Leto	XXII.llPj/l fl	Šteiritfca 86.
gssi i	j|\l	U) I §ipsi
90 din, za h lete 45 din,	Rokopisov ne vračamo. —
mesečno 15 din, Tedenska w	Dn,.,_ ^	,_
1£V”“S,J£: Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo nlci v Ljubljani št. 11.953.
ivhssia vsak ponedeljek,
" sredo in petek
Ljubljana, sreda 2. avgusta 1939
C ta, n a posamezni VSA številki din 1
Kako ie s sporazumom
Vsa jugoslovanska javnost odkritosrčno želi, da bi se sporazum čim prej sklenil. Od najbolj odločilnih ljudi je tudi jugoslovanska javnost že slišala, da je sporazum na dobri poti in da bo sklenjen mnogo pred jesenjo. Kaj pa bo vsebina sporazuma, o tem še ni znano nič definitivnega. Zadnji »Hrvatski dnevnik« pa pove o osnovi sporazuma nekaj več in ker je sporazum tudi za gospodarsko javnost največje važnosti, objavljamo v informacijo svojih čitateljev uvodnik »Hrvatskega dnevnika«, ki se glasi:
»V dnevnem tisku se ni zadostno ocenila znana interpelacija dr. Milana Stojadinoviča in tovarišev, kakor se tudi sploh ni razpravljalo o letakih, ki so jih izdajali neki ljudje iz okolice dr. Stojadinoviča. To je vsekakor škoda, ker bi se na ta način razčistilo vprašanje, ki mora predvsem zanimati srbsko javnost. V tej interpelaciji in v teh letakih se namreč stvari predstavljajo tako, kakor da bi bili s sporazumom o novi organizaciji države ogroženi interesi državne za-jednice na splošno, srbskega naroda pa še posebej. Ti očitki so vsekakor takšne narave, da je treba nanje odgovoriti. To bi bilo tem laže, če bi se za te trditve tudi navedle konkretne činjenice in dokazi za te trditve. Teh činjenic pa ni, očevidno zato, ker jih dejansko ni. Poskusiti pa hočemo, da navedemo one interese, ki so brez dvoma skupni ter da pokažemo, če so ti interesi v resnici ogroženi. Prav tako pa se bomo bavili tudi s srbskimi interesi, da vidimo, če morda tem grozi katera nevarnost.
Med skupne interese države spada brez dvoma nedotakljivost državnega ozemlja. Za to nedotakljivost se mora skrbeti zlasti dvoje ministrstev: zunanje in ministrstvo za vojsko in mornarico. Prvo ministrstvo se poslužuje diplomacije, dočim mora drugo skrbeti za organizacijo vojske in njeno oborožitev, da more ubraniti državne meje, če bi bila država napadena. Ker so ti interesi skupni, se mora tudi za nje voditi skupna skrb. — Predsednik dr. Maček je, ko se je razgovarjal in pogajal o novi organizaciji države, priznal to činje-nico in s tem že vnaprej ovrgel vsak očitek, da bi mogla biti nova organizacija na škodo skupnih interesov, t. j. države kot celote.
Poleg teh skupnih interesov so nedvomno tudi drugi interesi, ki se morejo razdeliti v dve skupini: neki so sicer čisto posebni, a so tako važni, da se odražajo v sili državne zajednice kot celote, dočim so drugi popolnoma lokalni ter zelo malo ali celo nič ne posegajo v življenje države kot celote. Med posebne interese, ki jih je sicer treba prepustiti skrbi posameznih krajev, ki pa so indirektno splošni, spada vsekakor gospodarsko in prosvetno stanje. Od gospodarske sile zavisi med drugim davčna sila, od davčne sile pa tudi dohodki, ki so potrebni za varovanje in zaščito direktnih skupnih interesov, ki se kažejo v skupni zunanji politiki in skupni državni obrambi. More se torej samo postaviti vprašanje, kdo je bolj sposoben in bolj poklican, da za te interese skrbi. Kakor hitro so neki interesi ugotovljeni kot direktno skupni, je s tem tudi že ugotovljeno, da so enako važni za vse sestavne dole državne zajed-
nice ter da zato niti en del ne bo delal na njih škodo. Gospodarski in kulturni interesi so nasprotno samo indirektno skupni ter morajo zato te uspešno voditi tudi posamezni interesirani kraji. To delo bodo opravljali vestno, ker je tudi njim v korist, od tega pa bo imela korist tudi državna zajedni-ca. Kar se pa tiče strogo lokalnih vprašanj, ki se ne tičejo širših krogov, je jasno, da se morajo ti prepustiti popolnoma lokalnim oblastem in samoupravam.
Kakor smo torej videli, ne more biti niti govora o nevarnosti za državo kot celoto. Pa poglejmo sedaj, kako je s posebnimi srbskimi interesi. Če govorimo o srbskih interesih, mislimo na interese srbskega naroda, zlasti srbske-kmeta. Gre torej za to, če bo srbski narod zaradi nove organizacije države imel kakšno škodo na gospodarskem ali kulturnem
področju, če bo izgubil neke koristi ali prednosti, ki jih je dosedaj imel ali pa, če bo ostala nedotaknjena možnost njegovega gospodarskega in prosvetnega razvoja. Jasno je, da pri tem mislimo na razvoj na podlagi lastnih sil in lastnih sredstev, ker niti nasprotniki državne reorganizacije ne trde, da bi moral srbski narod živeti na račun drugih. V tem oziru ni bila poudarjena niti ena činjenica. Dokler pa se z nasprotne strani ne navedejo takšna dejstva, moremo po pravici smatrati, da te nevarnosti ni. Postaviti bi se moglo še vprašanje, če ne bi morda Hrvati v novi državni zajednici prišli v takšen položaj, da bi se gospodarsko in kulturno razvijali na račun Srbov, da bi torej izkoriščali srbsko gospodarsko silo v svojo korist. Pa tudi v tem oziru se niso navedli nikaki konkretni očitki, mi pa moramo priznati, da si jih
sami nikakor nismo mogli zamisliti. Zato prihajamo do zaključka, da sploh ne more biti resnega razpravljanja o kakšnem zapostavljanju Srbov.
Če imamo vse to pred očmi in če vidimo, da nekateri kljub temu nastopajo proti potrebnim reformam, prihajamo do zaključka, da mora tu odločevati neki drug vzrok. Biti mora neka druga nevarnost, ki pa se more nanašati samo na nelegitimne zahteve, ki nimajo moralne pravice do zaščite. More iti za hegemonistične težnje ali za interese posameznikov, ki hočejo ohraniti svoj privilegirani položaj. Če pa bi bilo res tako, potem je tudi takoj jasno, da Hrvati ne morejo iti na roko takim željam in da srbski narod zaradi teli teženj ne more nastopiti proti predlaganim spremembam, s katerimi bi se rešilo hrva-tsko vprašanje.«
Še o rentabilnosti naših
železnic
Ne gre za lokalne koristi, temvei za dobro
gospodarienie
Beograjska »Nezavisna Tribuna« je v svoji zadnji številki reagirala na izvajanja inž. Stanislava Rogli-ča o izpopolnitvi naših železnic. V svojem članku ne ugovarja ugotovitvam inž. Rogliča, da so železnice v Sloveniji najbolj rentabilne in navaja tudi nekatere teh ugotovitev, tako n. pr., da je Slovenija glede tovornega prometa v Evropi na šestem mestu, beograjska železniška direkcija pa šele na 23., da pride v Sloveniji na 1 km proge 11.000 potnikov, v beograjski direkciji pa le 3.900 in da znašajo zato dohodki železnice na 1 km v ljubljanski direkciji 350.000 din, v beograjski pa samo 148.000 din. Tem ugotovitvam, kakor povedano, beograjska revija ne ugovarja, pač pa logičnemu zaključku iz teh ugotovitev, da bi se morale nove železniške proge delati predvsem tam, kjer so rentabilne, v za železnico pasivnih krajih pa le do neke določene meje.
»Nezavisna Tribuna« pravi, da je tu inž. Roglič pozabil na nekatere zelo važne momente. Predvsem niso železnice le komercialno podjetje, temveč imajo tudi važen gospodarski, socialni, kultur-no-politični in drž. obrambni značaj. Zato ne more samo vprašanje rentabilnosti odločati. Nadalje opozarja člankar »N. T.«, da slovenski industrialci prav dobro vedo, da jim železnice v Sloveniji ne morejo dosti koristiti, če ne bi imeli možnosti, da prodajo svoje izdelke tudi v druge pokrajine, kjer je konsum največji. Člankar postavlja v zvezi s tem še vprašanje, kako bi si Slovenija mogla nabavljati cenena živila, če ne bi bilo v južnih in vzhodnih krajih železnic. Samo Jugoslavija kot enotno gospodarsko središče daje Sloveniji možnost gospodarskega napredka, če pa je to res, nadaljuje člankar, potem se morajo železnice zidati v onih krajih, v katerih jih manjka, kar pa naj za Slovenijo baje ne velja. Baš zaradi teh novih prog bodo tudi »pasivni« kraji mogli razviti svoje gospodarstvo in tako sčasoma zagotoviti rentabilnost teh novih prog.
Člankar pravi na podlagi vsega
tega, da je lokalni patriotizem sicer lepa stvar, a nevaren, če gre predaleč. Ravno Slovenci pa da nimajo vzroka, da bi se pritoževali. Njih gospodarstvo je najbolj razvito in v rokah samih Slovencev. Slovenija pa da ima tudi koristi od napredka drugih pokrajin. In zato je tudi v interesu Slovenije, da se zgrade tudi v drugih revnih pokrajinah nove železnice.
Člankarja »N. T.« moramo predvsem opozoriti, da pri razpravi o rentabilnosti naših železnic sploh ne gre za neke čisto lokalne interese, temveč za načelo dobrega gospodarjenja, ki naj se uveljavi tudi pri državnih železnicah. To je bila osnovna misel Rogličevih izvajanj in na to misel bi moral odgovoriti člankar, če bi hotel objektivno odgovoriti.
Kajti razmere pri naših železnicah so takšne, da jim denarja primanjkuje na vsej črti in da zaradi pomanjkanja denarja ni niti več zagotovljeno redno obratovanje železnic. Tako vozijo naši vlaki zaradi slabih prog mnogo prepočasi, ves vagonski park je treba obnoviti, ker so vagoni neudobni in zastareli, železniško osebje je plačano tako slabo, posebno pa še v nekaterih direkcijah (in med temi je ljubljanska na prvem mestu) tako maloštevilno, da je prezaposleno, da že zaradi tega trpi železniška služba. Naše železnice trpe torej takšno pomanjkanje denarja — in to kljub visokim tarifam —, da ne morejo zadostiti niti svojim rednim obratnim dolžnostim. Za naše železnice je zato kardinalno vprašanje, kako povečati svoje dohodke in šele za tem vprašanjem pridejo vsa druga vprašanja.
Logičen zaključek te osnovne konstatacije pa je, da naše želez' nice smejo zidati nove proge le, če je njih rentabilnost zagotovljena, ker bo sicer njih finančna zadrega še večja. Če se hočejo kljub temu zidati nove železnice, potem se smejo te zidati le s pomočjo izrednih dohodkov ali državnih po sojil, ne pa iz tekočih dohodkov železnic, kakor se to dela doslej. Kajti če se to načelo ne upošteva,
morajo postati deficitne še one proge, ki so bile dosedaj aktivne. Poleg tega pa se zapravlja in uničuje v železnice investirani kapital, če se proge ne vzdržujejo tako, kakor bi se morale.
Prav nikak lokalni patriotizem ni zato, če se zahteva rentabilnost tudi novih železniških prog, tem več le zahteva, da tudi železnice dobro gospodarijo.
Druga je seveda stvar, če bi bi' le naše železnice aktivne in če bi imele velike presežke. V tem primeru bi mogle železnice tudi de lati nove proge in tudi nerentabilne. Kajti res ni treba, da bi delale železnice čiste dobičke. Še manj pa je seveda treba, da bi delale vedno večje izgube, ker morajo te spraviti železnice polagoma v katastrofo.
To je jedro vsega vprašanja, o tem jedru pa člankar »N. T.« sploh
ni hotel razpravljati, ker je pač čutil, da so stvarni argumenti premočno proti njemu. Zato skuša spraviti vso debato na stranski tir, zato razpravlja o lokalnem patriotizmu, ki ga pa seveda imajo po njegovem mnenju samo Slovenci. Vsi argumenti, ki jih pri tem navaja, pa se morejo z uspehom uporabiti tudi proti njemu in njegovemu silno razvitemu lokalnemu patriotizmu, zaradi katerega tudi nastopa proti slovenskim zahtevam. Ali ima morda samo Slovenija koristi od napredka drugih pokrajin, ali ne profitirajo tudi te od napredka Slovenije? Ali člankar »N. T.« morda ne ve, da plačuje Slovenija mnogo več davkov, kakor pa bi jih morala po številu svojega prebivalstva? Napredek Slovenije pomeni prav gotovo zvišanje državnih dohodkov, nikdar pa se v enakem razmerju ne povečajo državni dohodki, če napreduje katera druga pokrajina!
Smešno je govoriti, da more dobiti Slovenija cenena živila iz juga in vzhoda le, če so tam železnice. Predvsem moramo naglasiti, da mora danes Slovenija kljub vsem železniškim zvezam plačevati iz teh krajev žito nad svetovno pariteto in da bi mogla dobiti živila iz tujine mnogo ceneje.
Tudi glede potreb Slovenije po novih železnicah nima člankar pravega pojma. Če bi bilo pri nas vse tako, kakor bi moglo in moralo biti, bi se morala v tistem hipu, ko je bila Slovenija z rapallsko pogodbo odtrgana od morja, začeti delati nova železniška zveza Slovenije z morjem. Niti ena proga v državi ni tako potrebna ko ta. A vendar se ni zgradila.
Še enkrat ponavljamo: Ne iz lokalnega egoizma, temveč iz edino pravilnega gospodarskega načela zahteva Slovenija, da se tudi pri naših železnicah dobro gospodari, da bodo mogle te napredovati in da bo že enkrat železniško osebje vsaj malo bolje plačano. Kdor pravilnosti te zahteve ne uvidi, ni objektiven ali pa mu celo manjka dobre volje. Drugačna konstatacija po vsej sili povedanih razlogov o nujnosti rentabilnosti naših železnic res ni mogoča!
Rcvj/d slovanske folklore
Objave Mariborskega tedna
Festival slovenskih narodnih običajev v okrilju letošnjega VIII. Mariborskega tedna v soboto dne
5. avgusta popoldne in v nedeljo
6. dopoldne bo, sodeč po dosedanjih pripravah, dogodek, kakršnega Slovenija še ni doživela. Poleg doslej že napovedanih 9 skupin iz bivše Kranjske in Spodnje Štajerske se obeta še 10 iz Istre. Festival vzbuja po vsej Sloveniji in Jugoslaviji tako veliko zanimanje, da se pripravljajo celo že posebni vlaki, ki bodo pripeljali obiskovalce iz najrazličnejših krajev. Za obisk festivala je dovolilo prometno ministrstvo še posebej četrtin-sko vožnjo na naših železnicah, veljavno za prihod v Maribor od 4. do 6. avgusta, za odhod iz Maribora pa od 5. do 7. avgusta. Dne 2. in 3. avgusta bo predaval o slovenskih narodnih običajih po ljubljanskem radiu glavni voditelj festivala, ravnatelj folklorističnega instituta Glašbene Matice v Ljubljani, g. France Marolt. Dne 5. avgusta pa bo prenašal prireditev festivala ljubljanski radio v celoti.
Tekmovanje jadralnih letal bo
posebna prireditev letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. To tekmovanje bo pokazalo vse rezultate dosedanjih naporov tega našega mladega športa.
Komično gledališče bo čisto nova atrakcija letošnjega VIII. Mariborskega tedna. Nameščeno bo na razstavišču in odprto ves čas od 5. do 13. avgusta. Vprizarjalo bo krajše komedije, burke in skeče na popolnoma svojevrsten način. Prav tako bo pa tudi zanimivost prve vrste razstava sodobnih karikatur, večinoma političnih.
Dela za veliko tekstilno razstavo, ki bo nameščena v veliki unionski dvorani in predstavljala med razstavami letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta največjo zanimivost, so že v polnem teku. Pokazala bo vse izdelke mariborske in okoliške tekstilne industrije, ki je ena najmočnejših v Jugoslaviji.
4. Zlasti se opozarjajo vsi na stolpec »Uvoženo blago« (vrsta in količine blaga), da mora biti na-V zadnjih dneh so bile v evrop-1 tančno označena vrsta in količina skem tisku objavljene vesti, da bo blaga, v kolikor se vplačilo ne na-
,Vesti o jugoslovanskem posojilu v Angliji
dobila Jugoslavija v Angliji bla govni kredit v višini 3 do 4 mi
| naša na blago, potem se mora tudi navesti razlog, zakaj se plačuje
lijonov funtov. Po teh vesteh bi blago. Cena novih obrazcev je po spadalo to posojilo v okvir onih 25 din in vsebujejo 50 izplačilnih
60 milijonov funtov, ki jih je Anglija rezervirala za izvozne kredite iz političnih namenov. Z ozirom na te vesti poroča »Jugoslovanski Kurir«, da si Jugoslavija ne želi ne kreditov v gotovini in ne v blagu, če bi se zaradi tega morala količkaj spremeniti njena zunanja politika. Poleg tega pa noče Jugoslavija sprejeti nobenega posojila, če ne bi bila vrnitev posojila zagotovljena s tem, da bi se plačala z izvozom jugoslovanskega blaga. Jugoslavija je pripravljena sprejeti blagovne kredite samo na tej podlagi, da daje tudi ona za blagovne kredite blago.
Vse te vesti v evropskem tisku so najbrž nastale zaradi neinformiranosti listov. Jugoslaviji se namreč ponujajo blagovni krediti za naše železnice, rečni promet, postavitev tvornice za celulozo, graditev novih železnic, pristanišč in za razna melioracijska dela. Vse te ponudbe pa so bile storjene že prej, nekatere pa so bile tudi že odklonjene. Zato niso imeli listi prav nobene podlage za trditev, da bi Jugoslavija že bila vključena v sistem angleških tako imenovanih izvoznih kreditov.
nalogov.
Rezultat ljudskega štetja v Nemčiji
Objavljeni so bili prvi rezultati nemškega ljudskega štetja z dne 17. maja 1939. Vse prebivalstvo
Velike Nemčije šteje 79'73 milijona ljudi, s češko-moravskim protektoratom pa 86"5 milijona. Po številu prebivalstva je Nemčija v Evropi za Rusijo druga država. (Evropska Rusija ima 135, Anglija 47, Italija 44, Francija 42 in Poljska 35 milijonov ljudi.) Če se ne štejejo kolonije, potem je Nemčija na 4. mestu (za Kitajsko 437, Rusijo 171, U. S. A. s 129 milijoni ljudi). Če se pa štejejo tudi kolonije in dominioni, je na 1. mestu Vel. Britanija s 525 milijoni ljudi, nato slede Kitajska, Sov. Rusija, U. S. A., Francija, Japonska in na 7. mestu Nemčija. — Poročilo pra-
vi, da je na vsem svetu okoli 100 I pa je združitev vseh miroljubnih milijonov Nemcev, kar pa je malo držav v eni fronti 2eli, da se po-
optimi3tično. V nemških veleme-
gajanja z Rusijo čimbolj pospešijo
in da odpotuje v Moskvo eden naj-
stih z nad 100.000 prebivalci živi bolj uglednih članov vlade, ker bi 23'5 milijona ljudi ali 30°/o. Vseh se s tem uspeh pogajanj olajšal, velemest z nad 100.000 prebivalci |	d6a00J0€0
da Anglija še nadalje podpira Kitajsko. Končno je naglasil, da je vstop k fronti miroljubnih držav vedno vsem odprt, tudi Nemčiji in Italiji.
Za njim je govoril zastopnik de-
je 61, na novo so dosegla nad 100.000 prebivalcev mesta: Bonn,
Dessau, Freiburg, Potsdam, Rostock in Wilhelmshaven. Berlin ima 4’3, Dunaj 1'9, Hamburg 1'68 milijona ljudi. Nad pol milijona I lavske stranke Dorten, ki je zlasti
imajo: Miinchen (v stotisočih) 8'2, Koln 7’6, Leipzig 7, Essen 6‘5, Dresden 6'2, Breslau 6'1, Frankfurt 5'4, Dortmund 5'3 in Diissel-dorf 5"3 3totisoč prebivalcev.
Svetovne	zal
Nalta	post	aia	naivain
Izmed surovin, ki bodo vedno bolj odločale v bodočih vojnah, je nedvomno najvažnejša nafta. 2e v zadnji vojni se je zaradi naglega razvoja letalstva in splošne motorizacije vojske zelo dvignil pomen tekočega goriva. Nafta je važna ne samo za bojna marveč tudi za prevozna sredstva. Zato se splošno smatra, da bo oskrba z nafto tudi v prvi bližnji vojni glavni problem za tiste države, ki morajo to gorivo uvažati. To so predvsem države trikotnika, in če vzamemo samo Evropo, zadeva to vprašanje Nemčijo in Italijo.
Čeprav se zdi na prvi pogled rešitev tega vprašanja mogoča s pravočasno zagotovitvijo velikih rezerv, je vendar v praksi prav nakopičenje zadostnih zalog za ko-
Prva uradna cenitev letošnje žetve
Kmetijsko ministrstvo je objavi-|Iičkai dolgo vojno nemogoče. že
lo prvo ocenitev letošnje žetve. Po>aprava ;ellklk tankov t J®. zel° v	i	draga,	večja	skladišča	so	tudi	pre-
ročilo ministrstva sloni na podat-
kih, ki so jih dala sreska načel- ™5 “Postavljena letalskim napasiva. (Ali so ta v resnici zaneslji-	“	za<> nezanesljiva Končno
va? Vpraš. ured.) Kmetijsko mi- ° tudi hlapljrvost.tekočih^ goriv
J tako znatna, da na daljše dobe niso
shranljiva. Zaradi teh težkoč se sklepa, da zdaj sploh nobena drža-
bi bila Rusija tudi sicer vojaško ohromljena. Na jugu Rusije je 90% vseh njenih naftnih vrelcev. Rusija potrebuje 10 milijonov ton v mirnem času. Celotna proizvodnja nafte v Sovjetski Rusiji je znašala lani 22 milijonov ton (pred Venecuelo s 17 milijoni). Zavarovanje Dardanel za prehod angleškega in francoskega brodovja bo s tem v zvezi skoraj odločilno vplivalo na bodoči razvoj.
Še slabše je poskrbljeno za potrebno dobavo nafte Italiji. Njena letna poraba nafte se ceni na 1,850.000, v vojnem času najmanj na 4 milijone ton. Do 5% te količine bi mogla dajati Albanija. Vse ostalo je treba dovažati iz zelo daljnih krajev. Izjema bi bila dobava iz Egipta, kjer se iz komaj
odkritih vrelcev že pridobiva 50.000 ton in bi se moglo pridobivati z večjim trudom morda precej več. Ta ležišča nafte so pri mestecu Ras Gharib. Tudi s tem v zvezi so bila objavljena razna
ugibanja o bližnjih vojnih dogodkih in načrtih Italije, čeprav bi I soglasna formula, kako naj bi se
grajal omahljivo politiko Anglije pri pogajanjih z Rusijo. Upa, da bodo vojaški strokovnjaki, ki odpotujejo v Moskvo, pokazali več praktičnega razumevanja kakor pa diplomati. Pridružuje se zahtevi Sinclaira, da odpotuje v Moskvo zunanji minister Halifax.
Nato je ob največji pozornosti povzel besedo ministrski predsednik Chamberlain. Izjavil je, da bodo še ta teden odpotovali v Moskvo francoski in britanski vojaški strokovnjaki. Angleško delegacijo strokovnjakov bo vodil letalski general Burnet, v delegaciji pa bodo zastopniki generalnih štabov pehote, mornarice in letalstva. Pri moskovskih pogajanjih dosedaj ni prišlo do soglasja samo glede indirektnega napada. Vse tri države se sicer zavedajo, da more biti indirektni napad prav tako nevaren kakor direktni. Ni pa še dosežena
indirekten napad definiral. Čeprav pa politični sporazum še ni popolnoma dosežen, je vendar Anglija pristala — in prav tako tudi Francija —, da'se že začno vojaška pogajanja, ker morejo ta pospešiti
egiptsko gorivo še ne krilo potreb motorizirane vojske.
Glede Španije pa se je treba ravnati popolnoma po angleških
X *U 1 ^	J.Sniro	I	S »Ji*«1*	I11VM.CJLJ	Lit	pOSpeSIOl
računih, ker je ta država brez Skienitev sporazuma. Chamberlain lastnih zalog nafte in mora zato je posebej poudaril, da je nekaj vse potrebne množine uvažati po izrednega, da se bodo vojaška po-dolgih morskih poteh. Pomanjka-	"*
nje nafte na španskem ozemlju onemogoča tudi najavljeno ustanovitev modernih letalskih oporišč, ker brez redne oskrbe z nafto ne bi mogla delovati.
nistrstvo bo v kratkem objavilo drugo cenitev na podlagi podatkov iz občin, definitivni podatki pa . va njma tolikih zalog tekočega go-bodo objavljeni, ko ves z	da	^ zacjostovale za pol leta
material urejen, o po a i sre mjrovne p0rabe ali tri mesece moških načelstev je znašala letošnja derne yoj.ne Ital„a -n Nemčija ni_
zetev:	I	mata niti polovico tolikih zalog,
ker jima manjkajo za nabavo po trebne devize. Odvisni bi bili torej od rednega dovoza
Proizvodnja in poraba goriva
Za Nemčijo skupaj z novimi I ozemlji se računa sedanja letna poraba nafte na 8‘2 milijona ton.
| Domača proizvodnja nafte pa daje samo 0‘6 milijona. Nemčija je zato začela izdelovati bencin iz premo-| ga in cenijo doslej to proizvodnjo že na 3 milijone ton. Sintetično | pridelavo bencina, strojnih olj, S pšenico je bilo letos posejano maže in drugih olj iz premoga okoli 74.000 ha več ko lani. Iz ob- uvajajo tudi drugod, stroški so pa javljenih podatkov pa se vidi, da tako ogromni, da se splačajo morda je letošnja žetev znatno slabša, zla- samo v avtarkičnih državah. In res
Tudi previsoki davki krivi bega iz dežele^
Kal treba plaiati pri prevzemu posestva
		i oo +?
		"SnŠ
	• .	M rX rH . M • C ^ g ca j« g •nO 7
banovina	nitev 1931 milj	
	g- ►	C > TD
vardarska	2'59	2-26
vrbaska	F30	1"07
dravska	074	0‘73
drinska	2-60	2-52
donavska	12-86	15-81
zetska	0‘68	0-35
moravska	271	2'52
primorska	0’45	0-35
savska	4‘20	4-39
Beograd in	okol. 0'05	0‘07
vsa država	28-23	30‘29
sti v rodovitnih pokrajinah, boljša pa v goratih Tako slab rezultat je predvsem posledica deževnega vremena
Novi obrazci za plačilne sezname nemške obračunske blagajne
Narodna banka je izdala naslednjo okrožnico:
S 1. avgustom se bo vplačevalo na dinarski račun nemške obračunske blagajne v Berlinu na ta
se Nemčija trudi na vso moč, da bi proizvodnjo dvignila do dejanske porabe, a doslej še ni gotovo, če bi mogla v dveh letih za dvakrat povečati produkcijo, torej na 6 milijonov. Ker bi se v vojni poraba nafte dvignila v Nemčiji najmanj na 15 do 20 milijonov ton, bi torej manjkalo vsako leto do 14 milijonov. Za 1 milijon ton bi se mogla kriti poraba še z madžarsko nafto, če bi se to doseglo.
Redno dobavo potrebnih količin nafte bi mogle po kopnem pomeniti za to državo samo velike ro-
način, da se bodo izdajah nalogi mungke in ruske zai0ge. Romunija za izplačila na novih obrazcih, ki prjcj0j:)jva ge ve(jno do 6'6 milijona jih bodo vsi pooblaščeni zavodi I ^ nafte n& ^ od tega pa ge dobivali od pristojnih podružnic I orabj. d<)ma ena tretjina. Zasesti
Narodne banke. Pri tej priliki se dajejo naslednja navodila in pojasnila:
1. Obrazci za vplačila (št. 305 b) ■sestoje iz 4 listov, od katerih se
bi bilo treba to državo, če bi se hotela zagotoviti redna dobava. Ti računi so že precej težji in za obnovo ali gradnjo črpalnih naprav se potrebuje precej časa. V skraj-
morajo listi pod št. 1, 2, 3 poslati nem primeru bi mogli dati ti Narodni banki, 4. izvod pa obdrži | vrejci morda še do 15 milijonov pooblaščeni zavod za sebe.
2. Vsi podatki na obrazcih se morajo napisati s strojem.
3. Naslovi in firme v Nemčiji se morajo napisati čisto in jasno ter navesti tudi njen naslov.
ton nafte na leto.
Če tudi romunske zaloge ne bi zadostovale, bi ostala še dobava nafte iz ruskih vrelcev in je bilo že leta 1936. slišati o takem načrtu. Po naglem udarcu v to smer
V vseh državah si prizadevajo, da bi ustavili beg iz dežele, ki povzroča ne le padec kmetske proizvodnje, temveč izpodjeda tudi silo naroda. Ni pa mogoče ustaviti bega iz dežele le z lepimi besedami, s predavanji in članki, temveč odpraviti je treba razloge, zaradi katerih ljudje beže iz dežele. In takih vzrokov je mnogo, med njimi pa ne na zadnjem mestu tudi visoki davki in pristojbine, ki jih mora plačevati kmetski sin ob prevzemu posestva. Ti davki in pristojbine so tako visoke, da skoraj neizogibno prisilijo kmetskega sina v dolgove, iz katerih pa se danes pri nizki ceni kmetskih pridelkov skoraj ne more rešiti. Že celo pa postajajo te pristojbine neznosne, če je posestvo že nekaj zadolženo ali če mora prevzemnik izplačati sodediče. Ni čuda, če marsikateri kmetski človek raje vse skupaj proda, kakor pa da bi prevzel dediščino, saj je skoraj izključeno, da bi mogel poravnati vse svoje obveznosti.
Kako visoke so pristojbine in davki, ki jih mora plačati prevzemnik posestva, o tem je objavil zadnji »Orač« zelo zanimiv primer. »Orač« piše:
Na posestvu v Slovenskih goricah, ki meri 35 oralov, je gospodarila mati-vdova. Po njeni nagli smrti prevzame posestvo sin, absolvent kmetijske šole. Posestvo je bilo ocenjeno s pritiklinami vred na 225.000 din, kar se je razdelilo na 5 otrok, in sicer: 36.000 din, 27.000 din, 40.000 din, 60.000 din in 62.000 din. (Prvi so dobili zato manj, ker so priznali, da so že nekaj dobili za časa, ko je mati živela in so se ženili.) Pri prevze mu je sin prevzemnik plačal tole
din
1 % državne prenosnine od
din 225.000 ...............
1 % banovinske doklade od
din 225.000 ...............
Pristojbine na dediščino sodedičem:
2%	od	36.000	din	.	.	•
2%	od	27.000	din	.	.	.
2%	od	40.000	din	.	.	.
2'5% od 60.000 din . . . 2'5% od 62.000 din . . .
20% banovinskih doklad od pristojbin na dediščino torej od 5.110 din 0"1% pavšalne takse za zapuščinsko razpravo od
225.000 din...............
Pristojbina sodnega komisarja ......................
50% povišek komisarja . Skupno stroškov prevzema Sodedičem je izplačal
skupno ...................
Na dan prevzema je imel
2.250
2.250
720
540
800
Politična napetost se je v zadnjem času še povečala, je nadaljeval Chamberlain. Anglija popolnoma zaupa poljski vladi, ki je pokazala občudovanja vredno hladnokrvnost. Glede dogodkov na Daljnem vzhodu je dejal Chamberlain, da Anglija nikakor ne more spremeniti svoje politike na Kitajskem. Anglija ne more priznati Japonski pravic vojskujoče se države, temveč je priznala samo dejansko stanje. Ce se protiangleške demonstracije in napadi na angleške interese ne bodo nehali, bo Anglija prisiljena poseči po drugih sredstvih. Težko je danes reči, kako se bo politični položaj razpletel. Ce pa pride do vojne, potem bo pač vseeno, kdo bo zmagal, ker bosta tako zmagovalec ko premaganec pahnjena v največjo bedo. Ta resnica bi morala biti vladarjem vedno pred očmi in ta resnica naj prepreči vojno. Glede odpovedi trgovinske pogodbe z Japonsko je dejal Chamberlain, da angleška vlada to vprašanje skrbno proučuje, da pa se mora o tem vprašanju posvetovati še z dominioni.
Francoski in angleški listi skoraj brez izjeme pozdravljajo Chamberlainov govor, zlasti pa poudarjajo važnost njegove napovedi o 178.212 | odhodu francoskih in angleških vojaških misij v Moskvo. Listi poudarjajo, da tudi najboljše pogodbe nič ne zaležejo, če niso podprte s primernimi vojaškimi pri-
1.500
1.550
1.022
225
2.910 I 1.455 15.212
163.000 I
plačati skupno
Sodediči so bili uvidevni in niso zahtevali takojšnjega plačila,
dočim so se morali stroški prevze- .	,
1	v,-	rin SP pravami. Odhod vojaških misij v
plačati takoj. Ni ču ,	Moskvo dale zato bližnii ivwrvdhi
ma plačati tanoj. m cuuu, ^ - Moskvo daje zato bližnji skoraj vsak boji prevzeti posestvo, med Francijo, Anglijo in Moskvo
kajti že prvo uro je v dolgovih Da bi pa toliko priženil, da bi vse izplačal, je skoraj nemogoče.«
Tu imamo prav konkreten primer, zakaj nastaja beg iz dežele
pravo veljavo.
Nemški in italijanski listi so sprejeli Chamberlainov govor neugodno ter pravijo, da je hotel Chamberlain s svojim govorom le prikriti svojo obkoljevalno politiko
in zakaj tudi najmarljivejši kme- proti totalitarnim državam. Nem-tovalec ne more priti na zeleno ^	®e,	zlasti zamer j a jo Cham-
1	I	Knvlninn Ho vKrortil nnl iclrn OTO _
travo. Čudimo se le, da se kljub stalnemu besedičenju naših politikov o svojem -delu za kmeta, še ni nihče spomnil, da bi rešil kmeto-1 meAsn r valca pred temi pretiranimi bremeni že takoj ob prevzemu posestva. Pa pri nas se mnogo govori, zato pa manj dela.
berlainu, da je branil poljsko stališče. Z vso odločnostjo izjavljajo, da bo kljub temu Gdansk postal nemški, ker je Gdansk nemško
Politične vesti
Angleški veleposlanik v Berlinu Henderson se je v Bayreuthu sestal s Hitlerjem ter imel z njim dolg razgovor. Posebno pozornost je vzbudilo to, da se je sestal s Hitlerjem brez posredovanja zun. ministra Ribbentropa. Zatrjuje se, da je Henderson sporočil Hitlerju nove predloge Chamberlaina.
V londonskih krogih se sporoča, da sta sklenila Hitler in Ribbentrop novo akcijo proti Slovaški.
Kralj Karol se bo na povratku iz Ker da je njeno gospodarsko in Grčije znova sestal s predsednikom zlasti finančno stanje novzdrzno, turške republike. Na tem sestanku naj bi vso Slovaško^ zasedla Mad-
- — žarska, ki bi se s tem cisto pridobila za Nemčijo. _
Iz Španije prihajajo vesti o velikih nesoglasjih v vladnih vrstah. Ker je uvedena zelo stroga cenzura in ker ni že dva dni mogoče dobiti telefonskih zvez s španskimi mesti, so vse vesti precej pomanjkljive. Zatrjuje pa se, da so na konferenci generalov v Burgosu generali zahtevali odstop notranjega ministra Sunerja. Govori se tu-
še bo govorilo o posredovanju Tur čije med Romunijo in Sovjetsko Rusijo ter o sklicanju Balkanske zveze, ki naj bi razpravljala o vstopu Bolgarske v zvezo.
V polno zasedeni spodnji zbornici se je začela v ponedeljek debata o angleški zunanji politiki. Kot prvi je govoril zastopnik opo-zicionaine liberalne stranke Archi-bald Sinclair, ki je najprej poudaril, da podpiše zadnji goy,or zun
MLTSSSirsv*«*- NHj‘° "P°7	tSTsSiS'
kemu^apadu E EftMTJS	XfSi	SSft
katere koli strani. Oborožitev je z dekretom prosvetnega ministra prvo sredstvo proti napadu, drugo I zopet obnovljen.
Denarstvo
Uradni tečaji za mesec avgust 1939.
Minister za finance je predpisal za mesec avgust naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor . .	din	305'—
1 zlata turška lira .	»	346'50
1 angleški funt . .	,,	258'—
1 ameriški dolar .	„	54'80
1 kanadski dolar .	„	54'50
1 nemška marka .	„	14'30
1 zlot.................... 8*30
1 belga.................. 9’49
1 pengo..............»	8 60
1 braziljski milreis .	„	2-85
1 egiptovski funt .	„	260-—
1 palestinski funt .	„	256'
1 urugvajski pezos .	„	18'70
1 argentinski pezos .	„	12'50
1 čilski pezos ...	„	1'25
1 turška papir, lira	„	34'
100 francoskih frank.	„	146-—
100 švicarskih frankov	„	1242'—
100 italijanskih lir . .	„	22880
100 nizozemskih gold.	„	2930'—
100 bolgarskih	levov	.	„	46'—
100 romunskih	lejev	.	30'
100 danskih kron	.	.	»	1120
100 švedskih kron	.	•	»	1306 ■
100 norveških kron „ 1272-
100 pezet.......................299
100 drahem....................... 40
100 češkoslov.	kron .	„	150	—
100 finskih mark	.	.	„	108*
100 letonskih lat	.	.	„	740'—
100 iran. (perz.) rialov „	100'-
Tem tečajem je že prištet pri bitek (»prim.«).
#
Na beograjski borzi so bili zabeleženi dne 1. avgusta naslednji tečaji vrednostnih papirjev: vojna škoda 466—468, 4% seveme agrarne obveznice 59'50—60 50, 4 odstotne agrarne 61*50—62*50, 6% dalmatinske 83'50—84'—, 6% begluške po 86'75 do 87'50, 7 % stabilizacijsko 100*50, 7% investicijsko 100—101 7% Seligman 101, 7% Blair 94'50, 8 % Blair 100 75—101'—. Delnice PAB so bile po 210, Narodne banke pa po 7500 din.
Hranilne vloge v italijanskih hranilnicah so se zvišale od 47.520 milijonov lir na koncu leta 1938. na 47.936 milijonov lir na koncu marca 1939.	„
Pred kratkim smo poročali, da se je Amsterdamska banka fuzio-nirala z Rotterdamsko banko. Kakor poročajo listi, se je Amsterdamska banka skoraj morala fu-zionirati, ker je imela velike izgube zaradi prelahkomiselnih posojil, ki jih je mnogim dovolila. Samo pri enem trgovcu z diamanti je izgubila nad 6 milijonov holandskih goldinarjev.
Ameriško-švicarska banka je odprla v Švici novo podružnico, in sicer v Baslu. Otvoritev nove podružnice smatrajo kot dokaz, da evropski kapital še nadalje beži v Ameriko. Cenijo, da ima Švica za več ko 490 milijonov dolarjev ameriških vrednostnih papirjev.
Vrhovni svet sovjetov je sklenil, da razpiše 4% notranje posojilo v višini 6 milijard rubljev, ki se bo porabilo za izpopolnitev oboroževanja in za pospešitev gospodarske petletke.
Zunanja trgovina
sti živil. Dobiček trgovcev sme v bodoče znašati 10% za grosiste, 20% pa za male trgovce. Izjemoma se smejo cene tudi zvišati.
Med zastopniki Nemčije, Anglije, Belgije in Italije je bil sklenjen kartel o razdelitvi trga za lesno volno ter o njeni proizvodnji.
Poljaki so zagrozili, da bodo ustavili ves izvoz in uvoz skozi Gdansk, če bi se v mestu še nadalje ponavljale protipoljske demonstracije. Ker je Gdansk nastopil s podobno grožnjo, bo najbrže izbruhnila gospodarska vojna med Poljsko in Gdanskom.
V Londonu se je ustanovil odbor industrijcev, ki bo pospeševal preselitev čeških industrij na Angleško. Zlasti naj bi se preselile v Anglijo tovarne za steklo, porcelan, galanterijo in igrače.
Devizna potrdila za izvoz ovsa in ječmena smejo izdajati v bodoče pooblaščeni zavodi le proti predhodnemu dovoljenju devizne direkcije Narodne banke.
Kos in srpov smo lani uvozili za več ko 3 milijone din, izvozili pa za 164.000 din. Mogli bi z domačo proizvodnjo kriti celotno našo potrebo na kosah in srpih.
Načelnik pomorskega oddelka bolgarskega prometnega ministrstva je izjavil novinarjem, da je bolgarska vlada izdelala petletko za povečanje bolgarske trgovin ske mornarice. V ta namen bo iz dala eno milijardo levov oz 200 do 300 milijonov na leto.
Romunska vlada je dala kmetij skemu ministru na razpolago eno milijardo lejev za nakup raznih kmetijskih strojev. Ti stroji se bodo nabavili pri podjetjih, ki bodo dala najbolj ugodne ponudbe. Ali je to res še treba posebej orne njati?
Romunija bo po novi trgovinski P°sodbi izvozila v Nemčijo 1500 vagonov vina, ki ga pa mora pri-
»Jriilt zahtevam nemškega trga.
Madžarsko-romunski gospodarski vr+o Je za£el zasedati v Sinaji Na tem zasedanju se bo med dru gim razpravljalo tudi o kontingen tih za les in petrolej, o določitvi obračunskega tečaja, med lejem in pengom, o likvidaciji zamrzlih romunskih terjatev, o plačilnem vprašanju ter o bodoči zamenjavi blaga ter o tekočih prometnih vprašanjih.
župan v Bukarešti je izdal novo odredbo o pobijanju draginje, zla-
V Ceško-moravskem protektoratu je izšel odlok, s katerim se prepoveduje vsako zvišanje cen. Vse cene se morajo prilagoditi cenam, ki so veljale 20. junija 1939.
Francoski izvoz jekla je bil zadnja dva meseca močnejši kakor pred enim letom. V I. letošnjem polletju je izvozila Francija 698.600 ton jekla, lani pa samo 587.000 ton.
Anglija namerava nakupiti velike količine pšenice v Kanadi. Govori se, da bo nakupila Anglija 50 milijonov bušljev. Pšenica bi se shranila v kanadskih silosih ter bi služila kot rezerva Anglije za primer vojne.
V zvezi z odpovedjo trgovinske ameriške pogodbe z Japonsko se navajajo tudi podatki o trgovini obeh držav. Japonska je uvozila
leta 1938. iz Združenih držav Severne Amerike za 915,400.000 jen, dočim je izvozila v Združene države blaga samo za 425,100.000 jen. Združene države so bile na prvem mestu v japonskem uvozu in na drugem mestu v japonskem izvozu. Trgovinska bilanca je bila za Združene države stalno aktivna. Toda važnejše je v sedanjem trenutku to, da je Japonska uvažala iz Amerike surovine, ki jih za svojo vojno industrijo neobhodno potrebuje. Zlasti pa je za Japonsko važen uvoz ameriške nafte.
Številna delegacija nemških gospodarskih strokovnjakov odide 2. avgusta v Moskvo. Govori se, da bo v delegaciji tudi minister Funk.
Kapaciteta ameriških tovarn jekla se je povečala od 56'5% v prejšnjem mesecu na 60% v juliju.
Tekma
na svetovni razstavi v New Yorku
Vsaka velika mednarodna razstava prinaša polno novih tehničnih odkritij in iznajdb ter pomeni zato tudi novo pobudo za napredek tehnike, a tudi gospodarskega življenja. Saj se vse naše današnje gospodarsko življenje brez velikih tehničnih iznajdb nikdar ne bi moglo razviti do sedanje višine. Vsaka velika medn. razstava pa pomeni tudi najplemenitejše tekmovanje držav, ker razstavlja vsaka država svoje najboljše izdelke in proizvode in na kar najbolj prikupen način. Že zato smatra vsaka država za potrebno, da se udeleži velikih mednarodnih razstav in da žrtvuje tudi silne milijone, samo da doseže v tej tekmi državi časten uspeh. Vse to velja za vse velike mednarodne razstave, tembolj pa za sedanjo svetovno razstavo v Ncw Yorku, ki je ena največjih razstav, kar jih je dosedaj bilo. Tudi naša država razstavlja na njujorški razstavi. Ne moremo tudi iz lahko pojmljivih razlogov postreči z originalnim poročilom o našem oddelku, pa tudi ne s poročilom o njujorški svetovni razstavi sami. Ker pa je razstava velevažna, objavljamo v naslednjem poročilo, kakor ga je objavila »N. Zurcher Zeitung«, zlasti še, ker bi mogli to poročilo nasloviti tudi kot tekmo držav na njujorški svetovni razstavi. Takole se glasi poročilo švicarskega lista: »60 tujih držav je zastopanih na svetovni razstavi v New Yorku. Skoraj vsa njih poslopja leže okoli mirovnega dvora ter lagune narodov na vzhodnem delu razstavišča. Kdor je enkrat plačal vstopnino (75 centov), more tudi v razmeroma kratkem času napraviti brezplačno potovanje okoli sveta, če se seveda odreče temu, da bi nakupil spominčke v paviljonih in jedel v raznih restoranih. Dobro je tudi, če pusti človek pri tem potovanju svoje šolsko zemljepisje doma, ker mu to itak ne bi nič pomagalo. Svet izgleda tu, kakor da bi bil na novo razdeljen med razne narode. En del Švice leži n. pr. med Finsko in Siamom, drugi med Perujem in Nizozemsko. Med Rusijo in Japonsko je Češkoslovaška, Švedska in Turčija sta osamljena otoka, ki ločena od vseh drugih držav plavati v oceanu razstave živil.
Nekatere velike države manjkajo: Nemčija, Kitajska in Španija. Nasprotno pa je oficialno ne več obstoječa češkoslovaška zastopana. Njen paviljon je bil do-gotovljen s pomočjo njenih ameriških prijateljev ter je posvečen upanju na ponovno neodvisnost. Je sicer nekoliko prazen in provizoričen, ker so seveda bili mnogi razstavni predmeti zaplenjeni, preden so mogli oditi v Ameriko. Mnogo razstavljenega pa je tudi zasebna last ameriških Cehov.
Najbolj obiskani paviljon je nedvomno ruski. Predvsem romajo sem vsi komunisti, pa tudi vsi drugi hočejo izrabiti priliko, da vidijo del tako hvaljene in hkrati tako kritikovane države. Kakor kaže paviljon, je v Sovj. Rusiji vse sijajno. Na zunaj je ruski paviljon najbolj impozanten od vseh. Nje-
gov velikanski stolp s kipom vstajajočega delavca, ki ima v dvignjeni roki rdečo zvezdo, moli čez vse, razen čez iglasto piramido ter je tako učinkovit, da so katoliki Amerike nekaj časa grozili z bojkotom, če ne bo postavljen nad rdečo zvezdo krščanski križ. Znotraj in na zunaj je vse v marmorju in prav nič se ni varčevalo, samo da se pokaže, da se živi pod Stalinom visoko. Tu je n. pr. duplikat moskovske postaje podzemne železnice, izdelan iz samega marmorja. V primeri s tem izgleda vsaka druga podzemna železnica v New Yorku, Parizu ali Londonu kakor beraško prometno sredstvo. Najbolj zanimivo pa je to, da navzlic vsem propagandističnim napisom ni v tem paviljonu niti sledu revolucionarnega duha. Vse zgleda tako parvenij-sko. Zlasti številne oljnate slike, ki visi na stenah. Nobena kvadratna cola ni mlajša kakor v duhu leta 1880.
Britanski paviljon je morda največji tuji paviljon. V primeri z njegovo velikostjo se v njem zelo malo vidi. Kakor v kaki palači so veliki prazni prostori, v katerih so stenske dekoracije edina vsebina. Tako je ena teh velikih sten dekorirana z reliefno izdelanimi grbi znamenitih plemiških rodbin. (Angleži vedo, kaj impo-nira Amerikancem!) Spodaj je ena dvorana urejena kot prestolna dvorana. Na mesto prestola pa je pod baldahinom Magna Charta (angleških državljanskih svoboščin), dočim po vseh stenah naokoli opisujejo stari pergamenti in slike zgodovino boja za meščanske pravice in svoboščine.
Zelo dobro se prezentira francoski paviljon s svojo proti laguni obrnjeno fasado s terasami za veliko stekleno fronto. Dobra moderna umetnostna razstava se bori poleg glasbil in drugih stvari za zrak in svetlobo. Najbolje se vidi v tretjem nadstropju. To je velikanska razstava knjig z mizami in stoli, da se more človek vsesti in čitati. Druga dvorana je posvečena francosko - ameriškim odnoša-jem. Tudi majhen muzej francoskih slogov se vidi, čigar višek je razstava dveh ducatov mojstrskih del iz francoske slikarske šole 19. stoletja.
Samo dobre stvari se morejo povedati o belgijskem paviljonu. Najboljše od tega pa so umetnoobrtni izdelki ter Gevaert-razstava fotografičnih povečav.
Hiša Italije je dolga stavba, fronta visokega, v nadstropjih se dvigajočega poslopja, čez katero stalno teko reke vode v simbolični Mare nostrum. Na vrhu je kip Italije. V notranjosti je ta paviljon eden najboljših. Dolga, skoraj prazna srednja ladja učinkuje kot izraz samozavesti. Levo in desno se vrste ko stranske kapelice katedrale razstavni oddelki. Od dejanj starega Rima pa do predelave mleka v tekstilno blago je tu skoraj vse zastopano, tako tudi veliki model razstave v Rimu leta 1942. Vse je urejeno z dobrim okusom in z vidnim smislom za razstavno umetnost.
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno izra2a v naravni
R06ASKI SLATINI
Skoraj tajinstveno učinkuje poljski paviljon, ki kaže tako na znotraj ko na zunaj dober okus. Notranjost je skoraj v poltemi, zrak sanj in preteklosti ga napolnjuje. Preteklost obvlada velik del tega, kar je bilo razstavljeno. Pa tudi iz modernega, n. pr. iz modernih oprem sob, doni teža preteklosti. Način, s katerim obdeluje Poljska isto vprašanje, kakor mi v veliki fotomontaži »Facts about Switzer-land«, treba označiti kot vzoren. Izbira velikih imen Poljske se o-mejuje pri tem na znanost: Kopernik, Smoluchowski, Madame Curie. Visoke ozke steklene plošče, ki tvorijo oster kot s steno, imajo na vrhu sliko, spodaj pa vrezane in naslikane napise in simbole znanosti, dočim so spodaj razstavljeni v vetrinah originalni dokumenti, rokopisi, znanstvene skice in razprave.
Kdor hoče videti sijajno razstavo domačih hišnih izdelkov, si mora ogledati norveški paviljon. Naravnost dogodek je, kako sta se tu kmečka umetnost in podeželska obrt (ročne tkanine, lesni in kovinski izdelki itd.) z lahkoto in presenetljivim učinkom prilagodile moderni smeri.
Kdor ima predsodke proti fotomontaži, naj si dobro ogleda grški paviljon. Tu najde v neki zgornji dvorani poleg starogrških originalnih kipov in kopij kompozicije, sestavljene iz modernih grških pokrajin, slik mest, antičnih templov in kipov, ki se čudovito ujemajo. Predvsem pa se mora občudovati
fotomontaža, ki združuje slike slavnih antičnih glav s sedanjimi ljudskimi tipi, in sicer tako, da postajajo antični kipi skoraj živi, moderni portreti pa še prav posebno kiparski.
Na holandski razstavi so brez dvoma najboljše milijoni tulipanov, ki so jih darovali holandski gojitelji tulipanov razstavi. Odkar so začeli odcvetevati, so parki in vrti razstave mnogo izgubili na svojem sijaju. V nizozemskem paviljonu je najbolj privlačna vzhod-no-indijska razstava s svojimi modeli tropičnih plantaž, s svojimi kavčuk in smolo proizvajajočimi rastlinami ter z razstavo začimb.
Kot celota je morda švedski paviljon najboljši. Od vseh je tudi najbolj moderen. Kakor v norveški domači hišni obrti, se čuti tudi v švedskem paviljonu pri vsakem koraku odmev stare kmečke kulture, ki se more brez prisiljenosti prestaviti v moderno dobo. Bolj ko kje drugje se čuti v švedskem paviljonu, da je človek še vedno središče življenja in da ima vse drugo: surovine, obrt, industrije, znanost in umetnost samo ta namen, da njemu služijo, ne da bi ga zasužnjile. Modernost tega paviljona je v tem, da ima vseskozi človeško lice. Človek se tu dobro počuti in povsod se čuti svetla daljna nordijska pokrajina. Brez vsake direktne turistične propagande dela ta paviljon najbolj učinkovito reklamo za svojo deželo.
O jugoslovanskem oddelku ni
napisal švicarski poročevalec niti besede. Morda zato, ker nima Jugoslavija svojega paviljona, morda pa tudi iz drugih razlogov. Na vsak način pa bi radi slišali, kakšen uspeh ima naš oddelek in če je vsaj pred našimi izseljenci dvignil ugled naše države.
Načrti za modernizacijo državne ceste
Maribor—Fram pri Slov. Bistrici so odobreni in tudi licitacija je že izvršena. Ovira za začetek dela pa je v tem, da se ministrstvo še ni odločilo, ali naj gradi asfaltno cesto ali pa betonsko. Priporočati bi bilo vsekakor, da se odloči za drugo varianto, ki je sicer nekoliko dražja, zato pa traja cesta mnogo desetletij brez vsakega popravila. Državna cesta proti meji do Št. lija, ki je bila lani gotova, kaže, da se asfalt pri nas nikakor ne obnese. V hudi vročini se kolesa voz in tudi konjske podkve vdirajo v asfalt in ga kvarijo. Zato je upati, da se bo ministrstvo odločilo za betonsko cestišče in da bo že vendar enkrat dalo nalog, naj se začne z delom.
Zanimiva dražba veleposestva
V ponedeljek je bila na sodišču v Mariboru dražba polovice graščinskega veleposestva grofa Franca Schoenboma v Slivnici. Domena je bila nekdaj izredno velika, v desetletjih pa se je znatno skrčila. Agrarna reforma jo je še bolj okrnila, vendar je ostalo še precej najlepših njiv, travnikov in gozdov s starim zanimivim gradom.
Polovica veleposestva pripada otrokom grofa po pokojni ženi, druga polovica pa je preobremenjena z raznimi starimi terjatva-
mi. Sedaj se je oglasila še hči, ki je poročena z italijanskim grofom Pallavicinijem, pa večinoma stanuje v okolici Novega Sada, kjer ima tudi posestva, in zahteva od očeta en milijon dinarjev. Vse to je dovedlo do dražbe, za katero se je zanimala le hči, zastopana po odvetniku. Polovica veleposestva je cenjena na 1,293.305, vzklic-na cena pa je bila 862.203 dinarje. Grofica je izdražila še drugo polovico za vzklicno ceno.
Tu pa se je nepričakovano pojavila težava. Grofica je italijanska državljanka, dasi živi pri nas, zato po veljavnih določilih ne more kupiti nepremičnin v pasu 50 kilometrov vzdolž meje. Sodnik ji je dovolil rok štirih mesecev, da si priskrbi to dovoljenje, sicer bo dražba razveljavljena in razpisana druga.
živahen tujski promet na Pohorju
Na vzhodnem delu Pohorja je letos zelo živahno. Povsod je polno tujcev, ki ne morejo prehvaliti lepoto kraja in udobnosti v planinskih hotelih in kočah. Vse je zasedeno, sobe so skoraj že vse oddane tudi za ves mesec avgust, tako v Pohorskem domu, v Mariborski koči, v Poštarskem domu itd. Pa tudi na vznožju Pohorja in v Dravski dolini je že skoraj težko dobiti sobe.
Naprodaj je popolno zaposlena opekarna. Pojasnila daje Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Tvormca celuloze v Vidmu	licitacije
nri	Kreiram	Dne 3.	avgusta	bo pri dravski
pri	n-rstvem	divizijski	oblasti v Ljubljani lici-
Novo tvornico celuloze, ki jo je tacija za	napravo	skladišča v Ve-
gradil g. Fran Bonad v Vidma	j“g,>*gSfc£-
pri Krškem in ki bo prišla v	niciJ
obrat to jesen, je prevzela v last Dne 4. avgusta bo pri Vojno-družba z o. z. Celuloza.	sanitetskem zavodu v Zemunu lici-
tacija za dobavo runske volne; 24. avgusta čiste konjske žime; 26. avgusta morske trave; 29. avgusta lanenega platna.
Dne 5.	avgusta	bo pri zavodu
...	..	.	»Obilicevo«, Kruševac-Obiličevo li-
Direkcija drz. rudnika v Vrdniku citacija za dobavo dušikove kisline; sprejema do 10. avgusta ponudbe	8 avgusta kotlov	iz	aluminija	in
za dobavo elektromotorjev, enopol- I	železa; 17. avgusta za gradnjo	poti
nih varovalcev in rezervnih patron, ^ tovarne za maske raznega elektrotehničnega materi- | Razpisane so naslednje licitacijc
za dobavo ovsa za potrebe vojske: dne 9. avgusta v intendanturi v Zagrebu; dne 12. avgusta v Ljubljani in dne 16. avgusta v Osijeku; dne 12. agvusta v Banjaluki.
Dobave - licitacij
ala; do 17. avgusta strojnih in zidnih svetilk.
Direkcija drž. železnic v Beogradu sprejema do 6. avgusta ponudbe za dobavo 550 m3 drv.
Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 11. avgusta ponudbe za dobavo tovornega avtomobila za državni rudnik v Kaknju.
Artilerijsko-tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do dne 11. avgusta ponudbe za dobavo podzemnega kabla.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 9. avgusta ponudbe za
Ustne licitacije za dobavo mesa za potrebe vojaštva bodo: dne 14. avgusta v Celju in Škofji Loki; dne 16. avgusta v Murski Soboti, Ljubljani in Slovenski Bistrici; dne 18. avgusta v Dolnji Lendavi, Mariboru, Ribnici in Bohinjski Beli; dne 21. avgusta v Ptuju, Novem mestu, Mojstrani in Železnikih.
Dne 9. avgusta bo pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo poti k vojnim objektom v Ribnici; 14. avgusta napravo šupe v vojašnici »Kralja Aleksandra I.« v Ljubljani in dne 16. avgusta v Celju.
Dne 10. avgusta bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo lepila v prahu; 14. avgusta lesenih škatel za cigare; 21. avgusta bukovih drv ter premoga.
Dne 12. avgusta bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznega usnjenega materiala; 14. avgusta raznih
olj za mazanje, fimeža, terpentina in sikativa; 16. avgusta raznih kemikalij.
Dne 18. avgusta bo pri ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo letne službene in delavske obleke za osebje drž. železnic, cilindrskega olja za pregreto paro; 21. avgusta električnih aparatov za vsesavanje prahu.
Dne 14. avgusta bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija za dobavo lanene, impregnirane in konopljene jadrenine ter raznega platna; 23. avgusta tekočine in paste za čiščenje kovin ter masti za parke te; 25. avgusta ša-motne opeke in Samotnega prahu.
Dne 21. avgusta bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo plinskega, turbinskega in motornega olja.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Gospodarski in kulturni napredek
.	Vsakdo mora priznati, da je raz-
dobavo kristalne sode, mila za pra- ...	,	ip	Mariboru	in
nje in lizolnega mila, bombazevine llka mea razvojem IVUriDora in
za čiščenje, firneža, gorilnega špi- njegove okolice pred m po vojni
rata, solne kisline, okretnih klinov, silno velika. Dočim je bil Maribor
pil, matic ter jelove skorje.	pod staro Avstrijo le neznatno me-
voL^Hinri^prl Skopljuaspre- *tece na Spodnjem Štajerskem in jema do 17. avgusta ponudbe za so ga smatrali za manj pomembno dobavo univerzalnega stroja za re- predmestje Gradca, so se razmere zanje zavojev; 24. avgusta smre- p0 vo:ni temeljito spremenile. Makovih desk; 15. septembra kame- ‘ t	1 na:VP>;jP mp
nega in kovaškega premoga; dne r b0J, le danes dmgo najve^e me 18. avgusta platna, sukanca, klo- sto Slovenije, najvažnejše obmejno bučine in ščetin.	mesto Jugoslavije in vrata na Bal-
Komanda pomorskega arzenala kan> Dočim je Ljubljana središče
nud^^dSvoVkltnfžice^a uPravnih oblastev in trgovine Slo-kape, požarnih konopljenih cevi, vemje, je Maribor središče naglo sesalnih cevi, električnih žarnic, se razvijajoče industrije v dravski bencina, lanenega firneža, terpen- banovini, zlasti pa tekstilne, ki mu tinskega olja, špirita, sikativa, .	, ,	•	»j.io-oslovanski
steklarskega kita, verig za sidro,	J®	naae*a	naziv »jugoslovanski
čebelnega voska; 9. avgusta zim- Manchester«. Krepko je razvita v skih čepic, črnih kravat, pasov za Mariboru tudi kovinska industrija, sablje, brodskega kabla in 1000 li- g poudarkom moramo omeniti še trov kisa; 12. avgusta olja za hla- ,.	. Mariboru na visoki
dilne stroje, kavčukastih škornjev, ^’ kl. J® v Mariboru na visoki
vakuum-sesalk z elektromotorjem, kulturni stopnji, da v marsikate-železne in medeninaste pločevine, rem pogledu že tekmuje z Ljub-lanene in konopljene jadrenine, hjano,
platna, vrvice, sukanca, konjske	'	, -	•„	t
žime, tapetniških	gumbov, ročne	Da pokaže zunanjemu svetu svoj
sesalke, manometrov, admiralitet- napredek in voljo do dela, m to nega sidra, obročkov in okvirjev zlasti tujcu, ki prestopi državno iz medi, zastavic za čolne, raznih niejo, prireja obdravska prestolni-svetilk, sabelj, opasačev za nože,	.	p0iovjcj avgusta, v tako-
amonijaka, linoleja, lepila, azbest- ua 11 * .	.	6	’	.
nih plošč; do 14. avgusta prenos- zvam mrtvi sezoni, svoj tradicio-nih ventilatorjev, žveplene, ogljiko- nalni Mariborski teden. Letošnji, ve in dušikove kisline, amonijaka, j.j bo od 5. do 13. avgusta, je že bombažnih belih rokavic, mila za osmj Mariborski teden ni neke vr-pranje in sode, kalijevega mila,	,	. .
sveč, lepila za les, mangan-kita, na-	ste	velesejem, dasi ima	v	marsi-
ftallna, salmijaka, lužilnega kam- čem slično obeležje, temveč je na, raznega usnja in podplatov;	svojstvena	prireditev,	ki	hoče
do 16. avgusta rezerimlh delov	za	pre(jvsem	opozoriti	na	Maribor	in
avtomobile in dizel-motorje, raz-	e	r
nih ščetk, »Vim«-praška, gumenih njegovo divno okolico, obročkov, črpalk,	vijakov, ležajev,	Na razstavišču v Prešernovi uli-
raznih tiskovin; do 17. avgusta cj :e baš te dni docela tla-
lvftrJr’Set,“5rSiSyPi.adr.; k°™ m P? “eri je najlepši do-12. avgusta bo licitacija za dobavo stop na Mariborski teden, je ze se-kalcijevega karbida.	daj izredno živahno. V meščanski
štab mornarice kr. Jugoslavije v in ]jlHjski šoli se urejajo poedine Zemunu sprejema do 16. avgi^ta razgtave Razsežno golsko dvorišče
cinskega motorja; 19. avgusta raz- in veselični prostor se pripravljata nega elektrotehničnega materiala, za dostojen sprejem gostov, ki bo-Uprava vojnotehničnega zavoda (|0 kakor vsako leto prihiteli od v Kragujevcu sprejema do 16. blizu in daleč, da se z domačini gusta ponudbe za dobavo dizel-
lokomotive, strojev za zvijanje in vesele našega napredka. Namešča-rezanje kartonskih cilindrov; dne jo se šotori za okrepčila in raz-18. avgusta raznih brusilnih kam- vedrila gostov, postavljajo se mize nov; 21. avgusta dlnamo-žice; dne L a(R oder za zabavne gledali-22. avgusta svinčenih vodov, dne |	.	,	,	.	A
23 avgusta raznega električnega ske in kabaretne predstave in za materiala.	koncerte. Ureja se tudi bližnja ve-
Direkcija pošte, telegrafa in tele- ]jka Unionska, sedaj Sokolska dvo-fona v Ljubljani razpisuje dobavo ra ker sta obe šolski stavbi le-
210/150 inn^r., zldirektno pogodbo I tos premajhni za vse razstave. Na-na dan 9. avgusta t. 1. — Pogoji ši športniki pridno trenirajo, ker po din 20'— v pisarni direkcije, so sklenili, da bodo baš letos naj-Bv. Jakoba trg štev. 2, I. nadstr., pQka.xa.li, kako visoko stopnjo
80GraTbln?1 oddelek direkcije drž. je v Mariboru že zavzel šport, železnic v Ljubljani sprejema do Tudi letošnji Mariborski teden 8. avgusta ponudbe za dobavo kli- obsega celo vrsto zanimivih poseb-
nastega železa.	n-	nih	razstav,	ki	bodo	povsod	zbu
Pomorska zrakoplovna sola v	Di-	’	.____.
vuljah sprejema do 13. avgusta po- dile veliko zanimanje. Letos se nudbe za dobavo raznega orodja, hoče posebno postaviti tekstilna strojev, meril i. dr.	industrija, ki bo zaradi svoje raz
sežnosti nameščena v Sokolski v	barva,	plesira	In	dvorani. Tu bodo imeli posetniki
7o II 9A lirah kemično »nail Mariborskega tedna, zlasti pa naši LZ f	Ulflll obleke, klobuke trgovci, priliko, da spoznajo, kaj.
Itd. škrob! In gvetlolika srajce, ovrat- vse že proizvaja naša domača tek-nike in manSete. Pere. suši. monga ir stilna industrija in v kako odlični lika domale perilo	kakovosti. Od najpreprostejšega
a.	TAC D'l3,Tr,|TI molina, platna in cajga pa do naj-
tovarna J U O. tv Bi 1I1 I finejše svilene tkanine, najboljših Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 cefirjev in izvrstnega sukna bo tu Telefon 5t 22-72.	razstavljeno na stotine vzorcev na
• ših tekstilnih tovarn, v katerih je
zaposlenih več tisoč pridnih rok.
Pa tudi druga industrijska podjetja bodo častno zastopana, enako tudi naša visokovredna obrt in trgovina.
Obiskovalec bo nadalje videl, kako zelo je razvito pri nas kmetijstvo, predvsem pa naše vinarstvo in sadjarstvo. Da se bo vsak obiskovalec z veseljem zglasil tudi v vinski razstavi, kjer bo pokusil najboljšo kapljico, ki jo proizvaja Jugoslavija, menda ni treba pose-be naglasiti. Da je upravičena zahteva naših gostilničarjev, naj se bodoča srednja šola za gostinstvo osnuje baš v Mariboru, bo pokazala gostinska razstava. Ni dvorna, da bo posetnik odnesel od te prireditve najboljše vtise, kakor jih je obiskovalec razstav kuharske umetnosti, ki jih je priredilo naše gostinstvo zadnja leta in ki se lahko kosajo z inozemstvom.
Naj omenimo še narodopisno razstavo, razstavo narodnih vezenin in še prav posebej jubilojno gledališko razstavo (saj slavi slovenska Talija v obmejnem Mariboru letos svojo dvajsetletnico). — Končno naj omenimo še skavtsko razstavo, razstavo malih živali in številne specialne razstave. Za zabavo bodo skrbeli veseli gledališki in kabaretni nastopi, koncerti, športne prireditve itd.
Nekaj posebnega bo letos nudil Mariborski teden posetnikom že
kega članka. Podobne globe so plačevali listi v časih absolutizma.
Nemške oblasti so prepovedale tirolskim kmetom nošnjo orožja, katero pravico jim je priznala že Marija Terezija. Društvo Južnih Tirolcev v Innsbrucku je bilo razpuščeno, njegovo premoženje pa zaplenjeno.
Na Češkoslovaškem so izšle nove poštne znamke po 50, 60 stotink in po 1 krono. Znamke imajo na vrhu nemški napis »Bohmen und Mah-ren«, spodaj pa češki napis »čechy a Morava«. Kasneje bodo izdali podobne znamke tudi za vse druge vrednosti.
Da se prepreči obstrukcija madžarskih narodnih socialistov v parlamentu, je ta sprejel nov poslovnik, s katerim se govornikom zelo skrajšuje čas govora.
Madžarski zunanji minister grof Czaky je imel v Sopronju velik govor, v katerem je naglasil, da ostane Madžarska zvesta politiki osi Rim—Berlin, ker se njeni interesi nikjer ne križajo s politiko osi. Madžarska pa tudi ne more pozabiti onih, ki so ji pomagali v najbolj kritičnih trenutkih. Madžarska hoče živeti v miru s svojimi sosedami in bo delala na to, da se ustvari atmosfera zaupanja.
Tokijska pogajanja med Anglijo in Japonsko bodo skoraj gotovo brezuspešna, ker Anglija nikakor noče‘pristati na to, da bi odpravila v svojih koncesijah kitajsko valuto in izročila kitajsko srebro iz tiencinskih bank.
Ameriški zunanji minister HulI
Doma in po svetu
Beograjska »Pravda« je objavila vest, da pričakujejo v Zagrebu, da bo sporazum podpisan 3. septembra. »Obzor« pa je objavi te vesti dostavil pripombo, da v Zagrebu nihče nič ne ve o tem datumu.
Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra podpisal uredbo o gospodarskih svetovalcih.
Izšla je nova uredba o odkupu domačega bombaža. Odslej bo določil ceno trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim in brez ozira na cene y tujini.
Železniška uprava opozarja vse da naroče drva in premog do 1. septembra, ko se začne izvoz deželnih pridelkov. Po 1. septembru se bodo vagoni za drva in premog dobili le težko.
Kolektivna pogodba je bila podpisana v Splitu med trgovci in trgovskimi pomočniki. Pogodba se nanaša na plače, delovni čas, bo lezenske dopuste, za primer vojaške službe, nagrade za čezurno delo itd.
SUZOR je imel v aprilu 991.809 dinarjev deficita. »Hrvatski dnevnik« zaradi tega ostro napada upravo SUZORja, češ da zapravlja denar. Navaja tudi več primerov .ter zahteva, da te primere preišče nadzorna oblast.
Okoli 200 kilometrov mednarodne avtomobilske ceste v Vojvodini je napravljenih ter bo cesta te dni izročena prometu.
Predsednik francoske republike Lebrun je odpotoval v svoj rojstni kraj na letne počitnice.
Guverner Grške banke Grosopu-los, ki je bil šele pred 14 dnevi imenovan za guvernerja, je nenadoma umrl.
ob svoji otvoritvi. V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne bo na stadionu športnega kluba »Železničarja« na Tržaški cesti Festival slovenskih narodnih običajev, na I katerem bo nastopilo deset skupin je izjavil, da bo sklenila washing-
kmetov in kmetic z Dravskega po-	vlrda noJ° trgovinsko po-
„ .	.	.	oi	i	i	godbo z Japonsko le, če bo prej
lja, iz Prekmurja in s Slovenskih dose5;en med obema državama po-
goric, potem iz Bele Krajine in litični sporazum, ki bo varoval na-
končno iz Istre. Sodelovalo bo nad čelo odprtih vrat na Daljnem
200 ljudi z lastnimi godbami in v vz5rodi.1. ...	„ - ,
. .J	,	I	Na Filipinih so začele amenske
originalnih starih narodnih nošah, oblasti izdelovati veliko pomorsko V taki pestrosti in tako velikem oporišče za podmornice, številu doslej v Jugoslaviji še ni Sovjetska vlada je v svojem
bilo videti narodnih običajev, ki spor¥ z japonsko vlado zaradi ja-... .	,	,	.	-	,	v	,	•	ponskih podjetij na Sahalinu po-
Jih je nase prebivalstvo ze skoraj pustila ter izjavila, da ne zahteva
popolnoma pozabilo. Zato je tudi od japonskih podjetij plačila globe, razumljivo zanimanje, ki se za ta Napetost med Japonsko in Rusijo festival opaža po vsej Sloveniji.	je
Pripravlja se več posebnih vlakov, dobua od Sovjetske Rusije blagov-ki bodo popeljali v Maribor na ni kredit v višini 750 milijonov stotine zunanjih gostov.	zlatih rubljev, t. j. 150 milijonov
Železniška uprava je dovolila za zlatih dolarjev.
Mariborski teden dvoje znatnih . S?*0s^„beg_ pr.em®z?\h:?^^naV ^ .	.	.	i.	.	,	.	Im Japoncev se je začel iz Mand-
popustov na zelczmci. Kakor obi- žurije, ker je vse prepričano, da čajno, velja za poset Mariborskega se v kratkem začne vojna med Ru-tedna od 1. do 17. avgusta po vsej I sljo in Japonsko. Na mongolski Jugoslaviji polovična- voznina. Ker
se pa za Festival pričakuje poseb- cer nastai0 zatišje, toda vojne pri-
no velika udeležba, je za to prire- prave se nadaljujejo z največjo
ditev dovolila železnica četrtinsko naglico. Japonci so se iz srednje
vnžnin od 4 dn 7 avgusta toda Kifcaiske umaknili in poslali čete vožnjo od 4. do 7. avgusta, tocia na rusko mejo Vse najbolj lzku_
samo za potnike iz Slovenije. Po- §ene japonske divizije so sedaj na
skrbljeno je, da se bodo te ljudske ruski meji.
množice spravile pod streho in da [
se bodo tudi dobro pogostile. i yeijke konjske dirke na Poselite Maribor, ne bo Vam |	Krškem polju
Po poročilih, ki prihajajo iz Kr-.. Iškega, bodo letošnje konjske dir-
predsednik Kjuseivanov v kratkem vse dosedanje. Dirk se udeležijo
obiskal London in Pariz. Nadalje poleg priznanih dirkačev iz ljuto-
ugotavlja agencija, da je predsed- merskega, brežiškega, šentjernej-
nik sobranja Mušanov bil v Lon- gk a jn krgkega okraja tudi dir-
donu le kot zasebnik in da imajo	T inbllnne Kn-lov™ 7n
tudi vse njegove izjave le zasebni kači iz Ljubljane Karlovca, A&-
značaj	greba in celo iz Beograda. Ce bo
Vsi turški diplomatski zastopniki	vreme se obeta, da pride ta
Ler^todo na^skupnem sestenS dan na Krško Polie kakc>r vsa druu' z zunanjim ministrom določile ga leta na tisoče in tisoče prebi-smemice turške zunanje politike, valstva iz bližnje in daljne okoli-Italijanska vojna mornarica je ce. Saj so konjske dirke na Kr-
rfci?aV0^im=iht sodelo- I ^kenl P°Ua * tradicionalno kmet-valo tudi 408 vojnih letal. Italijan- sko_ veselico res nekaj, kar zeli vi sko uradno poročilo o manevrih deti staro in mlado, pravi, da so ti jasno dokazali do- f minantni položaj Italije v Sredozemlju.
Fašistične »Relazioni Internazio-nali« pišejo, da velesili osi pač ne bosta pustili, da bi gdansko vpra-
žal!
Radio Ljubljana
 	Četrtek, 3. avgusta: 12.00: Češke
šanle postalo vzrok evropske vojne. I pesmi (plošče) — 12.45: Poročila Zato naj Poljaki uvidijo, da se —13.00: Napovedi — 13.20: Klavir-Nemoija pravice na Gdansko ne Ski koncert (prof. M. Lipovšek) — bo odrekla in da pade edino na 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, Polisko odgovornost za vojno. Ne poročila — 19.30: Deset minut za-Italija in ne Nemčija ne odločata bave — 19.40: Nac. ura — 20.00: o voini zaradi Gdanska, temveč pjošče — 22.10: Slovenščina za Slo-samo Francija in Anglija, ki da- vence (dr. Kolarič) — 20.30: Plo-ieta potuho Poljski. Tako fašistični šče — 21.00: Prenos iz Luzerna: list Drugi listi pa poročajo, da je simfonični koncert v okviru med-sicer Italiji neprijetno, če bi na- narodnega glasbenega festivala: stala zaradi Gdanska vojna, ven- Dirigent Arturo Toscanini — vmes dar pa bo ostala Italija v vsakem okoli 22.00: Napovedi, poročila, primeru na strani Nemčije, zlasti Petek, 4. avgusta: 12.00: Plosce — sedaj po ureditvi južnotirolskega —12.45: Poročila — 13.00: Napove-vprašanja.	di — 13.20: Šramel »štirje fantje«
Praški »Narodni listy« so bili — l4-001:Q?(f.p^dfH zaradi nekega članka ustavljeni za čila — 19.30. Kotick ST*p — 19^0. tri dni. Sedaj pa so bili tudi de- Nac. ura — 20.00: Nikola C/ejič namo kaznovani, in sicer najprej poje hrvaške narodne /Plošče) z globo enega milijona kron. Na 20.10: Pravica m	v l 7
intervencijo ministrskega predsed- nasnje matere Angela Vode) nikn Fliaša pa ie bila ta globa — 20.30. Vesel živalski krog VIII. znižana na 300 000 kron. Denarna I—	22.00:	Napovedi, poročila —-
tapa je le piojna, če bi list 22.30: Angleške plošče - Konec ob še enkrat bil obsojen zaradi ka- 23. uri.
i »Konzorcij Tn^a H,«.«, n,,*,, pr*«.™«, dr. I,.n P,,,.. »redn,k AUk„nd,r	U.ttm.	d.	d..	nie„	Ota.,	Mlh,„k.	,«	,	Liub.i.dt