUSTA"
Madžarski goiaž ..pusta" pripravimo tako, da meso obtožimo z drobno narezano in nato hitro popečeno prekajeno sianino. Po žeiji iahko hkrati pražimo tudi koiobarčke paprike (10 do 14 minut).
Več železa za železno zdravje
-.V:'
Na slabokrvnost naletimo predvsem pri ženskah, čeprav je res, da je te bolezni dandanes mainj, kot jo je bilo v letih, ko še nismo toliko vedeli o zdravi prehrani in o primernem načinu življenja. Znamenja slabokrvnosti so včasih bolj, včasih manj izrazita. Kadar se nam lomijo nohti, cepijo lasje in se nasploh počutimo medlo in šibko, to pomeni, da moramo k zdravniku, ki nam bo predpisal vitamine in železo. Na slabokrvnost namreč ne kaže le znana, prosojno bela polt, kot so mislili včasih, ampak tudi
Drobni nasveti
H Kadar kupite novo emajlirano posodo, jo potopite najprej v večjo posodo z vodo.
H Za pomivanje zelo umazanih steklenic priporočajo hladno vodo z zdrobljenimi jajčnimi lupinami.
Ht Prah s knjig brišemo z vlažno svileno krpo.
splošno počutje in splošno zdravstveno stanje.
Pred nekaj leti je za slabokrvnostjo bolehala še vsaka druga ženska med 15. in 50. letom starosti. Dandanes je število slabokrvnih že mnogo manjše. Kot smo rekli: nekaj zaradi boljšegat načina prehranjevanja, nekaj pa tudi zaradi multivitaminskih pre-
Iz kroničnega pomanjkanja železa se nato razvije slabokrvnost ali anemija. Do tega pride, ker organizmu primanjkuje železa, ki ga potrebuje za tvorbo krvnega barvila in nastanek rdečih krvničk.
Znamenja, da nam primanjkuje železa, so sprva zelo neizrazita in jih največkrat opazimo in prepoznamo šele, ko postane zadeva) hujšat Človek, ki mu manjka železa, je bled, hitro se utrudi, ne zmore toliko kot nekoč. Srce mu hitro bije, včasih ga duši, pride tudi do bolečin okoli srca. Ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo vnetja v ustni votlini, težave s požiranjem, motnje pri menstruaciji. Nohti so krhki in se lomijo, lasje izpadajo, sluznice so bledo obarvane.
Predvsem nosečnice morajo paziti, da jim ne bi v času nosečnosti primanjkovalo! železa). Če nimajo dovolj železa v krvi, otrok v maternici ne dobi zadosti kisika.
Pomanjkanje železa ugotovimo s preiskavo krvi. V laboratoriju ugotovimo, koliko je železa v krvi. Potem ko zdravnik ugotovi, zakaj je prišlo do pomanjkanja železa), predpiše zdravila. Po približno šestih mesecih je organizem spet normalno preskrbljen z železom.
Zeto veliko železa vsebujejo vse vrste mesa. Vegetarijanci imajo pogostne težave z železom, saj železo v zelenjavi in sadju teže prehaja v organizem kot železo, ki je v mesu.
Kadar kupujemo rože, izbiramo lepe cvetove, v upanju, da bodo lepi in sveži tudi še nekaj dni. Pogosto pa smo razočarani. Rože kmalu ovenejo, povesijo glavice in šopek moramo zavreči. Kdo je kriv tega? Cvetličarna, ki je prodajala staro cvetje, ali mi, ki nismo znali s šopkom prav ravnati?
Ko kupujemo rože, gledamo, da je cvetje sveže in še v popkih. Vrtnice, na primer, morajo biti zaprte, drugače se bodo prehitro razcvetele. Ce je steblo pod cvetom mehko, je bila vrtnica že nekaj časa brez vode in bo kmalu ovenela. Sveže vrtnice so jasnih, čistih barv. Če so
Da bo cvetje ostalo
cvetni listi modrikasti, roža ni več sveža. Tudi nageljni ne smejo imeti rjavkastih ali modrikastih madežev na cvetovih. Ce je v sredini nageljnovega cveta že videti prašnike, je cvetica stara. Gladiole imajo na steblu celo vrsto cvetov. Ce opazimo, da so nekateri cvetovi že odstranjeni in če so zeleni zaščitni listi rumenkasti, je roža stara. Zgornji popki se ne bodo več odprli, ker bo gladiola prej ovenela.
Ko prinesemo kupljeno cvetje domov, šopek razvežemo in položimo ali v umivalnik ali v vedro, ki smo ga naplonili s svežo hladno vodo. Pod vodo rožam odrežemo konček stebla, nato pa jih takoj premestimo v vazo, napolnjeno z vodo. Zakaj tako?
Utrgana roža naredi na poškodovanem mestu, torej na steblu, zaščitno plast, s katero se zavaruje, da se ne izsuši. Ta zaščitna plast pa hkrati preprečuje, da bi roža vsrkala vodo, v katero jo damo. Zato rože doma ponovno prirežemo, in to pod vodo. Tako bodo ostale lepše in dlje časa sveže.
Kako pogasiš žejo
paratov, s katerimi smo se navadili ob koncu zime preganjati pomladansko utrujenost. V multivitaminskih tabletah je tudi železo, ki ga človeški organizem zelo potrebuje.
Železo je za) življenje nepogrešljivo. Dve tretjini železa, ki ga vsebuje organizem, veže kri v rdečih krvničkah. Železo, ki je vezano na krvno barvilo (hemoglobin), se v pljučih veže s kisikom in ga naito prenaša v vse celice organizma. Organizem potrebuje od 10 do 18 miligramov železa na dan.
Vzrokov je več. Bodisi da človek ne uživa primerne hrane (ker živila, s katerimi se hrani, ne vsebujejo dovolj železa), bodisi črevo ne vsrka) dovolj železa iz hrane (do česar prihaja, na primer, takrat, ko imamo hudo drisko' in se hrana) ne zadržuje dovolj dolgo v črevesu). Lahkoi pa, da nam manjka železa) zato, ker ga) potrebujemo več kot običajno: do tega pride v nosečnosti, ali pri otrocih, ko hitro rastejo. Pomanjkanje železa v krvi nastopi tudi v primerih, ko izgubi človek veliko krvi (krvodajalstvo, rana na želodcu ali črevesju, menstruacija). Pri menstruaciji pat je ženska) ogrožena le tedaj, kadar traja krvavitev dlje kot običajno), ali kadar je izredno močna.
S poletjem prihaja vročina, z njo pa žeja, ki jo tešimo na več načinov. Za reveže je voda (ki ne škodi niti bogatinom), tako tudi za otroke. Koliko časa še, ko se govori o vse večjem okuženju okolja.
Drugo sredstvo so brezalkoholne pijače, predvsem limonada, oranžada, pa še mnogi drugi sadni sokovi. Posebno je priporočljiva limonada, ki jo lahko pripraviš takole: Raztopi četrt kg sladkorja v enem litru vode. Dodaj sok dveh limon in vso limonovo lupino. Pusti na hladnem tri ure. Precedi. Dodaj sveže vode ali sodavice s tanko limonovo rezino v vsakem kozarcu.
Ali pa: zreži limono na tanke rezine. Odstrani peške, dodaj po) litra vrele vode. Po eni uri dodaj 25 g sladkorja. Ohladi.
Ali pa: nareži limono na tanke rezine, osladi, pokrij z mrzlo vodo in pusti nekaj ur. Precedi v steklenico. Dodaj vsaki steklenici 3 do 4 rozine. Zapri steklenice hermetično. Limonada je pripravljena ko splavajo rozine na vrh. Ta limonada je šumeča, toda le, če so steklenice zares hermetično zaprte.
V vseh primerih boste dobili liter limonade iz treh limon. Količina sladkorja je odvisna od okusa in kislosti limone.
Od poletnih alkoholnih pijač je pri nas brizganec najbolj razširjen. Dodajte malenkost citronovca in leda — ne bo vam žal.
Ali pa: dodaj tričetrt litru belega vina okrog 30 gramov brandyja, tri tanke razpolovljene rezine ananasa, drobno tanko narezano pomarančo, za pest razpolovljenih jagod, nekaj poganjkov sveže mete, velik kos ledu in sodavice. Vino, brandy in sadje daj v vrč, pomešaj z žlico in pusti pri miru par ur.
Ali pa: zlij 100 g mrzlega in lahkega namiznega vina (črnega) v visok kozarec z ledom. Dodaj sok polovice pomaranče, malenkost pomarančne lupine, čez pa sodavico.
Ali pa: napolni visok kozarec do polovice s strtim ledom, dodaj sok pol pomaranče, kavno žličko limonovega soka, Šilce brandyja, žlico sladkorja, polovico breskve (brez koščice), nekaj češenj brez koščic. Napolni kozarec do tri četrtine z rdečim lahkim vinom, ostalo pa s sodavico.
Navedene alkoholne pijače služijo — kot pravijo — bolj civiliziranemu pitju. Če jih poskusite, boste ugotovili, da imajo izvrsten okus in da pogase žejo mnogo bolj, kot sama vina in celo bolj kot pivo.
M!
likovnih in drugih krožkih, pevskih zborih, tekmovanjih v bralnih značkah v obeh jezikih (Miško Kranjec in Mor Ferenc na primer), ob tekmovanjih otroških listov poglabljajo in še širše spoznavajo vse te kulturne vrednote.
Osrednje mesto v konceptu dvojezičnega vzgojno-izobraže-valnega dela predstavljata oba, slovenski in madžarski jezik, in to na izhodišču popolne enakopravnosti ter s končnim smotrom, da ne gre za prevajanje, ampak da vsak govori v svojem jeziku, pa se vsi dobro razumejo. Tako je slovenski in madžarski jezik postavljen kot element zbliževanja, kot posredovalec obeh kultur ob enakovredni uporabi v govoru in pisanju v vsakdanjem življenju.
Naloga dvojnega učnega jezika je tudi v tem, da so učenci usposobljeni za lepo ustno in pismeno izražanje, spoznavanje in obvladovanje obeh jezikov pa omogoča učencem enakovredno in enakopravno nadaljevanje šolanja v Sloveniji, Vojvodini ali v LR Madžarski.
#	Pa $e vča$ih te $prašujemo, ati učenci ni:o preobremenjeni!
Opišimo na primerih:
—	osnovno načelo je pouk v materinem jeziku, drugi jezik je dan kot možnost;
—	učenci ne smejo biti preobremenjeni, pravi eno od načel;
—	učenci ne smejo in ne doživljajo drugega jezika kot nepremostljivo oviro pri nadaljnjem napredovanju in razvoju;
—	s pravilno motivacijo je drug jezik za slehrenega učenca kot sredstvo sodelovanja, razumevanja, tovarištva in sožitja.
Ta načela pa imajo vpliv tudi na ocenjevanje v dvojezičnih osnovnih šolah, uravnavajo namreč, da učenec ne dobi v spričevalu negativne ocene iz drugega jezika. Zato pa je potrebno s pedagoškim pristopom in sodobnim delom ter motivacijo doseči, da učenec doseže pozitiven uspeh v drugem jeziku. Ravno tako ocena drugega jezika ne more znižati splošnega uspeha učencev. Osnovno izhodišče za ocenjevanje je, da so učenci ocenjeni predvsem na osnovi sodelovanja in odgovorov v svojem materinem jeziku.
#	Vidimo torej, da učenci ni:o preobremenjeni, in da viadajo tudi nekatera posebna načeia.
Kaj pa uspehi!
Praksa potrjuje, da je dvojezično šolstvo uspešno, saj 93
odstotkov učencev po končani osnovni šoli uspešno nadaljuje šolanje na slovenskih ali madžarskih srednjih šolah. Uspeh je dosegel skoraj optimalno mejo z 99,46 odstotka, osip pa je zmanjšan na 6,7 odstotka.
S številkami in odstotki pa ni mogoče povedati vsega, ni mogoče označiti vsestranskega pomena, ki ga izžareva dvojezična osnovna šola, kot najpomembnejši člen v verigi narodnostnega izobraževanja, ki se začne dve leti pred vstopom v osnovno šolo v dvojezičnih vrtcih, nadaljuje v dvojezičnih osnovnih šolah, madžarski jezik je že tri leta uveden v pomurske in nekatere druge srednje šole, na pedagoški akademiji v Mariboru je stalni lektorat za madžarski jezik na eni slovenskih univerz, o dvojezičnosti pa je govor tudi zdaj, ko se v Sloveniji pripravljajo na tako imenovano usmerjeno izobraževanje.
Zato tudi lahko mirno zapišemo tole: Uporaba jezika manjšine v šolah je gotovo eno od ključnih vprašanj manjšinskega varstva. Brez zagotovljene možnosti, da se otroci izobražujejo v materinskem jeziku, ne le da ne moremo govoriti o dejanski enakopravnosti, temveč so manjšinska skupnost in njeni pripadniki grobo izpostavljeni asimilaciji. Temu po robu se je postavilo dvojezično, slovensko-madžarsko osnovno šolstvo v Sloveniji, za katero je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič dejal:
„Mi smo tako dvojezično šolo ustvarili v Pomurju, na mad-žarsko-slovenskem dvojezičnem območju. To je pravzaprav prvenec dvojezične šole v naši državi in razen v nekaterih drugih redkih primerih najbrž sploh na svetu. Mi moramo postopno omogočiti, da bodo pripadniki večinskega naroda na narodnostno mešanem območju obvladali jezik manjšine tako kot svoj jezik. Tu ni prav nobene nevarnosti za kakršnokoli asimilacijo Slovencev na tem območju, ko sta bila na delu najbolj nasilna romanizacija in germanizacija slovenskega naroda. V odnosu do vseh sosedov Italijanov, Nemcev, Avstrijcev in Madžarov smo bili nekoč majhen otok, in vendar je ta otok zdržal. Danes imamo svojo lastno državnost, ki tudi v svetu predstavlja nove vsebine ..."
# Perspektive dvojezičnega izobraževanja: v osnovni ioii in Sirže.
Nedvomno bo, na osnovi zapisanega, seveda kratko in skromno, zlasti pa na osnovi tega, kar je v šolah, mogoče raz-
vijati in nadgrajevati dvojezično šolo. Le-ta bo našla svoje nadaljevanje v usmerjenem izobraževanju in bo še dalje pomenita najpomembnejši člen v tej, lahko rečemo, že kar dolgi in seveda dovolj trdi verigi vzgoje in izobraževanja na dvojezičnem območju.
Res, učni uspehi, izraženi v številkah in odstotkih, so pomembni, so kazalci uspešnosti ali slabosti, hkrati pa nikoli ne pozabljamo, da pomeni dvojezična šola mnogo več, kakor zgolj uspeh, izražen v odstotku. Ko je tovariš Franc Šetinc obiskal lendavsko, največjo dvojezično osnovno šolo, je med drugim dejal, da lahko čuti pravo toplino in vrednost te šole le tisti, ki se z njo sreča, tisti, ki razume in hoče razumeti naša načela urejanja vseh narodnostnih vprašanj. In na lendavski dvojezični osnovni šoli, ki jo obiskuje 835 učencev, so delegacije iz domovine in tujine nekako sestavni del dela. Prihajajo namreč od blizu in daleč, od tam, kjer je manjšinsko šolstvo dobro urejeno ali urejeno vsaj približno dobro, pa od tam, kjer si želijo dobrega narodnostnega šolstva. Pohval seveda ne manjka, čeprav vodstvo lendavske osnovne šole običajno da na voljo, da delegacija izbere, v katerem razredu se želi prepričati, kako ustvarjalno, neposredno in neprisiljeno lahko poteka dvojezični pouk, če tako želijo učitelji, učenci in družba, ki se je dogovorila za tak odnos do narodnosti, kakršen je v Jugoslaviji. V razredu torej, kjer se brez prisile prepletata dva jezika tako, da učenci in učitelji tega sploh ne opazijo, občasnemu opazovalcu pa se zdi, da se udeležuje pouka, na katerega so se v šoli posebej pripravili. Pa se niso, zato obiskovalce povprašajo, v kateri razred želijo, kajti v vseh oddelkih in razredih je tako, in tako je sleherni dan.
Dvojezična šola, taka kakor je bila zastavljena in v kakršno se je razvila v dvajsetih letih, pomeni pomemben delež v vsestranskih naporih za razreševanje narodnostnih vprašanj v Sloveniji. V duhu pomena dvojezične vzgoje in izobraževanja so zastavljene vse akcije, ki potekajo ob 20-letnici, saj je to čas, ko je mogoče oceniti dobre strani in slabosti, videti napredek in pomanjkljivosti, rezultate in širši, uveljavljeni pomen. In naj bodo ta prizadevanja zagotovljena skrajno strokovno ali zgolj poljudno, uspehov, ki so bili doseženi, ne bo mogel oporekati nihče, kajti dejstvo je, da je dvojezična šola sestavni, neločljivi in ustvarjalni del širše narodnostne politike v SR Sloveniji, politike torej, za katero sta se dogovorila narod in narodnostnet skupnost.
10. KOROSK) KULTURN) DMEV) V CELOVCU — 10. KOROŠK) KULTURM) DMEV) V CELOVCU — 10. KOROŠKI KULTURM) DNEV) V CELOVCU
Iz z<Trfw)c
Poteg časopisov, ki so izhajati v stovenskem jeziku in so zabeteženi že od teta 1942 — omeniti bi tiste: "Koroški poročevatec", ,,Koroška v borbi", ..Informacijski tist", ..Stovenski tednik", "Celovški vestnik" in ženski tist ..Borbena Stovenka" — so stovenski partizani v svojih tiskarnah tiskati tudi časopise v nemškem jeziku za prosvettitcv koroškega nem-škogovorečega prebivatstva. Poteg čisto obvestitnih iistov, kot recimo ..Rundfunk Nachrichten" (..Radijska poročita"), „Des deutschen Sotdaten Wochenschau" (..Tedenski pregted nemškega vojaka"), ..Ncueste Radio Metdungen" (..Najnovejše radijske novice") in ..Mititarische und politi-schc Ubersicht" (..Vojaški in politični pregted"), so poskušati časopisi „Die Freiheit. Das Kommunistischc Infor-mationsbtatt" (..Svoboda. Komunistični informativni tist"), „Die Ein-heit. Das Organ der Arbeitereinhcit in Karnten" (..Enotnost. Gtasito delavske enotnosti na Koroškem") in ..Informationsbtatt der Einheit" („In-formativni tist Enotnosti") mobilizirati vse pnotifašiste v boj proti nacionalnim sociatistom.
je data večtisočtetna zgodovina nalogo, da obrani Evropo pred vsako kutturo in samostojno življenje uničujočim boljševizmom, ki se poslužuje tudi panslavizma. In zdaj smo v petem tetu boja, kot ga svet še ni poznal. Tudi Koroška je vključena vanj, kajti horde nekega Stalina in nekega Josipa Broza, ki bi baje tudi nam hoteta prinesti svobodo, morijo in ropajo. Po samotnih vaseh, zasetkih in kmetijah širijo strah in grozo. Označuje jih sovjetska zvezda. Majhen de! prebivatstva tem banditom pomaga in s tem prinaša sramoto nad našo Koroško."
tn v letaku „So sehen die .Befreier' aus! Versuchter Gimpetfang mit dem ,'demokratischcn Usterreich'" („Tako
strani narodnoosvobodilne armade maršala Tita boreči se ..avstrijski bataljon". Zelo obširno poroča o ustanovitvi ..avstrijskega bataljona", poziva avstrijske patriote k podpori partizanskim skupinam na Štajerskem in Koroškem. Poleg tega so v letu 1945 izšla ..Sporočila nemških in avstrijskih borcev za svobodo jugoslovanske osvobodilne armade maršala Tita nemškim in avstrijskim vojakom" (Mitteilungen der deutschen und osterreichischen Freiheitskampfer der jugoslawischen Befreiungsarmee des Marschall Tito an die deutschen und osterreichischen Soldaten") in rokopisni „2cpni časopis za 1. avstrijski bataljon" (..Taschenzeitung ftir das I. osterr. Bataillon").
ilegalni tisk v Avstriji v ietih 1938 -1945 v
Z besedami: „Zdaj moramo vpreči vse sile za hitro uničenje krvavega hitlerjanskega režima. Poskus fašističnih oblastnikov, da bi kolikor mogoče zavlekli vojno, opustošili deželo in pokončali ljudi, lahko preprečimo samo z oboroženim bojem vseh protifašističnih sil," je pozivala ..Avstrijska osvobodilna fronta. Slovenska osvobodilna fronta Koroške" vse protifašiste v boj proti barbarstvu v prvi številki časopisa ..Infor-mationsblatt der Einheit" 20. oktobra 1944. Poleg tega pričajo še številni letaki slovenskih partizanov o vztrajnem boju proti fašizmu.
Kako pa so ta osvobodilni boj gledali koroški nacionalni socialisti? V sramotilnem listu ..Schander deti Hcimat" (..Skrunilci domovine"), čigar prva številka je izšla na dan spodletelega atentata na Hitlerja, 20. julija 1944, je Maier-Kaibitsch izjavil:
..Marca 1938 se je izpolnilo poslanstvo te obmejne dežele. Prišli smo v rajh Adolfa Hitlerja. Temu rajhu
izgledajo .osvoboditelji'! Poskus lovljenja prismod z 'demokratično Avstrijo"') so se penili fašisti nad partizanskim tiskom:
„,Avstrijsko osvobodilno gibanje' — kdo je to in koga se poslužuje? Pred kratkim so koroške sile uničile v Logarski dolini na Spodnjem Štajerskem banditsko taborišče — in kaj so našle: letake .avstrijskega osvobodilnega gibanja*. Izmeček človeštva, dezerterji, zločinci, morilci, kaznjenci, tatovi in tolovaji, z eno besedo komunistična drhal, so predstavniki .demokratične Avstrije', .garda nekega Otta'. Kaj morejo ti letaki vsebovati drugega kot poziv k izdaji, obljube neke takoimenovane Moskovske (konference in trditev, ,da le tako ,more' nastati svobodna Avstrija"'.
Ohranjena je prva številka ilegalnega časopisa ..Osterreichischer Frei-hcitskampfer. Kampfblatt der oster-rcichischen Freihcitsbewegung" („Av-strijski borec za svobodo. Bojni list avstrijskega osvobodilnega gibanja") iz decembra 1944, ki ga je izdal na
ZADNU MESEC) PRED OSVOBODiTVtJO AVSTRtJE
Ko se je 1944/1945 jasneje kazal skorajšnji vojaški poraz nacistične Nemčije, zaznamo določen porast ile-dalnega tiska različnih političnih usmeritev, ki so poskušale mobilizirati poslednje sile za boj proti fašizmu, ukvarjale pa so se tudi že s predstavami o povojni Avstriji. Konec decembra 1944 je izšla prva številka časopisa „Der bsterreichische Frcihcitskampf. Antifaschistisches Blatt fiir Frieden, Freiheit und Ei-nigkeit" (..Avstrijski osvobodilni boj. Protifašistični list za mir, svobodo in enotnost"), ki ga je sestavil Otto Langbein. Do srede marca 1945 je izšlo sedem nadaljevanj s po 2000 primerki, ki jih je razširjala neka odporniška skupina predvsem na Dunaju in v okolici. V njem najdemo teme kot je analiza možnosti za mir v letu 1945, pripombo, koga je treba smatrati za vojnega zločinca, prispevke o trenutnih aktualnih nalogah
odporniških borcev in več drugega.
Januarja 1945 se je spet pojavila neka trockistična organizacija, „Karl-Licbknccht-Bund. Internationale Kommunisten" (..Zveza Karla Licb-knechta. Internacionalni komunisti") s časopisom „Der Spartakist" („Spar-takist").
Od komunističnega časopisa „Dic Rote Front. Kampfblatt zur Reorga-nisation der K. P. Ostcrreichs" (..Rdeča fronta. Bojni list za reorganizacijo KP Avstrije") je do sedaj znana samo 6. številka z dne 27. marca 1945, v kateri se zavzemajo za "funkcioniranje vseh obstoječih strank v Avstriji pod vodstvom KP."
Pritihotapljena iz Švice v Avstrijo, je aprila 1945 spet izšla prva številka časopisa ,,Die Arbeiter Zeitung. Organ der osterreichischen Soziali-sten" (..Delavski list. Glasilo avstrijskih socialistov"). Pod geslom Revolucionarnih socialistov ,,Vrnili se bomo" je ta list pozval svoje bralce k aktivnemu odporu:
..Desettisoči od nas so se že zdavnaj združili k odporu. Z drugimi svobodoljubnimi ljudmi so se združili v nadstrankarsko odporniško gibanje, ki hoče služiti samo osvoboditvi Avstrije. To organizacijo, ki se imenuje 0-5, je treba okrepiti, z njo morate, kolikor se to še ni zgodilo, navezati stike in biti pripravljeni slediti njenemu pozivu . . . Naprej, tovariši, korakajmo na čelu borcev."^
O
Na koncu mojega kratkega pregleda ilegalnega avstrijskega tiska iz let 1938 do 1945 je treba ugotoviti, da so bili ti časopisi kljub razhajajočim političnim in svetovnonazorskim usmeritvam v nečem enotni. Po danih možnostih so poskušali ustvariti zavestno protiutež tiskovnemu monopolu nacionalnih socialistov, zgrajenemu na zatiranju in terorju. Nasproti praznim parolam in geslom nacistične države so postavili predstave o miru, svobodi, humanosti, demokraciji in socializmu oziroma krščanstvu. S tem so skromno prispevali k odpravi nacističnega režima in osvoboditvi Avstrije.
/Vcr^err fjceM^erger
51 Arbeiter-Zeitung. št. 1. Letnik 1945. Glej: Molden, Otto. Der Rut des Gewissens. Wien 1958. Str. 179.
ttiitttt)iti]tttttti)ittttt)ttt))it))ttttiti))tt)n!tnttm)tnimniintttttm)titmt)ttm))ttttttttttmmttit]))itn:utntin)m)niimnmmtnm)tmm)nnnmtt)))tttt)mnmtmtt)tm))nmnmmtnmmttttmntmntmmttttmntt)t)tt[m!ttm)t)ntmt)ttmmtn
Kar se tiče branja knjig, se južna Koroška do plebiscita ni dosti razlikovala od ostalih slovenskih pokrajin. Mohorjeva družba je imela precej razpredeno mrežo bralcev. Ob koncu 19. stoletja je imela 80.000 naročnikov redne letne knjižne zbirke, od tega okrog 8000 na Koroškem. Po plebiscitu se je zaradi protislovenske gonje — usmerjena predvsem proti slovenskemu intelektualnemu kadru
—	večina prosvetne in duhovniške inteligence izselila v državo SHS. Tudi za Mohorjevo družbo ni bilo več obstanka — preselila se je v Celje. Slovensko koroško prebivalstvo je ostalo skorajda samo sebi prepuščeno. Seveda se ta situacija zrcali na literarnem področju; razen nekaj nabožnih knjižic in pesmaric bralec na Koroškem ni dobil na razpolago novih tekstov. Dijaki so v ilegalnih literarnih listih objavljali svoje poskuse, ki pa seveda niso dosegli Širšega kroga bralcev. M. Kmecl meni, da ,,jc vojna s smrtjo Sorga in Weissa prizadejala slovenski, pa ne samo koroški, literaturi hud, čeprav komajda znan udarec". Oba sta bila sodelavca dijaškega literarnega glasila ,,Zvezda".
Po koncu druge svetovne vojne se je znašlo slovensko kulturno življenje na Koroškem spet na začetku. Na novo ustanovljena Mohorjeva družba, ki je poudarjala, da je nadstrankarska institucija, se je kmalu — predvsem, ko je bilo jasno, da bo južna Koroška ostala v okviru avstrijske države — prelevila v institucijo, ki je zavozila v klerikalne smeri, predvsem po zaslugi politične emigracije, ki je našla na Koroškem za nekaj časa svoje zatočišče in novo delovno področje.
Ko je — po potrditvi starih meja
—	situacija dozorela, se je med koroškimi Slovenci pričela politična in kulturna dvotirnost, ki se nadaljuje še zdaj, čeprav je tako imenovana ,,desnica" že marsikaj revidirala, predvsem sporno točko v odnosu do NOB in Jugoslavije. V začetnih bojih za narodove duše je vsak tabor skušal
pridobiti zase kar največji del. Ta boj se je odražal predvsem na kulturnem področju, saj so krajevna prosvetna društva baza osrednjih organizacij. Tudi danes se še zgodi, da na novo ustanovljeno društvo pride v škripce, ali naj se včlani v SPZ ali KKZ, čeprav ponavadi ni opaziti vsebinskih razlik.
Mohorjeva družba je imela v primerjavi s tiskarno levice Dravo pre-nekatero prednost na literarnem področju. Opirala se je lahko na svoje stare tradicije, na svojo podeželsko mrežo, na duhovnike, ki so skrbeli, da je prišla med slovenske bralce li-
V ) D A O B ) D
teratura po njihovem okusu. Cerkev — saj so ji bili Slovenci že vedno pobožni in pokorni pripadniki — je prispevala svoje: tiskovine, ki ji niso bile pogodu, je dala enostavno pod indeks; abonent Slovenskega vestnika je tvegal ckskomunikacijo ali pa je vsaj grešil in ni smel prejemati zakramentov.
V prvem desetletju svojega obstoja po drugi svetovni vojni je Mohorjeva družba prodala 374.000 knjig. Seveda niso vse knjige ostale na Koroškem, a skoraj vse, kar je na Koroškem prišlo med slovensko ljudstvo, je izdala Mohorjeva družba. Tako je ta ustanova skrbela za slovensko čtivo Korošcev in s tem vplivala na okus bralcev. V glavnem je izdajala večerniško literaturo, natis-
nila je vse romane emigranta Mauser-ja, ki so zgrajeni dokaj enostavno: glavna tema je ljubezenski konflikt. Revna dekla se zaljubi v bogatega kmečkega sina (ali obratno). Iskrena in čista ljubezen ter zaupanje v boga pa seveda premaga vse ovire in vsa nasprotja. V izvirnikih koroških povojnih delih take ,,idile" ni mogoče opaziti (ne v Polanškovih proznih tekstih ne v Messnerjevih in ne v Li-puševih, celo Milka Hartmanova, ki v svojih pesmih opeva predvsem lepote vasi, ima bolj kritičen odnos do nastopajočih oseb). Mohorjeva družba izdaja tudi precej razširjeno revi-
jo Družina in dom (prej ,,Vera in dom"). Teme so večinoma verskega ali družinskega značaja, po možnosti pa sta ta dva med sabo povezana in tako služita vzgojnemu namenu. V njej so objavljali v svoji zgodnji fazi tudi ,,mladjevci".
V svoji založniški dejavnosti Mohorjeva družba ni skrbela za razvoj literarno zainteresiranih bralcev, pa tudi ne za privzgojitev književnikov (če izvzamemo prve številke mladja), ki bi bili zmožni lotiti se človekovih diferenciranih problemov.
Tako imenovani ,,levi tabor" je skušal propagirati med koroškim slovenskim ljudstvom ideale NOB, v književnosti se je opiral na dela, ki so nastajala med vojno in po vojni med matičnim narodom. Tiskarna
Drava je natisnila med drugim Kajuhovo partizansko liriko pa Kranjčevo prozo. Nekaj časa je izdajala tudi leposlovni list ,,Svoboda", ki pa je kmalu zamrl. V tem sklopu je treba omeniti dela, ki so nastala v tem času na Koroškem: zbirki novel "Zibelka" (1953) in ,,Zato" (1957), ki ju je napisal Rok Arih (Drago Druško-vič) in ,,Gamse na plazu" Karla Prušnika-Gašperja. Rok Arih v svojih novelah skuša povezati stare tradicionalne življenjske predstave slovenskega človeka z nujnostmi novega časa. Prušnik pa poroča o svojih doživetjih in spominih iz partizanskega boja.
V družbenih pogojih, ki slovenskemu jeziku niso biii naklonjeni, se je konstantno razvijalo bukovništvo, ki ima na Koroškem že tradicije. Neodvisno od predvsem politično-nio-ralnih implikacij literarne produkcije so nastajala na Koroškem dela, ki so se navezovala na tradicijo ljudskih pesmi in so se izognila višku notranje slovenske sprtosti. Kljub različnemu ustvarjanju zastopnikov te literature jih lahko uvrstimo v kategorijo "Samorastniške književnosti". Najstarejša predstavnica je Milka Hartmanova, ki je za svojo 50-letni-co izdala svojo prvo pesniško zbirko ,,Moje grede" (1952).V pesmih izraža svojo narodno bol in krščanski svetovni nazor. Piše v tradiciji ljudske pesmi. V svoji drugi zbirki ,,Lipov cvet" opisuje kmečko okolje, kmetovo delo, vmes vpleta tudi splošna razmišljanja o življenju in smrti. Tretja zbirka „Pesmi z libuškega puela" (1977) je napisana v pliber-škem dialektu.
Okovov tradicionalne lirike na Koroškem, ki opeva kmetovo navadno idilično življenje, se je znebil Valentin Polanšek. Medtem ko v pesmih Hartmanove prevladujejo rimani verzi in stroga oblika kitice, so že v prvi Polanškovi zbirki ,,Grape in sonce" rime redke in prevladujeta prosti verz in prosta oblika kitice.
(Se HdJg/jMje)
Stovenska titeratura na Koroškem po !etu 1945
A V S T R t J A 1
PETEK, 22. 6.: 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Gost pri Aifredu Ku-binu — 10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Srečanje London Airport — 17.30 Za predšot-ske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč
—	18.00 Muppet show — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Dagmar Kotter nudi: Pridi v park Sannsoci
—	21.15 Argumenti — 22.15 šport — 22.25 Takšen tip nima vedno tahko — 23.50 Poročita.
SOBOTA, 2$. 4.: 15.30 Pesem matere —
17.00	športna abeceda — 17.30 Pinocchio —
17.55	Otrokom za iahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v stiki s kutturo — 20.15 Portret od in z Wiityjem Mit-iovvitschem — 21.40 šport — 22.05 Agent, ki je videt svoje trupto — 23.40 Poročita.
NEDELJA, 24. 6.: 15.45 Vetiki pok — 17.00 Toby in Tobias — 17.30 čebetica Maja —
17.55	Otrokom za iahko noč — 18.00 Ktub senorjev — 18.30 Poj z nami — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Apartma za tri — 21.45 šport — 21.55 Nočni izbor — 22.25 PoTočita.
PONEDELJEK, 25. 4.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Dežeta in ijudje — 10.30 Hay Fever — 10.30 Pesem matere — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 švicarska družina Robinson — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport —
21.45	Poročita.
TOREK, 24. 4.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Angteščina — 10.00 Snov in prostor
—	10.30 Vetiki pok — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Svet iivaii — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuitura in šport — 20.00 Ser-vicebox — 20.15 če igra godba — 21.10 Zakaj gtedatičče? — 22.10 Ljudje v Man-hattanu — 22.55 Poročita in šport.
SREDA, 27. 4.: 9.00 Tudi pošaiiti se je treba — 9.30 itaiijanščina — 10.00 Ziijska dotina — 10.30 Medena tuna — 17.00 Tenak nos — 17.25 Tudi pošaiiti se je treba —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Očetje ktamote — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuitura in šport — 20.00 Zgodbe iz Beriina — 21.00 Zgodbe iz Avstrije — 22.00 Poročita in šport.
ČETRTEK, 28. 4.: 9 00 Za predšoiske otroke — 9.30 Kaj bi tahko posta)? — 10.00 iz pratike — 10.30 Pet Pennijev — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport —
20.00	Teie-muzej — 20.15 Daiii, daiti — 21.45 Poročita in šport.
A v s T R t J A 2
PETEK. 2!. 4.: 18 00 Orien-tacija — 18.25 Gias isiama —
18.30	Per Oiof Sundman —
19.30	Traiter — 20.15 Mozaik znanosti — 21.15 Kronika Adamsov — 22.15 čas v siiki s kutturo in karikaturami tedna — 22.50 Michaet Legrand & Friends.
SOBOTA, 2!. 4.: 16.00 Vstop prost — 17.00 Ktub regiona) — 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Pipp) je čisto iz sebe — 19.30 The Munsters — 20.15 Gutenbach — 22.00 Gata-koncert.
NEDELJA, 24. 4.: 14.30 Mednarodni ženski turnir za judo — 17.00 Dežeta in ijudje —
17.30	Pregted — 18 00 Ogotjufana mtadina
—	19.40 Gospod Rossi išče srečo — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Prizma — 21.55 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 2S. 4.: 18.00 Angteščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Po siedeh kratjice Sabe — 19.30 Orientacija — 20.00 Ljudje v Manhattanu — 20.45 Vstop prost
—	21.30 čas v stik) — 22.00 india Song. TOREK, 24. 4.: 18.00 itaiijanščina — 18.30
Evropa v 20. stotetju — 19.30 Mojstri od jutri — 20.00 Medena iuna — 21.55 čas v stiki s kuituro — 22.30 Ktub 2.
SREDA, 27. 4.: 15.30 tz partamenta — 16.45 Nogomet šotarjev — 18.00 Francoščina —
18.30	Pregted — 19.00 Kaj bi iahko posta)?
—	19.30 The Munsters — 20.00 O fiimu —
20.45	Ategro non troppo — 21.00 šternova ura — 21.45 Čas v siiki s kuituro ter poročita iz partamenta — 22.25 Čas v stiki.
ČETRTEK, 28. 6.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Brez nagobčnika —
19.30	Gtasba neke pokrajine — 20.00 Ha-rotd in Maude — 21.30 čas v stiki s kuituro — 22.05 Ktub 2.
		JUGOSLAVtJA
a		PETEK, 2!. 4.: 17.20 Poročila — 17.25 Deček Skok — 17.40
Otroci kamnov — 18.05 Tri
srca — 18.35 Obzornik — 18.45 čiovekovo teto — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20 00 Stovenski kraji med seboj — 21.35 Frank Ross na prostosti — 22.25 Dnevnik — 22.45 625 — 23.00 Jazz na ekranu.
SOBOTA, 2$. 6.: 8.00 Poročita — 8.05 Japonske pravijice — 8.15 Vrtec na obisku — 8.30 Pisani svet — 9.05 Dokumentarna oddaja — Pota Poijske — 625 — 16.55 Poročita — 17.00 Con amore — mtadinski fitm — 18.40 Naš kraj — 18.50 Muppet show — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Začetek te-stivata otroka — 20.55 Offenbachove norčije — 21.50 Dnevnik — 22.05 Zbiratec.
Ledvica:
VESTNIK * ŠPORTNt VESTNIK * ŠPORTNI VESTNIK * ŠPORTNI VESTNIK * ŠPORTNI VESTNIK # ŠPORTNI
SAK si je pribori! vstop v spodnjo iigo
Žeiezna Kaipa — Siovenski atietski kiub 0:2
Nogometno društvo Slovenskega atletskega kluba' je minulo soboto v zadnji in odločilni tekmi igralo proti Železni Kapli. Kljub slabemu vremenu se je na igrišču v Železni Kapli zbralo okrog 500 ljudi, od katerih je bila najmanj polovica slovenskih navijačev, ki so prišli iz vseh koncev, da si ogledajo to
ha. V 43. minuti je Hobel Martin prvič zatresel mrežo, toda sicer dobri sodnik je ta gol iz nerazumljivih razlogov razveljavil.
V drugem polčasu so se naši nogometaši še bolj zagristi v igro, vendar je prvi gol pade) šele v 70. minuti. Potek je bil sledeč: po sredini je prodrl Marjan Velik, kate-
Jutri, v soboto 23. junija in nedeijo 24. junija
vsi prijatelji Stovenskega atletskega kluba na nogometni turnir v Globasnico
pomembno tekmo, ki naj bi odločila ali bo uspelo priti v spodnjo tigo ali ne.
Na težkem terenu se je razvila hitra in borbena igra. V prvih desetih minutah je moštvo Železne Kaple močno napadalo, potem pa je SAK prevzet iniciativo. Sledili so nevarni napadi slovenskih nogometašev, vendar ne nasprotnik, temveč luže pred nasprotnikovimi vrati so zabranile uspešen potek akcij. Mnogoštevilni prosti streli v 1. polčasu niso prinesli zaželenega uspe-
Zmagovito moštvo Stovenskega attetskega kluba, na iatost z majhno po manjktjivostjo — na sliki ni vratarja Stanoje Dodiča
Prva privatna banka na Koroškem
Na celovškem Starem trgu bo v nedeljo v zgodovinski zgradbi Patais Goess, otvorjena prva privatna banka na Koroškem. Podjetje Rossler AG detuje v zvezi z Erste osterreichische Sparkasse, katera je privatno banko stoodstotno odkupita. Podjetje Ross-ter AG s svojo celovško poslovalnico hoče zajeti samo določen krog ljudi iz ekskluzivnih krogov. Banka deluje samo po dogovorjenem terminu, saj gre njen servis tako daleč, da tudi v večernih urah z individualnimi denarnimi problemi in trgovskimi transakcijami ustreže in svetuje razvajenim zasebnikom. V diskusiji z ver-ziranimi bančnimi strokovnjaki se je
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje društva na
DELOVNO AKCIJO
v nedeljo 24. junija 4979 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v „Koči nad Arlhovo pečjo" na Bleščeči planini.
Prisrčno
KPD Šmihel vabi na veseloigro
SRCE NIKDAR NE LAŽE
ki bo v nedeljo 24. junija 4979 cb 49.30 uri v farni dvorani v Šmihelu.
Gcstuje dramska skupina iz Braslovč.
Prisrčno fdčdjfn;/
Nogometni turnir SAK
v soboto 23. in nedeljo 24. junija 4979 v Globasnici.
Sodelujejo nogometna moštva Iz Šmihela, Zvabeka, Globasnice, SAK In druga (skupno 6 moštev) Pričetek oba dni ob 44. uri.
Mladinci SAK igrajo v nedeljo 24. junija ob 42. uri proti Žvabeku
SAK pies v šotoru
pri Šoštarju v Globasnici
v soboto 23. 6. po)e in igra za vas EDVIN FLISER z ansamblom v nedeljo 24. 6. poje in igra za vas IVO MOJZER z ansamblom
1. in prvak SAK	20 13 2		5	47 16	28
2. Ktcpinj	20 10 7		3	32 22	27
3. St. Paul	20 10 5		5	33 24	25
4. Šmihel	20	94	7	30 30	22
5. M. Rojcich	20	7 6	7	31 42	20
6. Podkrncs	20	75	8	30 35	19
7. Tinje	20	66	8	26 28	18
8. Frantcchach	20	82 10		37 42	18
9. St. Stefan	20	64 10		31 32	16
10. 2et. Kapla	20	7 2 11		33 43	16
11. St. Michael/L. 20		43 13		32 48	11
SAK je igral lakote: Dodič, Hribar, Lampichler, Woschitz, Pandel, Jakobič, Goleč, Fera, Velik (Polart-šek), Hobel, Zablafnik (Kupper).
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA razpisuje šolanje za
VADITELJE NAMIZNEGA TENISA (I. stopnja), INŠTRUKTORJE NAMIZNEGA TENISA (H. stopnja) in VADITELJE NOGOMETA (I. stopnja)
Tečaj za vaditelje in inštruktorje namiznega tenisa bo v času od sobote 44. do torka 47. julija 4979 v Selah (farna dvorana). Predavatelj: Janez Mikeln (Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana).
Tečaj za vaditelje nogometa bo v času od srede 4$. do sobote 48. avgusta 4979 v Železni Kapli (hotel Obir).
Program tečajev predvideva 30 ur teorije in prakse in se konča z izpitom. Po uspešnem izpitu prejme kandidat diplomo in naziv vodnik oziroma inštruktor. Tečaji so predhodni tečaji za trenerje. Kandidati, ki se prijavijo na sedež Slovenske športne zveze, Spitalgasse 4 2, Ceiovec (tel. 85 2 35), se zberejo na dan pričetka tečaja na navedenem mestu. Tečaji so celodnevni. Stroške prevoza do mesta šolanja in stroške prebivanja nosi vsak kandidat sam, stroške za predavatelje pa nosi SŠZ.
rega pa sa ob robu kazenskega prostora porušili. Prosti strel pa je neubranljivo v levi spodnji kot zabil Goleč. Deset minut nato je padla dokončna odločitev — po podaji Fere in napaki vratarja je Hobel zatresel mrežo.
S to zmago si je Slovenski atletski klub pa treh letih napora' in prizadevanj te zagotovil prehod v H. koroško ligo.
Istočasno je igralo moštvo iz Klo-pinja proti Šmihelu pri Pliberku neodločeno 1:1.
možno pogovarjati in si pustiti svetovati tudi v lastnem stanovanju, če zasebnik to želi. Othenjena banka hoče postati alternativa napram drugim bankam, njeno geslo pa je anonimi-tcta, individualnost ter diskretnost v vseh denarnih poslih, predvsem pa v kreditnih in vrednostnopapirnih transakcijah. Ob otvoritvi v nedeljo 24. junija prireja Rossler AG matinejo z znanim dunajskim igralcem Klaus Maria Brandauer-jem in Roland Batik-triom v Domu glasbe v Celovcu. Na matinejo, ki se prične ob 11. uri dopoldne pod geslom „Auf Heller und Pfennig" je vsakdo prisrčno vabljen.
Pričetek oba dni ob 20. uri
PrvsrČMO
S primorskimi pianinci na Dobraču
Začetkom meseca junija je Planinsko društvo Nova Gorica pod vodstvom Klemente Vuge organiziralo izlet na Dobrač, ki ima zaradi prelepega razgleda tudi laskav naziv — koroški Rigi. Ker imamo slovenski planinci na Koroškem prisrčne medsebojne stike s planinci tega društva, smo jih povabili, v našo planinsko postojanko „Kočo nad Arihovo pečjo" na Bleščeči, kjer smo se v prijetni družabnosti poveselili in se naslednjega dne skupno z njimi podali na Dobrač.
Do parkirišča na Trati (Rof)tratten, 1743 m) kamor vodi lepa gorska cesta, smo se pripeljali z avtomobili in po-
Slovenska prosvetna zveza obvešča
Likovna koionija „VUZENiCA 79" bo teto: med 11. in 25. avgustom. Miodi iikovniki se bodo tudi ietos uriti veščin gtafike, seveda pa bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi dovoij časa za iziete in kopanje. Tako bodo imeti priiožnost nekaj iepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov. Udeieienc) koionije naj bi biti stari vsaj 10 iet. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeiežcnce do 20. ieta starosti.
Zadnji rok prijave 25. julij 1979.
Prijave pošijitc na nasiov: Sto-venska prosvetna zveza, 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10/1, telefon (0 42 22) 32 5 50
tem preko snežišč nadaljevali pot peš proti vrhu Dobrača (2167 m), na katerem so kar štiri posebnosti — dve cerkvici, planinska postojanka Ludwig-Walter-Haus in 160 metrov visoki televizijski stolp.
Pogorje Dobrača (Villacher Alpe), ki ga od glavnega grebena Ziljskih Alp loči potok Cajna (Notscher Bach), tvori z Rdečo steno (Rote Wand, 1532 m), Babo (Wabenriegel, 1445 m), Golim vrhom (1290 m) in Volčjo jamo (925 m) svojo posebno gorsko gmoto, ki pada strmo proti jugu, kar spominja na strašni potres leta 1348, ki je povzročil, da so se odtrgali južni obronki Dobrača in pod seboj zasuli več vasi (na stotine mrtvih). Tudi na severni strani Dobrača proti Plajberku (Bleiberg) je ta gora zahtevala že na desetine smrtnih žrtev v obliki snežnih plazov, ki so že večkrat dobesedno zasuli ta kraj. Da bi Plajberk zavarovali pred to belo nevarnostjo gradijo na najbolj izpostavljenih mestih kovinske zapreke, ki branijo snegu, da bi zdrsnil v dolino. Ko smo se vzpenjati proti cilju, smo videli celo vrsto teh naprav, ki sicer niso v okras narave, vendar pa so zelo potrebne. Kljub tem napravam pa se še vedno zgodi, da je treba rudarski kraj Plajberk zaradi nevarnosti plazov od časa do časa evakuirati. Torej Dobrač le ni tako dobra gora, kakor izraža njen naziv, nasprotno — Dobrač štejemo med najbolj usodepol-ne gore na svetu, saj ima na vesti, kakor nekateri trdijo, nad tisoč človeških žrtev. Verjetno je ta gora „dobra" predvsem zaradi tega, ker ima v svojih nedrjih ogromne količine termalne vode, ki v obliki toplih vrelcev privrejo na dan; tako v Toplicah (Warm-bad) pri Beljaku, kakor tudi v zgoraj omenjenem Plajberku.
V zvezi z obema cerkvama na vrhu
izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slo venskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10. tel. 32 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarsko družba z o. j Drava, Celovec — Borovlje
Dobrača naj povemo, da sta najvišji (nekdaj romanski) v Evropi in da sta obe posvečeni Mariji. Leta 1690 je bila zgrajena takoimenovana slovenska (na zahodu), dve leti pozneje pa nemška verkev (vzhodna), ki so jo zgradili rudarji iz Plajberka.
Razgled z Dobrača je najlepši in najveličastnejši v Vzhodnih Alpah in sega od štajerskih planin do Visokih Tur z Grof)g!ocknerjem in čez Karavanke do kralja Julijcev mogočnega Triglava; na zahodu pa do južnotirol-skih Dolomitov. Tipično za Dobrač je tudi, da z njegovega temena vidiš vso Koroško, predvsem pa južni det — Rož, Podjuno, Žilo, kjer živi in deluje tudi naš slovenski živelj. Na žalost smo bili samo delno deležni te lepote, ker je bilo megleno in je od časa do časa celo malo deževalo.
Na vrhu Dobrača pri slovenski cerkvici smo se zadržali dalj časa in to priložnost izrabili, da smo se pomenili o nadaljnjih načrtih našega medsebojnega sodelovanja.
Sestop oziroma (pri nekaterih) spust do avtomobilov na Trati je bil užitek posebne vrste, zlasti za tiste tovariše, ki so imeli s seboj smuči. Kljub več ali manj neugodnemu vremenu je bilo naše srečanje s primorskimi planinci prijetno in polno tistega privlačnega vzdušja, ki ga lahko doživljaš samo v družbi iskrenih prijateljev v osrčju svobodnih planin.
Mladina iz dekanije Borovije vabi na
NOČN) POHOD NA MACNO v noči od petka 29. 6. na 5obofo 30. 6. 1979
Zberemo 5e 29. 6. ob 21. uri no Kočuhi (kjer 5e odcepi pot na Mccno). Mladino bodo spremijcii bogosiovci; vsak ima možnost, de se v skupinskih pogovorih obrne na teo-ioge z vprašanji in probiemi. Ob senčnem vzhodu bo na Macni skupna sv. maša.
Ob deževnem vremenu bomo pohod preiožiii.
Tudi miadina iz ostaiih dekanij prisrčno vabijena!
Slovenska špornta zveza v Ceiovcu vabi na
iii. SREČANJE SLOVENSKiH ŠPORTNiKOV iZ OBMEJNiH DEŽEL V AJDOVSČiNi 23. in 24. junija 4979 Odhod udeiežencev srečanja z omnibusom iz Celovca v soboto 23. junija ob 8. uri izpred gtavnega koiodvora (žeieznica). Povratek v Ceiovec v nede jo 24. junija v času od 19. do 20. ure na giav-nem kciodvoru oz. v dijaškem domu SSD.
Siovensko prosvetno društvo ..Kočna' v Svečah vabi ob 70-ietnici obstoja k
ODKRtTJU SPOMENiKA
ANDREJU EiNSPiELERJU očetu koroških Siovencev, so-ustanoviteiju Mohorjeve družbe, veiikemu kuiturnemu de-iavcu, časnikarju in poiitiku ki bo v nedeljo 1. juiija 4979 ob 10.30 uri v Svečah. Popoidne ob 14.30 uri pa bo v kuiturnem domu na Bistrici v Rožu prireditev posvečena 70-tetni prosvetni dejavnosti domačega Stovenskega prosvetnega društva.
Strokovna šola za ženske poklice šolskih sester v Št. Petru pri St. Jakobu v Rožu vabi v soboto 23. junija ob 15. uri in v nedeljo 24. junija ob 14. uri na
ZAKLJUČNO PRiREDTiEV
pod geslom
..Hodi) po zemtji sem naši..."
(Oton Zupančič) potovanje po stovenskih pokrajinah
s pesmijo, folkloro, diapozitivi in s spremno besedo. V drugem delu prireditve bodo učenke pokazale svoje igralske talente. Istočasno si lahko ogledate tudi šolske izdelke učenk.
RADIO — TELEVIZIJA
s 7.
NEDELJA, 24. 4.: 9.30 Poročila — 9.35 Britanska encikiopedija — 10.00 Od vsakega jutra raste dan: Loče, Sveče — 10.25 W. Mankowitz: Dickens iz Londona — 11.15 Sezamova uiica — 12.20 Pevski tabor Šentvid — 13.20 Poročila — 14.25 Motokros v Tržiču — 15 15 Lov za zlatom — film — 16.25 Motokros v Tržiču — 17.15 Eksotični gosti — 17.30 Vzpon — kratek fiim — 17.55 Športna poročita — 18.00 športno prvenstvo JLA — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Velika soba — drama — 20.55 Beta knjiga — 21.40 Dnevnik — 22.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 športni pregied.
PONEDELJEK, 25. 6.: 16.20 Kmetijska oddaja TV Sarajevo — 17.20 Poročita — 17.25 Giasbena pravijica — 17.30 Dokumentarni film — 18.05 Spekter — 18.35 Obzornik —
18.45	Miadi za miade — 19.20 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 20.00 Enkratna Phyi!iis Dixey — TV drama — 21.40 Mozaik kratkega filma — 22.00 TV Dnevnik.
TOREK, 24. 4.: 17.55 Poročita — 18.00 Pevski tabor Šentvid — 18.30 Obzornik — 18.40 Po siedeh napredka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja —
20.55	Korenine — TV nadatjevanka — 21.40 Opojno potetje — 22.45 Dnevnik.
SREDA, 27. 4.: 17.00 Poročita — 17.05 Moje akcije — 17.20 Festiva! mladinskih pevskih zborov v Ceiju — 17.50 Obzornik — 18.00 Ne prezrite — 18.15 Zgodovinska ura na
— 19.30 Dnevnik — 21.35 Rock koncert
batini — 19.20 Cikcak 20.05 igre brez meja —
—	22.00 Dnevnik.
ČETRTEK, 28. 4.: 17.40 Poročita — 17.45 Apokalipsa živa)! — 18.35 Obzornik — 18.45 Razmišijanka — izmišijanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Fiim tedna: Hitier
—	prikaz neke kariere — 23.20 informativno oddaja.
SLOVENSKE ODDAJE RADfA CELOVEC
PETEK, H. 4.:	14.10 Celovški radijski
dnevnik — Zabavna glasba — Zanimalo, vas bo.
SOBOTA, 23. 4.: 9 45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, !4. 3.: 7 05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK. 2S. 3.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — iz ljudstva za ljudstvo (Jože Pasterk govori z Ljudmilo Hasle v Vinogradih pri Zitari vasi o domačih zdravilih in zdravljenju nekdaj) — II. del.
TOREK. M. 3.: 9.30 Dežela ob Dravi — Land an der Drau — 14.10 Celovški rodij-ski dnevnik — šport — ..Otroci, poslušajte I"
SREDA, !7. 3.:	14.10 Celovški radijski
dnevnik — Veseli val.
ČETRTEK, M. 3.: 14.10 Celovški radijskt dnevnik — Glasbeni mojstri.