«uranu» HARTL ADELMANN objekti tehnologije oprema KAKO RIMO? Časi, ki jih preživljamo, so prežeti s kopico problemov. Ti pestijo tudi velenjsko gospodarstvo, ki pa ga je treba tudi sicer preoblikovati. STRAN 4 V ŠMARTNEM OB PAKI SO PRIPRAVILI VESELO MARTINO-VANJE. Bilo je živahno in šmarča-ni ter drugi obiskovalci so bili nad prireditvijo navdušeni. STRAN 3 Z zmanjšanjem proizvodnje so šoštanjske termoelektrarne povzročile zaplete Koga naj poslušajo? Velenjčani sodimo zagotovo med ekološko najbolj osveščen narod in prav dobro poznamo tudi prizadevanja, da bi proizvodnjo šoštanjskih termoelektrarn, dokler ne bodo zgrajene čistilne na-ptrave, prilagajali ekolo-štkim zahtevam. Pred ne-dlavnim smo sprejeli občinski odlok, ki določa, dia morajo v tem termoenergetskem gigantu v primeru, ko pride do prevelikih koncentracij škodljivih snovi v zraku, nemudoma omejiti proizvodnjo. Odlok torej velja in v začetku prejšnjega tedna je bil »uporabljen«. Velenjski sanitarni inšpektor je izdal odločbo, po kateri so v Šoštanju močno zmanjšali proizvodnjo, kar za 340 MWh. Casa, da bi o tem predhodno obvestili ELES ni bilo, saj je prišlo do onesnaženja nenadno in nepričakovano. In kaj je to pomenilo za slovensko energetiko? »V bistvu razpad, to seveda pomeni temo po Sloveniji in delu Hrvaške,« nam je povedal predstavnik ELES, sicer pa tudi predstavnik slo- venske energetike v evropski skupnosti dr. Janez Hrovatin. Takoj so ukrepali in v celoti izkoristili obstoječe zmogljivosti ter napovedali redukcije, ki pa so za tri lire kasnile. V tem času je Slovenija nekorektno posegala (nedovoljeno jemala) energijo iz evropskega omrežja. Brez napovedi smo si tako »izposodili« 411 milijonov kilovatnih ur, s tem kršili mednarodne dogovore in si »prislužili« črno piko v evropski energetski mreži, v katero bi radi stopili kot enako- pravni člani. Ta črni madež vsekakor leti tudi na šoštanjske termoelektrarne, ki so verižno reakcijo povzročile. A kakorkoli bi ukrepali v tem podjetju, bilo bi narobe. To pa seveda pomeni, da dogovori na najvišji republiški ravni strokovno in ekološko niso bili usklajeni in v šoštanjskih termoelektrarnah v tem trenutku ne vedo, koga naj poslušajo, ko bo prišlo do naslednje podobne situacije. MIRA ZAKOŠEK j Dragi bralci! Morda smo koga presenetili s tole številko Našega časa. Nekateri se verjetno z njim še niste srečali, drugi ga morda ne poznate dovolj, zato smo se odločili, da se vam predstavimo. Želimo si, da bi vam ugajali, čeprav se seveda ob tem zavedamo, da vseh želja nikakor ne izpolnjujemo. Upamo pa, da smo vseeno dovolj zanimivi, da boste tudi vi postali redni bralec Našega časa. Pa ne le bralec. Tudi sooblikovalec. Z veseljem bomo prisluhnili vašim sugestijam. Pokličite nas in nam povejte, kako naj časopis še izboljšamo. Ali še bolje, če imate vsaj malo novinarske žilice, vzemite svinčnik in papir in kar sami napišite prispevek. S skupnim sodelovanjem bomo gotovo oblikovali takšen časopis, da bo postal nepogrešljiv prijatelj v vsaki družini v Šaleški in Zgornji savinjski dolini. Morda ste se že odločili in želite Naš čas povabiti k sebi že naslednji četrtek. Nič drugega vam ni treba narediti kot izpolniti naročilnico na zadnji strani in nam jo seveda poslati. Za vse ostalo bomo poskrbeli mi. Razširite svoj krog prijateljev z Našim časom! Uredništvo ■■■■i •"-• H" ~ KATALOG GOSPODARSTVA Savinjsko šaleška gospodarska zbornica poglablja sodelovanje s tujimi firmami in sodeluje na mnogih predstavitvah in sejmih v tujini. Da bodo gospodarstvo velenjske in mozirske občine ustrezneje predstavljali, bodo izdali poseben katalog. Vabijo podjetja, da se nemudoma odzovejo, saj bodo gradiva oddali v tiskarno 23. novembra. DOBRO SODELUJEJO Z AVSTRIJCI Podjetniki združeni v Savinjsko šaleško gospodarsko zbornico so že pred nedavnim navezali stike s podobnimi združenji v Avstriji, še zlasti z zbornicami v Foelker-markt in Volfsbergu. Savinjska šaleška zbornica je tudi že izdelala ponudbo možnega sodelovanja, ki jo bodo predstavili avstrijskim kolegom te dni. (mz) Kreditiranje malega gospodarstva Republiško ministrstvo za malo gospodarstvo želi pospešiti dejavnost s krediti za vlaganja v posamezne programe malega gospodarstva, gradnjo poslovne infrastrukture, inkubatorje, pa tudi za subvencioniranje obrestnih mer ter jamstva in garancije. Prijavijo se lahko zasebniki in podjetja z do 125 zaposlenimi. Več informacij dobite na Savinjsko Šaleški gospodarski zbornici, kjer vam nudijo tudi vso potrebno strokovno pomoč. Pa pohitite s prijavami — oddati'jih je treba do konca meseca. (mz) 29, november ne bo vec praznik Vse kaže, da bo slovenska skupščina še v tem mesecu sprejela Zakon o praznikih in dela prostih dnevih. V tem primeru seveda 29. november ne bo več praznik. V Sloveniji naj bi imeli po tem zakonu praznike: 1. in 2. januarja (novo leto), 8. februarja (Prešernov dan — slovenski kulturni praznik), 27. april (dan upora proti okupatorju), (1. in 2. maj (praznik dela), 25. junij (dan državnosti), 1. november (dan spomina na mrtve), 26. december (dan samostojnosti). Poleg tega pa naj bi bili prosti dnevi še naslednji prazniki, ki imajo versko obeležje: velikonočna nedelja in ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje (15. avgust) in Božič (25. december). Dr. Miloš Lužnik, Kazimira Lužnik, dr. Dominika Lango, dr. Silvester Lango in Hinko Jer-čič na slovesni otvoritvi 22. maratona v New Yorku pred palačo OZN. VIDIŠ , BfcAT fcV-ST^AH 1-1 «je edi vzel vr.kjil ! Kakovost — del blagovne znamke Naša mlada država, Slovenija, se mora vključiti v razvita gospodarstva in trge. Izvoz je postal ekonomska kategorija, kakovost izdelkov in storitev pa je pomemben vzvod za uspešen prodor in nastop na tujih trgih. Ni slučaj, da zato zadnji čas veliko govorimo in pišemo o kakovosti. Septembra, na primer, je bil v Kranju sejem »Slovenski proizvod«, ki naj bi prikazal kakovost naših izdelkov in določil prve kandidate za dodelitev znaka »Slovenska kakovost« (Slovenian Quality). Vendar pa kranjski sejem »Slovenski proizvod« ni bil celovita predstavitev dosežkov slovenskih podjetij, velikih in malih; manjkali so mnogi znani proizvajalci in veliki izvozniki, posamezna slovenska območja, regije, pa so bila le simbolično zastopana itd. In še na nekaj gre opozoriti : nekateri kandidati za znak »SQ« so se po kranjskem sejmu že začeli predstavljati v javnosti kot nosilci, in to prvi, znaka »SQ«. V razvitih gospodarstvih in trgih je visoka kakovost neločljiva sestavina slehernega izdelka, pa tudi storitve. Kakovosti zato posebej ne naglašajo. Znak kakovosti, če ga že uvedejo, pa velja le na ozemlju posamezne države, tudi naš »SQ« bo ve- ljal torej le v Sloveniji. Pomembnejša je blagovna znamka, proizvajalca oziroma države, se pravi »Made in ...«. Proizvajalci Evropi neznanih oziroma bolj malo znanih držav so se uspeli na našem kontinentu že uveljaviti tako, da trgovci ne prekrivajo več nalepk o proizvajalcu in državi, se pravi o izvoru izdelka, pač pa to že s pridom uporabljajo pri reklamiranju in prodaji- Cilj naših prizadevanj naj torej ne bi bil le znak »Slovenska kakovost«, pač pa slovenska blagovna znamka, »Made in Slovenija«. (N) Težave s pridobivanjem državljanstva Pri pridobivanju slovenskega državljanstva prihaja, kot smo že nekajkrat pisali tudi v našem časopisu, do precejšnjih zapletov. Postopek je dolgotrajen, saj se prošnje rešujejo le v Ljubljani, upravna taksa za marsikoga previsoka, zaradi vojne na Hrvaškem pa marsikdo ne more do vseh potrebnih dokumentov, ki jih morajo dobiti iz matičnih občin. Prve posledice sedanje procedure že čutijo tisti izmed 200.000 ljudi iz drugih držav, ki želijo odkupiti družbena stanovanja pod ugodnimi pogoji, ki jih nudi nova stanovanjska zakonodaja, pa jih brez potrdila o državljanstvu ne morejo. V Sloveniji manj osnovnošolcev Ob koncu šolskega leta 1990/91 je v Sloveniji po podatkih Zavoda za statistiko delovalo 824 osnovnih šol, ali ena manj, kot leto prej. Šole so imele 9.483 oddelkov oz. 36 manj kot ob enakem času lani. V njih se je šolalo 225.621 učencev, od teh je šolo končalo 26.453 učencev. Na teh šolah je poučevalo 14.650 učiteljev ali 94 manj kot leto poprej. Največ osnovnih šol ima občina Maribor (38) in najmanj občina Hrastnik. In kako kaže v letošnjem šolskem letu? Število osnovnih šol je še padlo, na 818, ali 6 manj kot prejšnje leto. S tem se je znižalo tudi število oddelkov (37) in število učencev (za okoli 2 %). Manj je tudi učiteljev (15 manj kot lansko leto). V srednje šole pa se je v šolskem letu 1991/92 vpisalo 103.590 učencev, od tega 93 odstotkov v šole za mladino in 6,7 odstotkov v šole za odrasle. Koliko zaslužimo? Švicarska zvezna banka je objavila podatke, koliko dolarjev zasluži delavec na uro v nekaterih razvitih državah. Če podatke primerjamo s Slovenijo, hitro ugotovimo, da pri nas zaslužimo le še drobiž. V Nemčiji povprečna urna mezda znaša 14,5 dolarja, v ZDA 13,4, v Japonski 13,1, Veliki Britaniji 11,1 dolarja, v naši bližnji Italiji jim odštejejo 10,2 dolarja na uro, v Franciji 9 dolarjev, v Španiji pa 5 dolarjev. V Sloveniji je bila za obdobje junij—avgust neto povprečna plača 9.421 tolarjev, kar znese na uro nekaj manj kot 52 tolarjev. Če sedaj to preračunamo v dolarje dobimo grozljiv rezultat. Naš urni zaslužek znese le še 1 dolar. Manj je že skoraj težko zaslužiti, pa vendar se to pri nas že dogaja. Novi časi, stari zločini Piše: VINKO VASLE Bivši režim se je v obdobju njegovega zatona dalo najbolje provocirati tako, da se je provokator zatekel k zlorabi znamenitega 133. člena kazenskega zakonika, ki je govoril o mišljenjskem de-liktu. Ali pa k sramotitvi tistih, ki so nas reprezentirali in je to prav tako bilo zlobno dejanje, kaznivo samo po sebi. Še več, v tistih grdih časih so človeka lahko zapah-nili že samo zato, ker so našli kakšno njegovo zasebno pisarijo pod žimnico. Hvala bogu, v glavo se ni dalo pogledati in so takšne poslali na rehabilitacijo v norišnice. Kajti, res je bilo noro, če si je kdo upal v gostilni povedati protidržavni vie. Potem nas je popadla demokracija in smo tulili in nosili transparente, da smo proti in takšne oslarije, da hočemo svobodo govora, pisanja, da ne želimo svetih krav in kočevskih medvedov itn. Zdelo se je nekako logično, da so to človeške pravice, ki jih ne gre zapostavljati. Vrli anatemizirani advokati, profesorji, pravniki so civilni javnosti stali ob strani in jo odločno podpirali. Vse za osvoboditev, je bilo reklo. Ampak, vsaka oblast — kakršenkoli predznak ji že pritisnemo — je nagnjena k samoljubnosti. Ko smo drveli na zadnje volitve v upanju, da niso tudi poslednje, smo na vse to pozabili. Kajti lepota demokracije in nove svobode nas je tako zaslepila, da smo se videli v nebesih. Pa še vse stranke po vrsti so nam obljubljale rajsko življenje. V tej luči je nekatere šokiralo delovno besedilo novega slovenskega kazenskega zakonika, kjer smo spet našli zakonske člene, ki nam grozijo, če sramotimo zastavo, grb ali himno, ali kaj nespodobnega rečemo o naši oblasti in oblastnikih. Torej, če si hočete dati duška, to storite danes in ne odlašajte na jutri. Danes še lahko nekaznovano zmerjate oblast, lahko kakšno rečete čez voditelje, nespodobno prepevate Zdravlji-co, gobcate, da sta grb in zastava blazno neokusna in počenjate še številne druge praktične stvari. Jutri bo že drugače, če v tej deželi koga ne bo srečala pamet, kar pa je po praktičnih doneskih novega časa težko verjeti. V tem smislu so si zdaj skočili v lase tudi nekateri prominentni znanstveniki. Gospod Ljubo Bavcon meni, da hudič ni tako črn kot je videti, Boštjan M. Zupančič vpije, da bi nas spet radi nasankali, državljanov pa tako in tako nihče več nič ne vpraša. Kot v dobrih starih časih. In boste po novem spet morali paziti, komu pripovedujete politične vice na račun Kučana, Janše, Bavčarja in množice dragih nam zastopnikov ljudstva. Še zlasti, ker ima naša nova demokracija stare špiclje, nova oblast pa stare sovražnike. Včasih pa tudi pravica zmaga in po letu in pol bojev je z vsemi zaslugami, ki jih je storil za mesto Ljubljana, padel komunalni minister Janez Lesar. Nekateri prisegajo, da je imel solzne oči, ko so ga razrešili, saj je imel še toliko lepih idej in na primer ni mogel uresničiti želje, da bi iz mesta odstranil vse stare spomenike. Tudi v Demosu so se odločili, da se bodo demokratizirali. Sklenili so namreč, da bodo seje njego- vega centralnega komiteja odslej dalje javne. Jože Pučnik pa je ob tem priznal, da se bodo morali tu in tam še vedno sestati v kakšni odročni gostilni in se mimo javnosti kaj pogovoriti in dogovoriti. Vse to so v Demosu prisiljeni storiti, ker so novinarji vsako njihovo še tako tajno sejo geografsko vedno izvohali. In celo več, ne-sramneži so objavljali celo dobesedne zapise pogovorov na teh sestankih. Kaj bo z »našo« TV pa sam Bog ve! Znano je le-to, da so tam uredniki zato da ubogajo Demosove strankarske voditelje in oblast, ne pa svojo vest. Ljerka Bizilj pa nam je zaupala tudi to, da gre za psihiatrično bolnišnico v središču mesta in bo zdaj za to oznako prejela zasluženo kazen, ker bo morala povedati, kdo so psihiatri in kdo bolniki. Osebno se mi dozdeva, da je psihiatričnih oznak vreden program naše nacionalne televizije, saj so ga baje — če ne gre samo za zlobna natolcevanja — prepovedali gledati rekon-valescentom v podobnih zdravstvenih institucijah. Sicer pa je vse po starem! Parlament je blokiran, vlada v stiski, poslanci štrajkajo, tolar je v inflaciji, stečaji pred vrati, sociala v porastu, nekateri pa veselo kradejo še naprej. Zato ne čudijo prizadevanja, da je treba kazenski zakonik čimpre-je sprejeti — ljudje že zdaj preklinjajo in to nekaznovano .. . CZe.0s/<3 oßmoäje. Odlagališča — povsod »kisla jabolka« Zaradi napolnjenega sedanjega odlagališča komunalnih odpadkov so morali v Žalcu med prvimi v regiji resno zagristi v kislo jabolko iskanja novega mesta za tako odlagališče. Da to ni enostavno so se doslej prepričali že v več občinah; ponekod so začasno še obdržali sedanja, drugod z odločitvami o novih lokacijah še odlašajo. Čeprav taka odlagališča niso tako neprijetna kot na primer taka za odlaganje posebnih odpadkov, jih vseeno noben kraj ne sprejme rad. Še posebno, ker je večina dosedanjih odlagališč preslabo urejenih, pa se zato občani bojijo, da bodo taka tudi tista, ki jih bodo zasnovali na novo. Zagotovila, da bodo urejena po vseh sodobnih principih, marsikje niso dovolj, kot tudi ne, da pri tem sodelujejo znane institucije. Pri pripravi novega žalskega odlagališča so sodelovali celjski razvojni center, Smelt in Sava projekt, predvideli pa so šest možnih lokacij. Izvršni svet je pri pregledu vseh teh izbral tisto na Prepovedanem hribu, predvsem zato, ker v bližini ni naselja, pa tudi zaradi bližine sedanjega odlagališča, saj bi lahko nekaj infrastrukture s starega odlagališča uporabili tudi za novo. S tem pa bi se ureditev tudi precej pocenila. S takim stališčem izvršnikov so se strinjali tudi poslanci občinske skupščine, ki so v četrtek prižgali zeleno luč za nadaljnje postopke. Občinski sekretariat za varstvo okolja mora zdaj pridobiti vsa potrebna soglasja in urediti drugo, da bodo dela potekala kot je treba. Samo odlagališče naj bi začeli urejati prihodnje leto, do ureditve pa bodo še uporabljali sedanje odlagališče na Ložnici. Poslanci pa so ponovili tisto, kar krajani v bližini sedanjega odlagališča terjajo že dalj časa: da morajo sedanje odlagališče po končanju uporabe »sanirati«; to pomeni, da ga morajo povsem ozeleniti, da bo čimprej »pozabljeno«, kaj je tu bilo. Seveda pa nekateri tudi v tej občini še vedno na tiho upajo, da bodo v celjski regiji vendarle našli kakšno skupno rešitev ter uredili odlagališče za več občin. Taka prizadevanja so že nekaj časa, vendar kakšne otiplji-vejše rešitve še ni. S tem bi namreč »rešili« več občin, ki se bodo morale resno ukvarjati s problemom iskanja primerne lokacije odlagališča. Toda težava je seveda v tem, da nobena občina ne bi bila rada smetišče (tudi) za tuje odpadke. Razen, če bi seveda morda vso stvar skupno uredili tako, da bi bilo tako odlagališče tudi dohodkovno zanimivo. Kot kažejo zadnji primeri je pri posebnih odpadkih lahko tako! (k) Korenine naše industrije V celjskem Muzeju novejše zgodovine bodo v ponedeljek odprli zanimivo razstavo o razvoju industrije na Celjskem. Gradivo je zbral sodelavec celjskega arhiva Milko Mikula, na ogled pa bo del najzanimivejšega gradiva, ki dokazuje ustanavljanje in razvoj industrije na našem območju. Razstava bo gotovo zanimiva za tiste, ki iščejo korenine nekaterih podjetij, ki v nekdanji ali spremenjeni obliki delujejo še sedaj, pa tudi zato, ker se bodo na njej srečali tudi z imeni podjetnikov, ki so morali v povojnem obdobju »v molk«. (k) Na ulicah in v dvorani Do božično novoletnih dni je sicer še precej časa, vendar se nekateri na razne prireditve ob teh dneh že resno pripravljajo. Še posebno, če z njimi prično že v zgodnjih december-skih dneh. Kot na primer v Celju, kjer bodo že 11. decembra odprli novost med sejmi: novoletni nakupovalni sejem v dvorani Golovca. Obetajo, da bo tu prodaja s sejemskim popustom, pa tudi vstopnine ne bo. Odprt bo do 22. decembra. Še vedno pa bo po osrednjih celjskih mestnih ulicah tudi božično-novoletni sejem, kjer bodo spet prodajali najrazličnejše izdelke, ki so primerni za ta čas. Predvsem pa.s takim sejmom popestrijo praznične dni. Poulični sejem bo v Celju od 17. do 28. decembra. Letos pa v Celju prvič načrtujejo tudi silvestrovanje na prostem. Bilo naj bi na Tomšičevem trgu. (k) Prehitro v Evropo Tako, vidite — pa so Velenjčani krivi, da smo Slovenci prehitro in nenapovedano vdrli v Evropo. Nismo sicer v ta obljubljeni raj pohiteli Slovenci v dobesednem smislu, ampak posredno. Vdrli smo v evropski elektroenergetski sistem. In to le zato, ker so si Velenjčani zabili v glavo, da se ne bodo pustili pomoriti s prekomernim onesnaženjem z žveplo-vim dvokisom. Pa tako občinski odlok zavezuje Teš, da zmanjša proizvodnjo, če je v zraku preveč te nadloge. In ko so pred dnevi šoštanj-ski elektrikarji spoštovali ta odlok, so povzročili pravo pomanjkanje elektrike, mi pa ne bi bili mi, če ne bi izrabili priložnosti, ki jo imamo, in smo hitro posegli po elektriki iz Evrope; ker pa smo to naredili kot ne bi smeli, smo si prislužili lepo črno piko. Upajmo seveda, da te črne pike zdaj ne bo kdo prenesel neposredno na velenjski odtok, čeprav je pa še vedno bolje živeti s črno piko kot imeti črna pljuča zaradi nesnage. Tudi ob tem primeru nekateri opozarjajo, da naj ne silimo preveč v Evropo, dokler se sami ne navadimo delati po evropsko. Ali kot je dejal zadnje dni najbolj citirani prvi mož naše nove priznanja čakajoče države Milan Kučan: Evropo si moramo ustvariti tukaj. Potem tudi z ostalo Evropo ne bo težav. Mnogo stvari pa kaže, da Evrope pri nas vendarle še ni. Mi, ki tu živimo, se lahko o tem prepričamo vsak dan, drugi pa očitno tega še ne vedo, pa zato hodijo k nam kukat, kako in kaj živimo. Ta- ko si namreč nekateri razlagajo vdor »vzhodnih« sil v naš zračni prostor. Vojaški Mig je danes teden spet po-migal nad slovenskim ozemljem, tudi nad našim območjem. Ker pa je tudi Janša pred dnevi rekel, da je naše ozemlje premajhno za taka vojaška letala, ga seveda naše obrambne sile niso prisilile k pristanku, pa tudi na drug način ga nismo »pri-zemljili«. Morda pa je kdo od naših tudi tokrat pomislil, da leti ta Mig na »naše« letališče v Celovec. Sicer pa so še vedno naše oči močno uprte v to Evropo, ki zna mnoge stvari lepo po segedinarsko pomešati, pa človek ne ve natančno, koga kaznuje in koga nagrajuje. Najenostavneje je namreč vsem požugati s prstom: enim zato, ker so krivi, dru- gim pa za vsak slučaj. Ob vsem tem pa se mi vse bolj zdi, da se kar precej odmika-mo od tega, da bi postali vsaj en del Evrope, če že ne vse. Mislim na tisti del. ki smo si ga tolikokrat zastavljali za cilj. Da bi namreč Slovenija postala druga Švica. Ampam medtem ko se ta dežela med drugim postavlja z izvrstnimi siri, polnih lukenj, imamo mi še vse preveč lukenj na drugih mestih, kjer jih ne bi smelo biti. Pa zato tudi skoznje odteka naša energija, ali pa se naše »razmere« skoznje pretakajo na čudne načine, ki niso v prid dobrega naroda na topli strani Alp. Nekaterim se ta izraz — na topli strani — zdi primernejši od tistega »na južni strani«. Ampak ena beseda še ne spremeni stvari (Kr) Hùqoct smf mw fflcrwvd ndm ne w 'oči t d i i 'f Kdaj bodo zazvonili Obrtnik naj bo! Že, ampak kakšen? novi telefoni? Akcija izgradnje tristo priključkov na telefonsko omrežje v Ljubnem ob Savinji in okolici ter nove telefonske centrale z zmogljivostjo 500 telefonskih številk, je stekla že leta 1988. Od takrat do zdaj je bilo zgrajeno primarno omrežje v dolžini 26 kilometrov, za sekundarne linije pa še nadaljnjih 30 km. Ker gre izgradnja primarnega dela h kraju, so vse bolj Kljub temu pa investitorji marljivo polagajo sekundarne linije, saj morajo prehiteti zmrzal in sneg. Na Ljubnem so takorekoč gotovi 7 vsemi deli, veliko pa so napravili tudi na najdaljšem delu omrežja, na področju KS Rečica ob Savinji (Grušovlje, Šentjanž, Homce, Podhom). Tako ne bo nobenih ovir, da bi spojili tele- Časlovi (Zakočki) s Podhoma prispevajo veliko tudi z lastnim delom. aktivni tudi pričakovalci novih telefonskih priključkov. Nekateri čakajo nanje že celo večnost, zato so upravičeno nestrpni. Kot smo izvedeli v krajevni skupnosti Ljubno, bodo prvi novi naročniki zaslišali telefone že okrog novega leta. vsi tisti, ki so priključeni na del omrežja, ki je na desnem bregu Savinje (del Ljubnega. Radmirja. Melisa. Okonine. Šentjanža in Home) pa bodo morali počakati na dograditev mostu čez Savinjo v Ljub-nerm. Sšliši se čudno, a je vendarle tako. da bodo vse energetske linije, vkljjučno s telefonskim vodom čez Savinjo položene v mostu. Ketr prav ta del še ni dokončan, priključka ni mogoče spojiti. Ionske žice tudi sredi zime, če bodo gradbinci uspeli dokončati most v Ljubnem. Spomnimo še na finančno udeležbo pri tem projektu. Pošta je zagotovila 200 tisoč DEM, krajevne skupnosti 76.500 DEM. naročniki pa 273.500 DEM. Koliko velja posamezni priključek, je težko ugotoviti. Ponekod so izračunali povprečne cene. drugod povsem ekonomske, glede na število udeležencev izgradnje. Vendar pa so zneski od 4000 DEM (povprečna cena) do 12.000 DEM v Raskah in 1.200 DEM v Ljubnem. Nekatere cene so tako visoke, kot da bi postavljali telefonsko zvezo z Luno. Jože Miklavc Prejšnji četrtek je Liberalno demokratska stranka organizirala pogovor s predstavniki obrtnikov in Obrtne zbornice Velenje. Tema pogovora je bil nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva v šaleški dolini. Odziv povabljenih obrtnikov je bil zelo slab, kot da tudi ti ne verjamejo več v razne pogovore in lepšo prihodnost njihove gospodarske panoge. Liberalni demokrati si na lokalnem nivoju prizadevajo, da mesto Velenje, nekdanji socialistični čudež, ne bi ostajalo le na razvalinah dveh proizvodnih gigantov, ampak se zavzemajo tudi za razvoj splošnega in malega gosp-doarstva. Njihovo vizijo razreševanja te problematike je podal član stranke IGOR MEH, sekretar sekretariata za ekonomske zadeve v občini Velenje. V današnjem času se obrtniki in mali podjetniki spoprijemajo z velikimi vsakodnevnimi problemi. Ivan Atelšek, član te stranke in republiški poslanec v zboru občin je pogovor pričel z mislijo: »Brez dobrega gospodarstva ni politike. Svoboda pasiromakom ni dana!« V Sloveniji imamo že preko 70 tisoč obrtnikov, ki želijo videti v nadaljnjem razvoju naše države perspektivo. Od oblasti pričakujejo, da bo ustvarila pogoje za razvoj, delo in zaslužek, saj bo le tako preko davkov zadovoljnih delavcev tudi sama prišla prišla do denarja. Trenutno povsod v obrti vlada preveliko mrtvilo, ki je posledica neugodnih pogojev obratovanja. Večina obrtnikov ustvarja le še za preživljanje, v razvoj ne more več vlagati. Kapitalni interes pri ljudeh ni vzpodbuden, krivcev pa je več. Banke se do obrtnikov obnašajo preveč nekorektno, saj so obresti za kredite nečloveške. Rešitev bi bila usmerjenost v izvoz, ker je mnoge obrtnike prizadel izpad jugoslovanskega tržišča. To je lahko reči, v endar brez kvalfitetnih programov in razvoja to ni izvedljivo. Slovenija pa je absolutno premajhna, da bi bila zadovoljivo tržišče za vse proizvajalce. Cene se menjajo skoraj tedensko, plačilni pogoji so skrajno neugodni, davčna politika ostra in nestimulativna, dolo- čene panoge obrti se bodo izgubile v raznih evidencah, ki jih morajo voditi . . . Poleg tega obrtnike še vedno obdavčujejo po fakturirani realizaciji in ne po plačani. Zaradi tega se dogaja, das o tudi tisti, ki bi radi delali pošteno, primorani goljufali, da jim država in davčna uprava ne pobere vsega, kar zaslužijo, čuden začaran krog, ki ga bo zelo težko presekati! Kljub temu, verjetno ravno zaradi pomanjkanja delovnih mest, pa se obrt in zasebno podjetništvo razvija, vsaj število obrtnikov in podjetnikov narašča. Sonja Jamnikar, sekretarka obrtne zbornice Velenje je nanizala kar nekaj ciljev, ni pa bila skopa tudi s pripombami na trenutne pogoje za razvoj obrti in podjetništva. Do leta 2000 želijo povečati delež obrti v družbenem proizvodu občine, s tem pa tudi število zaposlenih pri obrtnikih. Obrt se je v Velenju do sedaj razvijala čudno in stihijsko. Zaradi vezanosti na oba gospodarska giganta, je bila struktura obrtnikov dokaj enolična. V zadnjih štirih letih seje število obrtnikov povečalo za 170, oživljati so pričele tudi nove dejavnosti, ki jih prej v občini nismo poznali. Obrti mora biti omogočen razvoj, kar pa trenutno ni! Tudi Sonja Jamnikar vidi velik problem v naših bankah, ne le neugodni kreditni pogoji, tudi devizno poslovanje in am plačilni promet sta močno zaviralna. Večina obrtnikov v občini ni bila prirpuvljena na spremembe po X. oktobru . . . Vseeno ne še ne mislijo obupati. V naslednjem obdobju bodo veliko poudarka dali lastnemu izobraževanju. V Velenju kljub veliki brezposelnosti ni veliko primerno izobraženih, zato se snuje regijski center za izobraževanje. Meni tudi. da je nekomu, ki se še odloča med obrtjo in podjetništvom zelo težko svetovati, saj sta oba področja precej nedodelana. Moteč je tudi postopek /a izdajo obrtnega dovoljenja. Bil bi že čas. da bi tega v neki primerni obliki izdajala kar Obrtna zbornica v občini. V nadaljnji razpravi so se oglasili tudi obrtniki. Franc Novak je Konec letošnjega junija je v Sloveniji, po podatkih slovenskega Zavoda za statistiko, obratovalo 5Ü594 obratovalnic, od tega 34.633 v lasti samostojnih obrtnikov in 13.598 v popoldanski obrti. Glede na dejavnost je največ obratovalnic na področju obrti in storitev (26.161), najmanj pa na področju kmetijstva in ribištva (479). V primerjavi s stanjem z dne 31. decembra lani se je skupno število obratovalnic zmanjšalo za 407. Največ sprememb je bilo v dejavnosti obrt in storitve, kjer se je število obratovalnic zmanjšalo za 1352. Pri drugih dejavnostih, posebej v gradbeništvu, prometu, trgovini in gostinstvu je opaziti porast števila obratovalnic. Veliko obrtnikov je prenehalo z opravljanjem obrtne dejavnosti in odprlo zasebno podjetje. V prvem polletju letos so v Sloveniji odprli 4191 obratovalnic, delovati pa jih je prenehalo 4598. menil, da je dobro, da se problemi vsaj slišijo, ker jih je razrešiti precej težje. »V obrti jej še vedno preveč ostankov prejšnjega sistema, nihče ne upošteva, da tudi v obrti veljajo ekonomske zakonitosti. To pa zato, ker se ji ne priznava določen proizvodni proces. Obrtna zbornica in obrtniki so premalo, da bi lahko postavljali pogoje gospodarjenja.« Obrtnik Niko Rabič je sebi in vsem zbranim zastavil vprašanje, zakaj se ne naredi natančna analiza gospodarskih potencialov, po kateri bi e lažje odločali za dejavnost, ki naj bi jo opravljal obrtnik. Menil je, da bi bila lahko izhodiščna točka razvoj turizma v dolini, ki bi za sabo potegnila še vse druge proizvodne in uslužne dejavnosti. Alojz Filipančič se razgovora ni udeležil le zaradi lastnega zanimanja za problematiko. Zaposlen je v podjetju ESO, ki je sicer sodobno opremljeno, ima 3000 nr in več pokritih površin, veliko asfaltiranih zunanjih prostorov. vse to pa je iz dneva v dan bolj neizkoriščeno. Kljub ugodni izobrazbeni strukturi 800 zaposlenih delavcev, ki so bili v preteklosti vezani pretežno na iz- delke za potrebe premogovništva, sedaj ugotavljajo presežne^ delavce. Zato razmišljajo o podjetniškem inkubatorju, kjer bi ponudili proste kapacitete zasebnikom in tako razrešili številne probleme. Od ideje do realizacije je pot še vedno dolga in polna preprek. Izgleda, da je v občini prisotna tudi kriza idej na novih področjih, konkurence pa večina ne jemlje kot zdravo, ampak kot uničujočo. _______ Tako kot na vseh drugih gospodarskih področjih je problemov v drobnem gospodarstvu in viziji njenega razvoja res veliko. Pa vendarle se bo tu živelo še naprej in razvoj bo moral iti svojo pot. Ekonomske zakonitosti tržnega gospodarstva so krute, če pa pri tem država nima posluha za težave v vseh segmentih gospodarstva in jo skrbi le pobiranje davkov, je vse skupaj precej brezizhodno. Večina ljudi se še vedno obnaša tako, kot da bo v trenutku popolnega zloma mlade slovenske države na pomoč priskočila bitja iz tujih neznanih planetov. Bojim se, da ta vesoljska ladja v šaleški dolini ne bo imela kje pristati! bš Minil je letošnji vesel Martin Tako, kot vsako leto vinska trta obrodi (bolj ali manj bogato) in iz grozdja stisnemo žlahtni sok, se ta vsako leto točno na Martinov god spremeni iz mošta v vino. Ta veseli dan so letos še posebej slovesno proslavili v Šmartnem ob Paki, kjer so ob koncu minulega tedna poskrbeli za resnično pestre urice člani turističnega društva Šmartno in turistično agencijo Dober Dan iz Šempetra. Prireditve so se pričele že na Martinov petek, ko so v šmarškem gasilskem domu pripravili strokovno predavanje o kletarjenju in srečanje vinogradnikov. Praznovanju se je pridružila tudi Martinova likovna kolonija, ki je nadvse dobro uspela, res pa je tudi, da je bilo vreme likovnikom močno naklonjeno. Sodelovali so likovniki iz Velenja, Celja, Slovenj Gradca, Polzele, Šmartnega ob Paki in Da-kova iz sosednje Hrvaške. Svoja dela so razstavili na panojih pred Domom kulture v Šmartnem ob Paki, uradno pa bodo razstavo odprli v četrtek, 14. novembra v prostorih Doma kulture v Šmartnem ob Paki. Na ta dan bo tudi uradni poslovni dan podjetja ERA Vinti Šmartno, kamor bodo prišli \si. ki kakorkoli poslovno sodelujejo s to ugledno delovno organizacijo, ki letos slavi visok jubilej. Zelo razgiban je bil tudi drugi dan praznovanja, sobotni marti-nov dan. Pripravili so ulični sejem domače obrti, s svojim nastopom pa ga je popestrila in predvsem razveselila najmlajše obiskovalce Celjanka Haidi, ki jo vsi poznajo po skladbici Moj kuž.a. Zvečer so za prijetno družabno srečanje poskrbeli organizatorji. V goste so povabili šaleške fante, pripravili so pester družabni program, seveda pa ni šlo brez izbora »kraljici Martina«. Zadnji dan praznovanja v nedeljo so sklenili v središču kraja z uličnim sejmom domače obrti. Tudi ta dan so organizatorji poskrbeli za družabnost, saj so v goste povabili Vlada Kreslina in Beltinško bando. Na ta direndaj so prišli tudi najmlajši šmarški dvojčki Martin in Jasmina Potočnik, stara dobre štiri mesece. Srečni očka pravi, da bi bili lahko tudi trojčki, če bi le imel malo več časa . . . Lahko mu verjamemo ali pa tudi ne . . . Mamica pravi, da sta pridna in da očka doma tudi pomaga kaj postoriti. le du je bol j poredko doma, ko je potrebno utišati oba. V Šmartnem ob Paki so tako v veselje vseh krajanov in tistih, ki so se na prireditev pripeljali od drugod, letošnjega Martna obeležili tako, kot se ob tako veselem prazniku spodobi. Pajčevino našli tudi v Sloveniji Tudi v različnih krajih Slovenije so prebivalci, kot zatrjujejo, opazili in prišli v stik s pajčevino, o kateri so pred tem poročali iz Hrvaške. Neznana lepljiva snov na koži ni delovala strupeno ali dražeče. Kljub temu so policisti zbrali vzorce in jih poslali v analizo. Na mrežo se je prijelo mnogo pajkov in žuželk, ki pa so povsem navadni pri nad živeči pajki, ki ne prinašajo bolezni. O rezultatih preiskav bo javnost takoj, ko bo to mogoče, obveščena preko sredstev javnega obveščanja. Razvijanje podjetništva v inkubatorju ESO Haidi je s svojim nastopom razveselila predvsem najmlajše, ki so pesmico Moj Kuža tudi pomagali zapeti Strokovnjaki so izračunali, da bi morala mala in srednja podjetja ter obrtne delavnice rasti z deset odstotno letno rastjo, če bi se hoteli do konca devetdesetih let približati povprečnim evropskim gospodarstvom. Žal nas sedanjost bolj sooča s primeri zniževanja števila zaposlenih, z zapiranjem delovnih mest, stečaji in naraščajočo brezposelnostjo. Iskanje pač ni stvar naključja. Podjetništvo zgolj ob željah in moralni podpori ne more zaživeti. Ve se, kaj potrebujemo: ugodnejše kreditiranje, rizično financiranje, informacijsko podporo, usposabljanje in izobraževanje, davčne olajšave, ustrezno klimo in podobno. V svetu poznajo »način valjenje novih podjetij« skozi podjetniški inkubator. Pred dobrimi nekaj meseci je odločitev zanj nastala tudi v ESO in storjeni so že prvi koraki. V ESO si notranje podjetništvo zastavljajo kot del nove poslovne filozofije in kot mehanizem za spodbujanje podjetniških idej med zaposlenimi. Razlogov za oblikovanje inkubatorja je več. V prvi vrsti to podjetje razpolaga z dobrimi proizvodnimi prostori na lokaciji bivšega EFE v Prelogah, ki je trenutno v funkciji skladišča. Prostorov v te namene je narav- nost škoda, saj predstavljajo velik, sorazmerno nov proizvodni kompleks s 3000 m2, z vso pripadajočo infrastrukturo. Pokrite površine pa dopolnjuje prek 2500 m2 nepokritih asfaltnih površin. Lokacija je torej idealna za oblikovanje cone malih podjetij in obratovalnic proizvodnih dejavnosti. Večina novih podjetij, ki danes nastajajo, je s področja storitev in trgovine, z zelo malim, številom zaposlenih, zato je valitev pravih proizvodnih podjetij mnogo večji izziv in zahtevnejše delo. Poslanstvo podjetniškega inkubatorja je v tem, da no-vonastalim podjetjem nudi vsestransko pomoč. ESO bo polég prostora programom, ki jih bo znotraj sebe valil, nudil v prvih letih poslovanja tudi svojo organizacijsko, finančno, proizvodno in tržno infrastrukturo. V podjetju je akumuliranega kar nekaj znanja in izkušenj, ki jih običajno podjetnik sam v eni Nekaj manj beguncev v žalski občini Na občinskem odboru Rdečega križa v Žalcu so imeli do nedavnega skupaj prijavljenih 241 hrvaških beguncev. Od tega se jih je pred kratkim vrnilo v domovino že 60, s sprejetjem novih kriterijev za begunce pa jih je status beguncev izgubilo 23. V hotelu Prebold jih je bilo nastanjenih 26. te pa so premestili v Mariborski zbirni center. Trenutno je vseh beguncev na žalskem področju 132, vsi pa so nastanjeni pri 46 družinah. Republiški odbor Rdečega križa je tem družinam nakazoval po 1000 SLT na družinskega člana in sicer iz žiro računa Republiškega RK. kamor so denar nakazovali vsi Slovenci, ki so kakorkoli hoteli pomagati našim sosedom. Od tod pa je teh 46 družin prejelo tudi 98 paketov hrane, kar pa najbrž ne zadostuje za dlje časa. Žalski odbor RK pa je organiziral tudi različne darovalne akcije po večini večjih Krajevnih skupnosti v žalski občini, kamor so občani lahko prinesli staro obleko, igrače, oddeje ipd. ter tako pomagali vsem beguncem, ki so trenutno še v Žalcu in okolici in ki so potrebovali njihovo pomoč. Tisti občani, ki hočejo darovati stare obleke, jih še vedno v velikih količinah nosijo na občinski odbor RK v Žalcu, tu pa pravijo, da imajo žal premajhno skladišče, da bi noter spravili vso obleko, ki jo občani dnevno nosijo tja. Najbolje je, da tisti, ki imajo večje količine starih oblek še počakajo nekaj časa in to obleko darujejo takrat, ko je bo primanjkovalo oziroma ko bo to zopet potrebno. (LA) osebi in na začetku svoje poti ne premore. Skupna organizacija tako imenovanega »supporta« za več podjetnikov je tudi racionalnejša in cenejša. } Seveda pa ESO takšnega zalogaja ne bo zmogel povsem sam. Stvar je nedvomno tudi širšega pomena, zato želijo pridobiti pokroviteljsko in soustanoviteljsko vlogo občine, obeh zbornic, zavoda ža zaposlovanje in nekaterih večjih podjetij — na kratko vseh tistih, ki nosijo odgovornost za vitalnost gospodarstva v dolini. In kaj je že storjenega? Za prve štiri podjetnike se že izdelujejo poslovni" načrti in preverjajo poslovne možnosti. Navezani so poslovni stiki s podjetjem ININ, ki je del mednarodne mreže inkubatorjev ter podjetjem SLO-VENETA, ki se povezuje s podjetništvom v sosednji Italiji. Pomoč teh dveh podjetij je v iskanju programov, v know-how prispevku, možno pa je tudi kapitalsko povezovanje. V ESO je odločitev za inkubator trdna, je pravi korak za večjo »nataliteto« podjetništva kot tudi najboljši način reševanja kadrovskih viškov. ospodarski položaj Prizadevanja Liberalno-demokratske stranke po čim lažjem prehodu iz socialističnega sistema v moderno tržno usmerjeno in demokratično družbo so znana. Bistveni del tega projekta mlade države je zajet v ohranjanju funkcioniranja uspešnih gospodarskih sistemov ter v preoblikovanju družbene lastnine v takšno obliko lastnine, kjer bodo poznane lastnosti in dimenzije. Občina Velenje, predvsem pa njena gospodarska struktura podaja sorazmerno specifično podobo. V zadnjih štiridesetih letih je namreč doživela skokovit razvoj, industrializacija Jugoslavije in potreba po energiji sta povečali izkop premoga v dolini, kar je zahtevalo več delovne sile, povzročilo ogromno imi-gracijo, neposredno pa tudi ekološko degradacijo doline. Razvoj je bil hiter in obetaven, a izrazito enostranski. Občina je razvijala predvsem energetiko in premogovništvo ter kovinsko predelovalno industrijo, kjer se je zaposlovala predvsem ženska delovna sila. Posledica takega razvoja je strukturna neuravnoteženost gospodarstva občine, kot jo vidimo v tabeli 1 Tako strukturirano gospodarstvo je izredno občutljivo na tržna nihanja in ne predstavlja trdne ekonomske strukture. V občini Velenje razpolagamo z različnimi potenciali, zanimivimi in neizkoriščenimi za gospodarski razvoj in razcvet. Geostrateško leži naša občina na pol poti med Ljubljano in Mariborom, na pol poti med vzhodom in zahodom. Ta lega ima veliko perspekti- vo v prihodnosti, posebej zato, ker se bo precejšnji del pretoka blaga, ljudi in idej po padcu dogmatičnih režimov na vzhodu gibal v tej smeri. Prednosti občine so v izraziti bližini meje, saj nam je sedaj že jasno, da samozadostnost ne bo pomenila uspešnosti. Uspešni bomo le, če bomo zadosti kvalitetni in konkurenčni tudi na zahodnem trgu, oziroma na odpirajočem vzhodnem trgu. Infrastruktura same občine: ceste, telefoni, železnica. Večina pomembnejših cest občine je asfaltiranih (51 km od 58 km), prav tako lokalnih cest ( 107 km od 132 km). Ta pokazatelj kaže na visok standard občine. Dosti slabše je pri cestni povezavi izven občine. Nedodelanost slovenskega cestnega omrežja pomeni veliko oviro pri vzpostavljanju vezi in hitrem pretoku blaga in storitev. V občini še vedno primanjkuje telefonskih priključkov, ki so zelo pomembni predvsem v razvoju podjetništva in hitrem komuniciranju v razvitem svetu. Velenje ima sicer preko Celja železniško povezavo s svetom, dobro pa bi bilo razmisliti o ponovni vzpostavitvi proge do Avstrije. Izobrazbena struktura prebivalstva po kvaliteti še vedno zaostaja za republiškim povprečjem, vendar imamo v občini izkušnje, ki so pridobljene s povezovanjem naših podjetij (doma in v tujini) in jih je potrebno izkoristiti. Vsekakor pa je potrebno spodbujati štipendiranje in druge oblike izobraževanja. Občina Velenje mora izkoristiti tudi naravne in kulturne prednosti, ki jih imamo na področju turizma in kmetijstva. Turizem ima tradicijo v zahodnem delu naše doline (Topolšici). Tam je možno razvijati hotelski in storitveni turizem v obliki ponudbe krajanov (tenis, jahanje, kmečki turizem, oddaja sob, zdravniške storitve). Posebno poglavje je vodna površina občine, ki mora ob rekultiva-ciji doline zasesti pomembno mesto v turizmu daleč naokrog. Velik manjko je pri vzpostavljanju trgovine. Tu je potrebno po normalizaciji odnosov vzpodbuditi tuje vlagatelje. Na področju kmetijstva se občina lahko pohvali z dobrimi rezultati (100% oskrba občine z mesom in mlekom). Živinoreja naj tudi v prihodnje ostane ena glavnih usmeritev kmetijstva v občini, več poudarka pa je potrebno dati na sadjarstvo, perutninarstvo in čebelarstvo. Iz teh ugotovitev lahko sklepamo, da ima občina Velenje vse pogoje za mnogo-stranski razvoj gospodarstva. Zato v Liberalno-demokrat-ski stranki nočemo vsiljevati strategije le enega ali dveh ciljev (ene ali druge panoge). Menimo pa, da je potrebno gospodarstvo občine nujno bolj strukturirati. Ne sme se ponoviti, da so cilji parcialni, usmeritve le delne. Zato bomo stremeli po vzpodbujanju vseh panog, ki bodo perspektivne, promotorske in seveda okolju prijazne. S sprostitvijo zasebne iniciative in danimi sistemskimi rešitvami smo v kratkem času določene rezultate že dose-gli: mmmmmmmmmmmmmMmmm Zasebna podjetja danes že zaposlujejo 406 delavcev, pred dvema letoma še nobenega. Tudi število obrtnikov in zaposlenih pri obrtnikih še narašča. Število obrtnikov se je v prvem poletju 1991 povečalo za 10%. Podjetništvo, ki je v velikem razmahu mora dobiti vedno večji polet. Zato smo skladno s programom naše stranke v tem letu že uspeli ustvariti določena sredstva, ki vzpodbujajo podjetnike k vlaganju in širjenju svoje dejavnosti. Prizadevali si bomo, da bi v tem podjetniškem skladu zajeli v naslednjih letih še več sredstev, sam sklad pa tudi definirali kot pravno osebo. (Mimogrede opozarjamo na »Razpis za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva« objavljen v Delu, 5. novembra 1991.) Razvoj občine je potrebno zastaviti večstransko. Bistvo naših usmeritev pa tiči v enostavni trditvi, da se država in oblast naj ne vtikata v gospodarske zadeve, ker bodo posamezniki na najbolj učinkovit način uveljavili svoje inte-rese in posredno tako družbene interese. Vloga države (strank na oblasti) naj bo v ustvarjanju pogojev, v globalnem usmerjanju in liberalnih fiskalnih in kreditnih principih. Velenje mora postati prepoznavno. Postanimo občina PODJETNIKOV, TRGOVCEV IN TURIZMA. Igor Meh za Liberalno-demokratsko stranko VELENJE STRUKTURA GOSPODARSTVA OBČINE STRUKTURA V % KMET RUD IND. GRAD. NAFTA TRG. TRANS JAVNE STO ■ RAZVITI SVET □ OBČINA IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH STRUKTURA V % 40 30 20 10 LaCl JL U VISOKA VIŠJA SREDNJA NIŽJA VKV KV PKV NKV OBÒINA □ REPUBLIKA KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3QOQC STRUKTURA PODJETIJ V OBČINI Z VIDIKA LASTNINE MEŠANA (4.4%) DRUŽBENA (23.9%) ZASEBNA (71.7%) Namesto obrata družbene prehrane nastaja več novih profitnih enot Te dni se mimoidiči na poti od restavracije Jezero do Novih Prelog radovedno ozirajo na lesene oboke ob koncu tenis igrišč, ki nakazujejo, da bo na tem mestu zraslo nekaj novega. Večina sicer že ve, nekateri pa tudi ne, da bo tu v kratkem zgrajena nova večnamenska hala, v kateri bo prostor lahko uporabil tudi za druge športe ter kulturne, zabavne in ostale prireditve. Ker bo v hali prostor za okrog 800 obiskovalcev je zato tudi primerna za organizacijo srednje velikih prireditev, takega prostora pa Velenje doslej ni imelo. Na tabli ob gradbišču je poleg namena gradnje in imena izvajalca zapisano, da je investitor hale GOST d.o.o. Velenje. Torej hale ne gradi Rudnik Velenje niti ESO kot je od nepoučenih tu in tam slišati, ampak gostinsko podjetje GOST Velenje. In od kje GOST-u denar za to investicijo? Dobil ga je s prodajo svojega obrata družbene prehrane v Velenju. Obrat je kupilo podjetje ERA in bo v njem orpavljala svojo trgovsko dejavnost. Razlog za prodajo pa je predvsem v tem, da je obrat zaradi občutnega zmanjšanja šte-»■ vila abonentov postal nerentabilen in je v prvih devetih mesecih letošnjega leta imel že več kot milijonsko izgubo. Zato je bilo treba energično in hitro ukrepati. V obratu, ki je bil v letih največje gospodarske rasti rudnika zgrajen in dimenzioniran za dnevno pripravo preko 5 000 toplih obrokov in se je dolgo časa to število obrokov tu tudi pripravljalo, v zadnjih letih pa je zaradi manjšega zaposlovanja na rudniku število abonentov začelo upadati in tako se je sredi letošnjega leta v obratu prehranjevalo le še okrog 100 abonentov, kar je nujno sprožilo alarm, se gospodarska računica ni več izšla. Nastalo stanje je povzročilo vrsto dilem, kaj in kako z obratom v prihodnje. Prisotna so bila razmišljanja o oddaji prostorov zakup interesentom za opravljanje raznih manjših in mirnih poslovnih dejavnosti, pa o koriščenju prostorov za organiziranje trgovske dejavnsoti v okviru GOST-a in odprodaji vseh prostorov. Za zadnjo varianto se je GOST skupaj z lastnikom sredstev Rudnikom lignita odločil predvsem zato, ker bi prvi dve varianti zahtevali kar precejšnja investicijska sredstva za pripravo prostorov za najem, teh sredstev pa GOST ni imel. Na razpisu se jfc edino ERA prijavila kot interesent za nakup celotnih prostorov in zato so bili ti prostori s 1. 10. 1991 tudi njej prodani. Skladno s stališči skupščine GOST, bi se naj sredstva od kupnine namenila iz ključno le za investicije v programe znotraj dejavnosti GOST, s čimer bi se naj zagotovila delovna mesta za vseh 24 stalno zaposlenih delavcev bivšega obrata družbene prehrane, nove dejavnosti pa bi podjetju morale prinašati tudi ustrezen dobiček. Prvi od teh programov je bila izgradnja večnamenske hale na rekreacijskem kompleksu Jezero. Na osnovi investicijskih izračunov in analize tega, je izgradnja utemeljena in potrebna. Koristili jo bodo lahko vsi občani Velenja, tako športniki kot tudi obiskovalci številnih načrtovanih prireditev. V njej bo našlo zaposlitev tudi 6 delavcev ukinjenega obrata družbene prehrane. Del sredstev kupnine bo namenjen tudi posodobitvi nočnega lokala na jezeru. Spremenjen in obogaten program v tem lokalu bo poleg povečanega prometa prav tako zagotovil dodatna delovna mesta sedmim delavcem. Povečana realizacija in delovna mesta za osem delavcev pa bo zagotovljena tudi z novima lokaloma slaščičarna in bistro na Kersnikovi cesti. Tudi ta lokala bosta delno financirana iz sredstev kupnine obrata družbene prehrane. S temi investicijami bo namesto izgube, ki jo je delal obrat družbene prehrane in je samo v septembru presegla 400 000 tolarjev, nastala nova dejavnost, ki bo že v naslednjem letu zagotavljala večji ostanek dohodka in dobiček ter obenem tudi omogočila zaposlitve vsem, ki so delali v bivšem obratu družbene prehrane. Ob tem pa velja poudariti, da je bilo tudi z ukinitvijo obrata družbene prehrane poskrbljeno za vse abonente, ki so se tu še hranili in to tako, da jim je bilo omogočeno prehranjevanje v eni od restavracij GOST. Tople obroke malic pa odslej pripravlja okrepčevalnica na NOP. Prodaja ODP in investicije (Obrata družbene prehrane) so temeljito premišljene, na mestu ter utemeljene. Denar bo dobro naložen in racio- nalno potrošen. To pa bo tudi najboljši odgovor tako nekaterim skeptikom kot tudi onim, ki se danes sprašujejo od kje in zakaj. Franc LENART, direktor GOST d.o.o.: Kmalu nova večnamenska dvorana. V zvezi z gradnjo večnamenske dvorane pa še tole. Med raznimi komentarji o upravičenosti gradnje, primernosti lokacije in podobno, je bilo slišati tudi govorice, da se dvorana gradi brez gradbenega dovoljenja. Te govorice so neosnovanem kajti GOST je za gradnjo hale pridobil vsa potrebna soglasja in na osnovi tega je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje. Tudi pripombe, da lokacija hale ni usklajena z ureditvenim načrtom, niso upravičena. GOST oziroma njen predhodnik Družbeni standard je skupaj z RLV že pred štirimi leti dal pobudo Zavodu za urbanizem, da ta pripravi ureditveni načrt območja ob jezeru. Poleg drugih objektov naj bi načrt predvidel tudi izgradnjo večnamenske dvorane. Tak načrt je Zavod pripravi! in je v postopku za sprejem na skupščini, pri čemer gradnja dvorane v pripravi osnutka ureditvenega načrta nikoli ni bila sporna. KRS-KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, d.d. Velenje, Šaleška 19 A JAVNI POZIV NA VPIS IN PLAČILO DELNIC Obveščamo vse občane, imetnike potrdil o solastniškem deležu na premoženju Kabelsko razdelilnega sistema mesta Velenje, da so krajevne skupnosti, ki so organizirale izgradnjo KRS in podjetje Gorenje Servis, d.o.o., Velenje, dne 30. 10. 1991 s podpisom pogodbe ustanovile delniško družbo s firmo KRS-KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, d.d., Velenje, Šaleška 19 a. Novo ustanovaljena delniška družba bo v upravljanje in gospodarjenje prevzela obstoječe premoženje Kabelsko razdelilnega sistema mesta Velenje. V ta namen so ustanovitelji družbe sprejeli sklep, da se za vrednost tega premoženja razpišejo in izdajo delnice. Z vpisom in vplačilom delnic bo lahko nova družba pravno veljavno, prosto in trajno razpolagala z obstoječim premoženjem KRS. Upravičenci do vpisa in vplačila delnic so občani in pravne osebe, ki so sodelovali v izgradnji KRS in so imetniki potrdil o solastninskem deležu na KRS. Celotna vrednost izdanih delnic znaša 104,486.500,00 S LT oz. 3,265.200,00 DEM. Za vrednost osnovne glavnice je izdanih 32.652 delnic, nominiranih po 100 DEM. Delnice so redne, ustanoviteljske in glasijo na ime. Vsaka delnica daje imetniku naslednje pravice: — pravico glasovanja v skupščini družbe: vsaka delnica daje 1 glas — pravico do dovidende po skfcpu skupščine. Upravičenci lahko vpišejo in vplačajo delnice najkasneje do 30. 1. 1992. Delnice se vpišejo in vplačajo pri krajevni skupnosti, ki je upravičencu izdala potrdilo o solastninskem deležu na premoženju KRS, v času uradnih ur v posamezni krajevni skupnosti. . _ Delnice se vplačajo tako, da upravičenec (kupec delnic) s podpisom posebne listine prenese na delniško družbo KRS-KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, d.d., Velenje, Šaleška 19 a svoj solastninski delež na premoženju KRS. Kupec delnic se mora ob vpisu in vplačilu delnic izkazati s potrdilom krajevne skupnosti, da ima solastninski delež na premoženju KRS. Če izdane delnice ne bodo vpisane in vplačane v celoti, se opravljena vplačila kupcem vrnejo do 28. 2. 1992. Delnice se lahko prenašajo s polnim indosamentom in vpisom v delniško knjigo. Ob vpisu in vplačilu delnic prejme kupec potrdilo, delnice pa najkasneje v roku 6 mesecev po registraciji družbe. Podrobnejša navodila in obvestila so na voljo v prostorih krajevnih skupnosti. v. d. direktor Milan Štumberger, ml., dipl. iur. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. 11. do 10. 11. 1991 so povprečne 24-urne koncentracije SO. prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m' za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 4. 11. 1991 v ŠOŠTANJU 400 mikro-gramov/m' 7. 11. 1991 na VELIKEM VRHU 200 mikro-gramov/m' 8. 11. 1991 na VELIKEM VRHU 320 mikro-graov/m' v ZAVODNJAH 200 mikro-gramov/m' 9. 11. 1991 na VELIKEM VRHU 170 mikro-gramov/m' v ZAVODNJAH 130 mikro-gramov/m' DNEVNE KONCENTRACIJE od 4.11. do 10.11.1991 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 4.11. do 10.11.1991 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) ■■■■■■■■■■■■■■■I Ne zgodi se mi pogosto in če prav pomislim se mi je menda zgodilo prvič, da je bilo moje pisanje vzrok vabila na razgovor, ki naj bi imel podlago ravno v tem pisanju. Moje razmišljanje objavljeno v Našem času pod naslovom Kalrarija ERICa je pa le bilo do-voljšnje, da sva se srečala z mag. Borisom Stropnikom, vodjem ekološke skupine ERICo. Šlo je za nekatere pasuse v navedenem prispevku, ki so po mnenju vodja ERICa, naredile tej skupini škodo zaradi »polresnic« in »nekorektnosti«. Ker mi je znano delo in zaposlenost mag. Borisa Stropnika tudi rad verjamem, da ne utegne javno razpravljati o stvareh, ki se tičejo ERICa na formalni ravni, kajti ljubša mu je vsebina dela raziskovalne skupine, ki jo vodi. Moj namen pisanja navedenega članka vsekakor ni bil oblatiti ERICo, kar mi je tudi bilo očitano, ampak ravno nasprotno. Toda če sem jaz v luči skupščinskih razprav na to temo, zadevo osvetlil s formalne plati ERICa in zanemaril vsebinsko plat njihovega dela, mi mora biti oproščeno, kajti v velenjskem parlamentu še nismo razpravljali, kaj naj ERICo dela, ampak ali ga usodo. To si seveda lahko razlagajo le nepismeni bralci. Hotel sem pač povedati, da v tem trenutku o bodoči pravni formi ekološke skupine bivšega REK ne odločajo člani te skupine, ampak posredno RLV, TEŠ in Izvršni svet Skupščine občine Velenje, direktno pa bodo o bodočnosti te skupine odločili poslanci Skupščine občine Velenje, ko bodo, ali pa ne bodo sprejeli ekološke skupine bivšega REK pod občinsko marelo. Nič drugega. Je pa res, da je beseda usoda uporabljena slovnično nepravilno. Usoda je od višje sile in v na prej določeno dogajanje, čemur pa odločitev o pravni formi ekološke skupine bivšega REK, v Skupščini občine Velenje ne bi smela biti podobna. Zaupajmo poslancem velenjskega parlamenta, da prebirajo gradiva, da razmišljajo in da se zavestno odločajo! Dodatno informiranje o tej zadevi pa jim lahko samo pomaga pri odločitvi in ne nasprotno. Sporen bi naj bil tudi del: »Še vedno je odprtih vrsta >stro-kovnih< vprašanj, na katere >lai-čna< javnost želi dobiti jasen odgovor, pa je običajno tako, da vsa- SOS TOP. v.v. ZAV. VEL. G.G. MERILNE POSTAJE ■I 4.11. H 5.11. d] 6.11. 9B 7.11. m «.n. a 9.11. W 10.11. odsek za varstvo okolla p,; . ':iš # * füj *...... «sr Ozelenela deponija - * bomo vzeli za občinski zavod za varstvo okolja ali ne. Ko govorim o namenu članka Kalvarija ERICa, moram poudariti, da sem želel z njim privabiti v konstruktivni dialog koga iz te skupine, ali kogarkoli drugega, ki ga zanima in tangira ta problem. Menim, da bi zapisane in razjasnjene stvari razgrnile marsikatero kopreno, ki še prekriva problem transformacije ekološke skupine bivšega REK v ERICo, karkoli že ta bo. S tem bi javnost in predvsem poslance velenjskega parlamenta, ki bodo o tej zadevi končno odločali, dodatno in kompetentno informirali o zadevi. A kot že rečeno, se vsaj mag. Boris Stropnik zaenkrat odpoveduje takšnemu dialogu. Jaz mu to malo zamerim, kajti informacijska samoblokada najbrž ni koristna, kajti javnost ni zgolj medla in brezoblična masa, ampak jo sestavljajo posamezniki, med katerimi se najde precej navihanih kljukcev, ki se spoznajo na stvari, za katere bi človek mislil, da so namenjene le izbranim. Zato tudi povzetek kakšne strokovne razprave objavljen v Našem času ne bi nikomur škodoval. Tako pa smo o obstoju ekološke skupine bivšega REK izvedeli več ali manj naključno, pogosto pa kar iz ust direktorja rudnika, ki se rad pohvali z »delom naših raziskovalcev«. Da je s tem, kot direktor firme, ki jo pač uvrščamo v blok onesnaževalcev, naredil »našim raziskovalcem« medvedjo uslugo, menda ni treba dvakrat ponavljati. In ravno tega »slabega« imidža se je prav lahko rešiti s pogostimi pojavljanji v javnosti, s predstavljanjem rezultatov dela. Nasploh menim, da je to problem širšega značaja, ki ga z relativnim uspehom rešuje priloga Znanje za razvoj časopisa Delo, vendar menim, da ga tudi lokalni časniki ne bi smeli zanemarjati. Pa pustimo to, saj je to tudi problem uredniške politike in koncepta kakšnega časopisa in poglejmo, s katerimi stvarmi se vodja ekološke skupine mag. Boris Stropnik ne strinja. V prispevku Kalvarija ERICa sem v uvodu zapisal: »... Ker je to v zadnjem času tema, ki rahlo pregreva in diferencira ljudi, ki direktno ali posredno odločajo o usodi ERICa, je prav, da se javnost seznani.,.« Baje nekateri razumejo, da beseda usoda pade težko in da izgleda, kot da so ERICo in njegovi raziskovalci pred negotovo ka raziskava sama rodi potrebe po novih in novih raziskavah ...« Jaz s tem nisem skušal omalovaževati raziskovalnega dela po dolgem in počez, ampak sem opozoril na tisti zaključni del raziskav, ki se praviloma pojavljajo v rezimeju in ki imajo vedno dvojni namen. Prvi je logičen, saj večina raziskovalnega, ne zgolj ekološko raziskovalnega dela, pogosto zaostaja za problemom, ki ga raziskuje in katerega raziskava pogosto odkrije nove probleme. Drugi je pa čisto človeški, ki ga je prof. Peter Stegner na predstavitvi prof. Lobnikove ponudbe za analizo onesnaženosti tal v občini Velenje skušal zanikati z besedami: »Ne gre za kruhobor-stvo ...« To zadnje sicer verjamem, vendar gre pri potrebi nadaljnjega raziskovanja, ki se pokaže iz neke predhodne raziskave, ne samo za nove odkrite probleme, ampak tudi za veselje do dela, za zadostitev potreb po raziskovanju pri samih raziskovalcih in seveda, nenazadnje za korektno plačilo nadaljnjega raziskovanja. Beseda kruhoborstvo je nekoliko groba. Vseskozi pa je prisoten nekakšen viteški, džent-lemski »boj« stroke, ograjevanje prostora in grajenje monopola kakšne skupine raziskovalcev nad določenimi vrstami raziskav. Še tretja stvar, ki jo je imel vodja ekološke skupine za nekorektno je: »... Toda zdaj so pogodbe podpisane, Institut Jožef Stefan bo pokasiral, ERICo bo večino tega dela opravil in pobral drobtine. naročniki pa bodo dobili rezultate, ki jih želijo, ali pa tudi ne ...« Če najprej skušam pojasniti ta zadnji del, kaj da bodo(mo) dobili naročniki dveh konkretnih raziskav, je res dvoumen. Res pa je tudi, da recimo naročnik TEŠ, ne ve ali bo rezultat raziskave škodljivih vplivov deponije pepela željen pri čemer sem trdno prepričan, da tako TEŠ, kot vsi prebivalci Šaleške doline želimo rezultate, ki bodo dokazali, da deponija nima škodljivih vplivov na okolje. Ali pa morda že vemo, da bodo rezultati res takšni?! Naročnik raziskave škodljivih snoveh v tleh na območju občine Velenje, je občina Velenje in vsaj kolikor je meni znano, želimo dobiti takoimenovano pedološko karto občine. Sam sem do obiska pri mag. Borisu Stropniku menil, da jo bomo tudi zagotovo dobili, pa mi je vodja ekološke skupine očital, da sem površno prebral ponudbo, ki je bila razpisana. Tako da ti^di v tem pogledu še resnično ne vem, ali bomo dobili tisto, kar želimo, ali ne in se je pravilnost moje trditve (dileme) potrdila prav v tem razgovoru. Morda sem ga pa res malo po-kronal s trditvijo, da bo ERICo pobral pri teh raziskavah finančne drobtine. Pri raziskavi škodljivih vplivov, ki jo financira TEŠ, bo ERICo deležen dobre tretjine pogodbenega zneska, pri izdelavi pedološke analize tal v občini Velenje pa si bosta znesek 60000 DEM razdelila z Institutom Jožef Stefan na polovico. Mag. Boris Stropnik pravi temu pol hleba, ne drobtinice in je treba temu najbrž pritrditi. Bilo je še nekaj »spornih« - odlomkov v članku Kalvarija ERICa, večino razgovora pa sva s sogovornikom vendarle namenila bistvu problema, ki bi ga lahko označili z vprašanjem: zakaj osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda za varstvo okolja ERICo ni bil sprejet v Družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Velenje? Sogovornik je to razumel, da se Skupščina občine Velenje zaradi tega še ni izjasnila, ali hoče javni zavod za varstvo okolja, ali ne? S tem se ne morem strinjati, kajti moje posplo-šenje je, da je bila velenjska skupščina vprašana samo: ali bo občina Velenje vzela ekološko skupino bivšega REK, ki se sedaj imenuje ERICo, za javni zavod za varstvo okolja, ali ne? V Družbenopolitičnem zboru je bil takšen način zavrnjen predvsem zaradi pripomb dveh strank. Zeleni Velenja smo zaradi vsebinskih in pravnih vidikov predlagali, da se morebitna ustanovitev javnega zavoda za varstvo okolja odloži do sprejetja Zakona o varstvu okolja v Skupščini Republike Slovenije, LDS pa se je vprašala in zahtevala natančno analizo, kaj je za občino bolj racionalno: permanentno plačevanje javnega zavoda iz proračuna, ali plačevanje potrebnih uslug na »trgu« takrat, ko jih rabimo. Nisem poklican, da bolj poglobljeno obnavljam vprašanje LDS, vendar menim, daje po finančni plati popolnoma zadeto in vsaj, kar se mene tiče, menim da je druga varianta za občinski proračun ugodnejša. Pravni argument za »zamrznitev« ustanovitve javnega zavoda do sprejema Zakona o varstvu okolja je skrit v 5. členu osnutka problematiziranega odloka, ki določa dejavnosti zavoda. Gre za to, da občina dejavnosti, ki so v tem členu navedene, nima še nikjer opredeljenih, kot javne službe. Poleg tega so glavne dejavnosti v osnutku odloka »izmišlje- nja vode, zraka, zemlje,... in če bomo v lokalnih skupnostih dovolj spretni, bomo znali ta davek preliti tudi v morebitni javni zavod za varstvo okolja, ne da bomo odvisni od nekakšnih pogodb, v našem primeru z onesnaževalci, v bodočnosti pa od usmiljenih sester? Zeleni Velenja ostro zavračamo očitke, da smo proti strokovnemu reševanju ekoloških problemov in da zato blokiramo ustanovitev javnega zavoda za varstvo okolja. Treba je pa ločiti, do kam seže politika in od kod naprej stroka. Kot ni prav, da bi se politika vmešavala v stroko, tako tudi ne smemo dovoliti, da bi onesnaževalska stroka krojila politiko varstva okolja. Upam, da je razumljivo, da v tem primeru ne govorim o ERICu! V preteklosti smo veliko črnila preliii v politično-ekološke članke. Menim, da je bilo to delo zelo plodno! Ustvarili smo ekološki »nadtlak« (in si nakopali veliko »sovražnikov«), toda danes so rezultati tukaj. Sanacija TEŠa teče (glede na finančno zahtevnost v kontekstu osamosvojitvenih težav ne tako, kot smo z roki zahtevali, pa vendar). TUŠ je ugasnil dimnik in zgradil čistilno napravo za odplake, prva faza CČN je zgrajena, deponija pepela počasi zeleni. Res je, da tega ne moremo pripisäti samo pritisku javnosti. Toda če bi tukajšnji prebivalci zaspali in iz elektrarne, rudnika, Gorenja, TUŠa,... skratka iz delovnih organizacij, ki nam vsem dajejo kruh, ne bi naredili po sili ekoloških »nasprotnikov«, ki imajo v rokah moč (električno energijo za Slovenijo), bi šla Šaleška dolina zagotovo v ekološko katastrofo. Dokončno. Nobena sanacija in raziskava škodljivih vplivov je ne bi rešila! Po volitvah je bivša politična in tudi ekološko-politična alternativa stopila v parlamentarno demokracijo pa je to komu všeč, ali ne. Takrat je bilo treba samo odgovoriti na vprašanje, ali smo, kot ekološko-politična alternativa pripravljeni prevzeti odgovornost za izgradnjo sistema, ki bo v upravne in »vladne« strukture vključeval nekdanjo ekološko-politično opozicijo, ki se ji je takrat reklo alternativa. ZELENI SLOVENIJE in ZELENI VELENJA smo izziv sprejeli, na nivoju republike vstopili v »vlado«, na nivoju občine v »upravo«. S tem nosimo odgovornost, ki se je tudi zavedamo in zato ne sprejemamo a priori odločitev, ki jih kdo predstavi kot ekološko pozitivne zgolj zato, ker bodo probleme iskale in dokazovale izključno po strokovni plati. (vu mi Mtàt.Mìh /fm $ w mìÈ im Mmtiutj) (M, / fvm/r w ~ //?--- 'mr* ,/Ü ßi> offn, ZirAI. Mutr, ucfn ! i ne«, da bi lahko v dopolnilne dejavnosti »skrili« glavno delo ERICa, to je raziskovalno dejavnost! To so končno tudi vsebinski zadržki ob predlogu, da bi ravno in samo ERICo postal javni ekološki zavod. Je že res da so vse raziskave ERICa naravnane ekološko, vendar se v občini Velenje z ekološkimi raziskavami ukvarjajo še na Zavodu za urbanizem, Gorenju in še kje! Z ustanovitvijo javnega zavoda, v katerega ne bo možno vključiti vseh strokovnih potencialov občine, se bomo zaradi finančne logike omejili samo na tisto, kar bi takšen javni zavod lahko ponudil. Dvomim namreč, da bo skupščina v prihodnjih proračunih pripravljena nameniti denar za javni zavod, poleg tega pa še za vse tiste raziskave in analize, ki jih takšen javni zavod ne bi bil sposoben opraviti, občina pa bi jih želela. Čakanje na Zakon o varstvu okolja je pomembno še zaradi ene stvari. S tem zakonom bo onesnaževalcem eksplicitno naloženo, da bodo morali sami nadzirati ali poiskati na trgu ustrezno institucijo, ki jim bo merila škodljive emisije. Onesnaževalci bodo morali pri tem paziti, da bo takšno delo opravljala verificirana organizacija, rezultate pa bo nadzirala ekološka inšpekcija. V osnutku Zakona o varstvu okolja je vsaj zaenkrat najavljen tudi davek na količino onesnaže- Zeleni Velenja smo med drugim zavezani tistim 12% velenjskih anonimnežev (volilcev), ki še vedno ne tvegajo javnega izpostavljanja v tipično protizele-nem industrijskem bazenu. Tudi zaradi njih se ne moremo strinjati, da bi onesnaževalci še kar naprej diktirali tempo ekološke po-iitike v občini. In to, da RLV in TEŠ postavljata pogoje in določata kdo in kakšen javni ekološki zavod rabimo v Šaleški dolini, je točno to! Ponudba je sicer resnično bogata in velikodušna, toda problem Šaleške doline ni, do kdaj bo raziskan še zadnji škodljivi vpliv slehernega onesnaževalca okolja, vključno z vsemi posamezniki, ampak, kako bomo aplicirali dognane zadeve v prakso tako, da bodo na strokovni osnovi žarišča onesnaženja odpravljena. Zaradi tega pa visoko izobražene strokovnjake na tem področju bolj, kot občina, rabijo onesnaževalci! Zakon o varstvu okolja bo točno te obveznosti onesnaževalcem naložil in poleg obstoječih inšpekcij vpeljal še ekološko inšpekcijo, ki bo nadzirala izpolnjevanje zakonskih obveznosti, ki bodo izšle iz Zakona o varstvu okolja. Tako si pač Zeleni predstavljamo funkcioniranje pravne države in tako ni slučajno, da smo v program zapisali, da se bomo zavzemali za pravno državo. Zaradi ekologije, ne zaradi prava! Peter Rezman ZELENI VELENJA OBJAVE iHHaaHHMWWBi zavarovalnica triglav d.d. Ker življenje potrebuje varnost Zavarovalnica TRIGLAV d.d. Ljubljana, Območna enota Celje s svojo dejavnostjo pokriva osem občin: Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Cejju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Občani lahko dobite vse informacije v zvezi z zavarovanji, skl te različne vrste zavarovanj ali prijavljate nastale škodne pjri v najbližjem predstavništvu ali pri svojem zastopniku. i ' V VELENJU IMAMO PREDSTAVNIŠ ŠERNOVI 9/b, tel. 856-456. PR ODPRTO OD PONEDELJ 15. URE. NA PODROČJL OBČIN STOPNIKI: V MOZIRJU IMAMO PREDSTAVNIŠTVO NA HRI- IKOVI 2, tel. 831-030. TPWjJ£tavništvo je odprto: nedeljek od 7.30 do 15.00 y/torek, četrtek, peték od 7.30 do 14.30 ednr> od 7,30 do 16,00 zirje nas zastopajo zastopniki: PRIIMEK IN IME AHTIK MIRAN BRUNŠEK STANKO FALANT IVANKA JOST ZDRAVKO KITEK MARJAN MEVC MILAN MLINŠEK DANIJEL MRAVLJAH BRANKO PEČNIK ALBERT TURINEK FRANC TELEFON NA S Ložiric Železno 1 Ul. V. Vlahoviča 40, Velenje Šalek 88, Velenje Splitska 46, Velenje Šalek 90, Velenje Škale 87, Velenje Malgajeva_3, Velenje Skorno 1, Šoštanj 850-552 858-650 857-934 858-959 856-632 882-432 UNTER DUŠAN Šmartno ob , Šmartno ob nji 2, Mozirje iel^TII2, Mozirje rejR Luče ^ i rje 34, Ljubno Tmož 88, Ljubno Nazarje 88, Nazarje 831-876 831-207 844-077 841-536 841-766 Prepričani smo, da boste zaupali le zavarovalnici in zastopniku, ki ga poznate. WSSSSSSSSSSSSGSSi j|L Sfmtoutoi éndici com, éI Leto 1991 ni prineslo le osamosvojitve Slovenije, temveč je to leto dalo tudi novo bančno institucijo Štajersko banko obrti in podjetništva d.d. Celje, popularno imenovano kar Štajerska banka. Sedež je v Celju na Trgu V. Kongresa 7, s tem pa je Vaš denar, ki ga boste zaupali Štajerski banki dosegljiv pri vseh PTT plačilnih okencih območja, torej tudi v Velenju in okolici. Primerjalno z ostalimi bančnimi institucijami poskušamo dati varčevalcem kvalitetnejšo uslugo, pa naj bo to sam odnos do varčevalcev ali pa višina obrestne mere. Doslej nam je to uspevalo in delamo aktivno na tem, da doseženo ne le ohranimo, temveč to samo še izboljšujemo. Pogoji, ki vam jih za mesec november 1991 nudimo so naslednji: Vpogledna sredstva: hranilne vloge (knjižice) občanov 350 % letno oz. 13,35 % mesečno tekoči in žiro računi občanov 300 % letno oz. 12,24 % mesečno Štajerska banka obrti in podjetništva d. d.,Celje Urg V. kongresa 7, 63000 Celje Tfelefon: 063/21-300, 27-429, 27-529 Tfelefax: o63/27-529, žiro račun 50700-620-37 Vezana sredstva: — 1 mesec + 1 dan: R ali DEM/ECU - vezava do 60.000,- SLT R ali DEM/ECU + 1 % - vezava od 60.001,- do 200.000,- SLT R ali DEM/ECU + 2 % - vezava nad 200.000,- SLT. R za mesec november znaša 21,5 %. — 3 mesece + 1 dan: DEM/ECU + 6 % - vezava do 60.000,- SLT DEM/ECU + 7 % - vezava od 60.001, - do 200.000,- SLT DEM/ECU + 8 % - vezava nad 200.001,- SLT. — 6 mesecev + 1 dan: DEM/ECU + 9 % - vezava do 60.000,- SLT DEM/ECU + 9,5 % - vezava od 60.001, - do 200.000,-SLT DEM/ECU + 10% - vezava nad 100.001,- SLT. Nudimo tudi možnost nakupa blagajniških zapisov Štajerske banke na 6 mesecev, ki so prav tako no-minirani v DEM/ECU ter se obrestujejo z 10,5 % letno. Omenjeni blagajniški zapisi imajo to lastnost, da jih po njihovi zapadlosti lahko bodisi vnovčite ali pa pretvorite v delnice Štajerske banke. v Štajerska banka - VASE ZAUPANJE ■ NAŠA OBVEZA Ik Gorenje se je odpravilo v svet pred tremi desetletji (2) V Avstriji z lastno blagovno znamko Na trgu sosednje Avstrije je Gorenje prisotno od leta 1975. naprej. Vse izdelke prodaja pod Gorenjevimi blagovnimi znamkami. Letos bo Gorenje Handels, njegov sedež je na Dunaju, doseglo 1,5 milijarde avstrijskih šilingov prometa. Dejavnost Gorenja Handels so izvoz izdelkov Gorenja in dopolnilnega programa izdelkov nekaterih drugih slovenskih proizvajalcev, proizvodnja kuhinjskega pohištva, montaža gospodinjskih aparatov in prodaja kompletne opreme kuhinj. Nadalje velja omeniti še servisiranje izdelkov Gorenja, pa zastopanje interesov Gorenja na avstrijskem, grškem, švicarskem in madžarskem trgu. Pozabiti pa ne gre še na razvijanje poslovnih kooperacij in prenos znanja ter oskrba Gorenjevih podjetij z reprodukcijskimi materiali. Po besedah direktorja Gorenja Handels, mag. Cirila Paluca se v zadnjem času poraja vprašanje, ali je Gorenje v Avstriji po petnajstletnem delu že prišlo do tako imenovane prelomne točke, ko je treba razmišljati, ali bo mogoče tudi za naprej zadržati obseg proizvodnje kuhinjskega pohištva oziroma rast prodaje izdelkov Gorenja, kot so ga doslej. Iz Gorenja je na- mreč na avstrijskem trgu vsak dvanajsti pralni stroj, vsak osmi hladilni oziroma zamrzovalni aparat in vsak tretji štedilnik! Pomemben delež pa imajo tudi pri proizvodnji kuhinjskega pohištva. Evropa se geografsko prestrukturira. Vprašanje pa je, ali in kako se bo oblikoval tudi evropski potrošnik ter v kakšno smer se bo razvijala tovrstna poraba. Poraja se vprašanje, ali bodo, denimo leta 2000, gospodinjski aparati še takšni, kot so danes, bodo centralno računalniško upravljani oziroma ali bodo nastale nove tako imenovane interesne tržne enote. Gre pa končno tudi za vprašanje, ali se v koncepte poslovnega sistema Gorenje vključujejo tudi koncepti Gorenja Handels z načrtovanimi nastopi v Avstriji in sosednjih državah. Na rast Gorenjeve prodaje oziroma njegove uveljavitve DISCO S v Ravnah pri Šoštanju vas odslej vabi vsak večer! Uživajte ob dobri glasbi v DISCU S.v. PAKA V novih prostorih vam nudimo razširjen program — železnim» po meri — dozirne naprave — mala kmetijska mehanizacija — lepila za vsak material Obiščite nas v obrtni coni Paka, mi vam bomo pomagali živeti ceneje. Vaše zadovoljstvo — naš uspeh! r OB CELJSKI CESTI VSE ZA VAŠO HIŠO POPUST DO 50 % VELEPRODAJNE CENE IN ŠE NIŽJE! SAMO 1000 OKEN IN 1000 VRAT OD 25. 10. DO 25. 11. 1991 — okna izolir in polkna LESNA, 1. kl. — 30 % pop. — furnirana vrata SUMO LESNA JUS, navad- na in rustikalna, 1. kl. - 30° 'o pop. — furnirana vrata SUMO. LESNA, nemška OIN, rustika C in A, 1. kl. - 50° 0 pop. — furnirane stenske in talne obloge RAMO, LESNA, 1. kl. — 30 % pop. — ostrešja za hiše. deske, letve po specifika- ciji - 10° o pop. — tegola CANADESE, črna, rdeča - 10° b pop. - alpski strešnik BRAMAC in DONAVSKI - 3 'o pop — ladijski pod. masivna obloga, lamelni par- ket — 10 o pop. — podstrešna okna in stopnice - 10°/ 0 pop. — vhodna in garažna vrata — 10 % pop. — vse vrste panelnih, vezanih in ivernih plošč — 10 % pop. V Formatiziramo plošče po želji kupca. Odkupujemo hlodovino smreke in opravimo blagovno zamenjavo. zelo ugodno, tudi traktorje Zetor itd. imamo. Plačilo samo z gotovino ali naročilnico SZ pri plačilu v 8 dneh. Če kupite za več kot 50.000 SLT, dostavimo na dom do 120 km Čakajo vas bogata darila (odvisno od vrednosti nakupa). Odprto vsak delovnik od 8. do 17.. v soboto od 8. do 12. ure. 'Informacije po telefonu 0602/41-941, 41-160. faks 41-063 ali 'GRADBENIK MARIBOR. Sokolska 102, Studenci, tel 1062/31-980, GORNJI LOGATEC, tel. 061/741-905, od 14. do 18.. v soboto od 8. do 12. ure. JAVOR KRANJ, Stražišče — opekarna, tel.: 064/311-761 iČe se dobro kupi, je življenje lepše! PRIDITE-KLIČITE-ODPELJITE' J na trgu sosednje Avstrije je vplivalo zagotovo več dejavnikov. Zaposleni v tem Gore-njevem podjetju na Dunaju, skupaj s tistimi iz Freistadta jih je zdaj 148, si vseskozi prizadevajo, da utrjujejo tržno pozicijo Gorenja, seveda v ostri borbi s konkurenco. Za obdelavo trga in krepitev prodajne mreže namenjajo znatna sredstva. Prizadevajo, da bi v Gorenjevih tovarnah kar najhitreje osvajali proizvodnjo novih izdelkov in nadalje zviševali kakovost. Na uveljavitev Gorenja v Avstriji je gotovo pripomoglo tudi učinkovito obveščanje potrošnikov in kontinuirana agresivna ekonomska propaganda. Ob naštetem seveda ne gre prezreti učinkovite servisne mreže, sistematično vzpenjanje izdelkov Gorenja v višje kakovostne in ceno- UNIVERZA DELA vne razrede ter nenehno ple-menitenje poslovnih odnosov in krepitev Gorenja v Avstriji. Prvo leto je Gorenje Handels s 13 zaposlenimi ustvarilo 23 milijonov avstrijskih šilingov prometa, leta 1987 so prvič presegli milijardo avstrijskih šilingov prometa, in to pri 134 zaposlenih. Letos pa bodo, kot smo uvodoma že zapisali, dosegli pri 148 zaposlenih predvidoma 1,5 milijarde avstrijskih šilingov prometa. Gorenje Handels ima zdaj na Dunaju zraven vodstva še centralno skladišče, servis in trgovsko operativo, v Freistadtu tovarno kuhinjskega pohištva z 82 zaposlenimi ter razstavno-servisne centre v Celovcu, Innsbrucku, Linzu in Gradcu. (an) S predstavitve Gorenjeve tovarne kuhinjskega pohištva na nedavnem 7. avstrijskem sejmu pohištva v Salzburg«. Gorenje je bilo prvi proizvajalec bele tehnike v Evropi, ki je organiziral lastno proizvodnjo kuhinjskega pohištva, in to v Avstriji. Začeli so pred petnajstimi leti, zdaj pa dosega Gore-njeva tovarna iz Freistadta skoraj 7% delež v skupni avstrijski industrijski proizvodnji kuhinjskega pohištva. Letos bo, v primerjavi z letom 1990, povečala obseg prodaje za 12%. 1PS18IÜ! te, ki v______„______________________ , JEZIKA manjka »samo še nekaj« vabimo J . ... ...... * _______*....... ...______________________ . . _ _ Vse tiste, ki vam do ŠKEGAJ I KONVERZACIJSKI TEČAJ kjer boste v majhni učni skupini pridobili še ev. manjkajoče znanje in potrebno samozavest. Prijave sprejemamo do 22. 11. 1991 na Delavski univerzi Velenje, Titov trg 2, prijavite pa se lahko tudi po telefonu ha št. 853-576. ■ mm DELAVSKA UNIVERZA VELENJE < DELAVSKA UNIVERZA VELENJE < DELAVSKA UNIVERZA VELENJE < DELAVSKA UNIVERZA VELENJE DELAVSKA UNIVERZA VELENJE • DELAVSKA UNIVERZA VELENJE • Večina izmed nas je izpostavljena iz dneva v dan vse pogostejšim in vse hujšim duševnim pritiskom. STRES postaja naš že skoraj povsem običajen življenjski sopotnik. Poskušajmo zmanjšati njegov neprijeten in škodljiv vpliv na naše duševno in telesno zdravje. Uporaba tehnike AV-TOGENECA TRENINGA je ena izmed oblik učinkovite obrambe. Na DELAVSKI UNIVERZI VELENJE vam ponujamo možnost pridobitve potrebne usposobljenosti! Prijave v ustrezen tečaj bomo sprejemali do 22. H. 1991. Naš naslov: Delavska univerza Velenje, Titov trg 2, tel. 853-576. UNIVERZA • DELAVSKA UNIVERZA • DELAVSKA UNIVERZA • DELAVSKA UNIVERZA • DELAVSKA UNIVERZA • gorenje <3 Mali gospodinjski aparati, d.o.o. Nazarje, Nazarje 120 telefon: 831-700 V mesecu novembru ugoden nakup malih gospodinjskih aparatov in ur Gorenja Mali gospodinjski aparati iz Naza- ■ ■ rij. Pestra ponudba naših izdelkov 20 % ceneje v vseh trgovinah z blagom široke potrošnje. V naši trgovini ob tovarni v Nazarjah pa boste ob nakupu prihranili kar 25 %. Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998 VARČUJTE V KUPUJTE! • pralni prašek OSKAR 20 kg 9 toaletni papir uvoz 10 kom • jabolka za ozimnico kg že za • olje Zvezda I liter Blago vam po želji dostavimo na dom. Market je odprt vsak dan, tudi ob nedeljah! 1.480 SLT 179 SLT 25 SIT 64 SLT GRABNERJEVA HIŠA Darja Rožič /tiuJfp BOUTIQUE Irma Mavric DARILM BUTIK IN KOMISIJSKA PRODAJALNA Magda POSEDEL Nada MUHOVEC SRR^ÉEK Silva CIMPERMAN Si\vù\/i\ m PODJEfJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o MOZIRJE "MODRA PONUDBA" "S razreda Primož Slemenšek narisal nekaj strokov koruze * • • i' *■ ' * <-■' : "V. > », . V ".s , »-"V m. - t >" * ! i3$r>Mr.-sr .. 1 -S-i* - . ~ V soboto so se v Topolšici zbrali, na sedaj že tradicionalnem, četrtem družinskem srečanju člani rodbine Rožič. Na razvejanem drevesu, ki ga je izdelal Rudi Rožič, smo lahko našteli približno 150 članov rodbine, ki živijo po vsej Sloveniji, največ pa jih je vendarle ostalo na našem območju. Na letošnje srečanje, ki je trajalo ves dan in pozno v noč, jih je prišlo približno 100. V drogerijo pride gospodinja: »Eno kroglico proti moljem, prosim!« Naslednji dan se ženska vrne. »Dve kroglici proti moljem, prosim!« Tretji dan: »Tri kroglice proti moljem, prosim!« Četrti dan: »Štiri kroglice proti moljem prosim!« A ko pride v drogerijo še peti dan in prosi za pet kroglic proti moljem, jo prodajalka le vpraša: »Čujte, pri vas pa morate imeti ogromno moljev?!« »Ah, ne toliko, ampak ko jih je tako težko zadeti . ..« OPIO - ZA LJUBITELJE CVETJA Sajenje vrtnic V teh sivih, hladnih dnevih se narava počasi pogreza v zimski spanec. Je kaj čudno, da prav zdaj sadimo rastlino, katera je pojem vsega lepega v naravi in simbol čistosti ter veselja pri ljudeh. Da to je vrtnica, kraljica vrtov in vonjav. Ta pa bo vso svojo pre-lestnost lahko izkazala ji moramo pri sajenju posvetiti veliko pozornosti. O tem, kakšne sadike so najprimernejše in kako jih sadimo, bo govora v prispevku našega sodelavca, stro-kovnjka Staneta Vanovška. »Vrtnice so trajne rastline, zato je velikega pomena kako jim pripravimo rastišče. Res je, da rastejo vrtnice v skoraj vseh tleh, le da ta niso preveč mokra, toda tla morajo biti zelo bogata s hranili. V ta namen tla pre-lopatamo vsaj dve lopati globoko in vnesemo star preperel hlevski gnoj ali tudi druge humusne snovi. Gnojila morajo biti v zgor- nji plasti to je predelu korenin, saj v globjih plasteh zaradi pomanjkanja kisika nastaja slab humus. Takšna priprava zemlje pa mora biti opravljena vsaj 3—4 tedne pred saditvijo. Če smo ta rok_ zamudili pa gnojimo založno ob sami saditvi, vendar gnojila nikakor ne smemo dati direktno k koreninam. Druga zelo pomembna stvar pa je nakup sadik. Pred nakupom, si najprej naredilo sadilno skico — ta nam bo pomagala pri odločitvi koliko sadik rabimo in izbiro barvitosti. Ni vnemar tudi namen saditve, saj se bomo tako odločili za vrsto rastlin. To pa so lahko čajevke ali flo-ribunde, katere bomo lahko uporabljali za rezanje ali poliante in botanične vrtnice, katere nas bodo razveseljevale z bujnim cvetenjem. Pri nakupu izbirajmo kvalitetne sadike. Kako jih bomo spoznali? Sadika vrtni- Pravilno i/.brana t rt niča /. a sajenje. : b. m.) (foto ce mora imeti vsaj 2—3 močne poganjke kateri morajo biti dozoreli. Prebujni poganjki so večkrat znak prekomernega dognojevanja z dušikom in takšni poganjki v večini primerov niso dozoreli. Koreninski sistem mora biti šopast. To pa pomeni, da so na treh do štirih glavnih koreninah tudi drobne lasaste korenine, katere ne smejo biti poškodovane. Cepljeno mesto mora biti dobro zaraščeno in zdravo. Takšne sadike nam bodo dale tudi dobro rast in cvetenje. Mnogokrat je sporen nakup pakiranih vrtnic v PVC vrečkah, kajti tu je velika možnost, da je rastlina zasušena, še posebej, če ni pakirana z balo. Vsekakor priporočam nakup vrtnic iz zasipa. Pred samim sajenjem pri-režemo poganjke na 5—6 očes in korenine na dolžino pesti ali nekje 10—15 cm. Izrežemo vse poškodovane korenine in poganjke. Nato rastlino pomočimo v kalež, to je mešanico zemlje, gnojevke in vode. Pri sajenju pazimo, da korenine ne uhajajo navzgor in da je vmesni prostor med koreninami zapolnjen z zemljo. Globina saditve je v višini sadilne jame ali še bolje kakšen cm pod to gladino (cepljeno mesto). Po saditvi rastlino zalijemo in obsujemo z zemljo, da jo zaščitimo pred pozebo. Želim vam srečno roko pri sajenju, da bomo lahko s ponosom dejali, da smo cvetoča dežela, če pa boste imeli kakšne težave ali vprašanja sem vam vedno na voljo.« MI MED SEBOJ KUHARSKI NASVETI Župnik že ve! Anthony de Mello pripoveduje tudi tole zgodbico: Župnik je imel rojstni dan in otroci so prišli z voščili in darili. Župnik je vzel lepo zavit omot male Mary in rekel: »O. vidim, da si mi prinesla knjigo.« (Maryin oče je ime! v mestu knjigarno.) »Da. kako ste uganili '.'« »Župnik že ve. — In ti. Tommy, si mi prinesel pulover,« je rekel župnik in vzel v roke zavoj, ki mu ga je ponujal Tommy (Tommyjev oče je bil trgovec z volnenimi stvarmi). »Drži. Kako pa veste?« »Ej, župnik že ve.« In tako je šlo naprej, dokler ni župnik vzel v roke Bobbyjeve škatle. Ovojni papir je bil moker ( Bobbyjev oče je prodajal vina in žgane pijače), zato je župnik rekel: »Vidim, da si mi prinesel steklenico viskija, pa si ga malo polil.« »O ne.« je rekel Bobbv, »ni viski.« »No. potem je pa steklenica ruma.« »Tudi rum ni.« Od držanja darila so se župnikovi prsti že malo zmočili. Oslinil je enega, toda tudi to mu ni pomagalo pri ugibanju. »Ali je gin?« »Ne.« je rekeI Boby. »Prinesel sem vam kužka.« Iz tele zabavne zgodbice vidimo, da smo v naših sodbah često prenagljeni. Kaj prehitro radi sežemo po že znanih dejstvih in zgodi se lahko, da komu s tem povzročimo krivico. Ali pa prehitro sklepamo po zunanjih dejstvih: n. pr.: človeka sodimo po njegovi obleki, po tem. kakšen avlo vozi ali celo podcenjujemo otroka, če njegovi starši pač niso ugledni. Zato je najboljša »sodba« sploh »nesodba«, kar je pa v določenih razmerah že mala umetnost. vaš JAKA ČUK Torek, 5. novembra. Zavijanje gasilske sirene, malo pred 15. uro, je pomenilo, da nekje gori. Novinarska radovednost nam ni dala miru, pa smo se odpeljali skupaj z (gasilci na Gorico, na ulico Veljka 'Vlahoviča 59. Ko smo se pripeljali pred (omenjeno stanovanjsko hišo smo iimeli kaj videti. Gost dim je na-imreč prihajal skozi nekatera okna in balkone v višjih nadstropjih. Na prvi pogled je bilo videti kot, da je zagorelo hkrati na več mestih. Ker je bila vsa notranjost v dimu so si gasilci morali nadeti maske, da so prišli do kraja požara. Dim se je hitro dvigal in skozi zračnike prihajal v stanovanja v višjih nadstropjih, zlasti tam, kjer so imeli odprto okno ali vrata. Seveda je dim prihajal v stanovanja tudi skozi špranje. Stanovalcem v teh stanovanjih ni preostalo nič drugega kot to, da so na balkonih čakali na pomoč. Ker pa je tudi tu bil gost dim, so si pomagali z mokrimi krpami. Gasilci so se med tem na vso moč trudili, da bi jih čimprej rešili iz dimnega objema, vendar je bila priročna lestev prekratka, da bi dosegla četrto oziroma peto nadstropje. V akcijo reševanja so potem vključili avto lestev, je trajalo kar nekaj časa preden je voznik lahko postavil vozilo na primerno • mesto na ozki, nedostopni stezici ob bloku. Prestrašeni in v dim zaviti stanovalci so si oddahnili. Štiri stanovalke, ki so se zastrupile z ogljikovim monoksidom, so prepeljali v zdravstveni dom. Neuradno smo izvedeli, da so požar, ki je nastal v kletnih prostorih, zanetili otroci pri igri z vžigalicami, gmotna škoda pa je precejšnja. Ob tem velja znova opozoriti na že znano dejstvo, da v Velenju skoraj ni poti do blokov. po kateri bi brez težav lahko pripeljalo gasilsko vozilo. Ponavadi so te poti ozke, preozke. Opisani dogodek, je lep primer, kaj se lahko zgodi. Upajmo, da bo kdo kaj tudi ukrenil. B. Mugerle 8 kosov osliča po 60 g, 100 g čebule, 5 g rdeče paprike, česen, 30 g moke, sol, poper, 1 dl rdečega vina, 80 g olja, 80 g sesekljanega, olupljenega paradižnika, žlica smetane Na olju na hitro opečemo kose osliča in jih položimo v drugo kožico. Na maščobi rjavo spražimo čebulo, dodamo moko in začimbe ter rdečo papriko, zalijemo z vodo in vinom ter dobro prekuhamo; omako pretlačimo na opečene osliče in skupaj samo malo prekuhamo. Pred serviranjem polijemo s smetano in poleg ponudimo polento. kmetijski kombinat ptuj TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Stiskama spet »laufa« Velenjski mladci in mladenke, ki ravno ne marajo disco zabav v klasičnih za to namenjenih hišah, nimajo denarja za s cenami zasoljene »kafiče« in želijo poslušat še kaj drugega kot klasične »štance«, so bili ponovnega odprtja Stiskarne veseli, čeprav je bila zaprta kar lep čas, razen ličnega šanka in močnejšega ozvočenja v njej ni nič novega. Morda le še vstopnina (25 SLT) in redarji na vratih. Po ogledu scene sodeč v sedanji »obliki« nima prave perspektive, čeprav je pijača dokaj poceni. Človek ima v njej še vedno vtis, kot da stoji sredi kakšne Varšavske diseoteke. Parkirna vojna še traja Ponedeljek zjutraj, Rudarska 2, Velenje, vsi parkirani avtomobili lastnikov iz Šaleške 2 imajo spuščene od dve do štiri zračnice. Bentiboga! Kako na šiht,.. . pa kdo je spet spustil... kajlo?! Ja, parkirna vojna še kar traja. Le oblika se spreminja. Javne površine, namenjene za parkiranje, si nekateri lastijo. Saj je v praksi (tudi v Velenju) zakon prerije. Gospodu, ki si je nabral poln žep ventilčkov pa lep pozdrav. In še sporočilo, da ga čakajo. Šoštanj brez razglednic Šoštanjčani se že nekaj časa hudujejo, ker v njihovem kraju po kioskih ni več možno dobiti razglednic Šoštanja. Baje je tako odločila nova »oblast« — šef kioskov. In kaj če mali Šoštanj proti taki močni oblasti? Nima pravega upanja. Le želi si lahko, da se bo ta silna oblast omečila. Do takrat pa si razglednice Šoštanja lahko ogledate (upamo, da tudi kupite) na krajevni skupnosti. Imajo jih še nekaj tisoč. Formula »L« poslej »RAZKROJ« Te dni. ko je Martin PRESKAR, bivši vodja enote Elkroja iz Šoštanja praznoval svoj god, (nekoliko so mu ga pokvarili kolegi iz Nazarij). Nova šefica VIDA FORSTNER je prevzela delo suspendiranega, dosedanjega vodje (ki je baje storil nekaj stvari preko svojih pooblastil). Toda, delavci tega kolektiva (šoštanjskega obrata) niso sprejeli nove »prve šivanke« z velikim navdušenjem. Se vedno zaupajo svojemu gospodu Martinu, ki je kolektivu pokazal pot v osamosvojitev, tržno poslovanje in prodor na tuje tržišče. Tako se obeta, da bo firma »EL-KROJ« kmalu postala nekaj drugega, namreč, »RAZ-K ROJ«. Dokaz Nekaj sto telefonskih' naročnikov v Ljubnem ob Savinji in okolici, čaka na telefonski klic na novem priključku že precej dolgo. Kot smo pač vajeni od poštarjev. Nekateri bodo telefon dobili menda okrog Novega leta, drugi, južno od Ljubnega, pa najbrž šele za Veliko noč. Dokaz, da za vse ni kriva PTT, je na tej fotografiji. Vse linije tudi telefonski kabli, bodo položeni v ljuben-skem mostu. In ker le ta še ni gotov, ne more biti gotovo telefonsko omrežje. In, vidiš zlomka, spet so krive okoliščine, objektivni faktorji in višja sila. Lanska povo-denj namreč. Bodo rušili črno gradnjo? Kot sporoča naš republiški odposlanec, sam podpredsednik slovenske skupščine, je gradnja pokritega teniškega stadiona »črna gradnja«. Ker je občinska oblast dovolila, da se objekt gradi brez potrebnih dokumentov, je »črnograditelj« šef občinske vlade. In kaj zdaj? Ali bo letel urbanistični in gradbeni inšpektor, ali pa izvršnik? Ali pa nihče. Važno je, da so počistili Jusu-povičev zajčnik, objekti družbene veljave pa se naj še naprej zidajo s takoimenovano »prehitevalno« tehniko. Najprej sezidaš, če te kdo zezne, pa sprejmeš ustrezne načrte po hitrem postopku. Tako je bilo tudi z neko šolo. Toda, če se stvari loti kakšen konkurent vladajoči garnituri, bo boj za stadion (ki ga nedvomno rabimo) še hud. Obetajo se »črni dnevi«. Velenjska televizija »na umetnih pljučih« Odkar so za zeleno rr-izo pogajalci kabelskega sistema -I- VTV položili orožje, češ, brez denarja ne more biti programa na kanalu »05,« se na ekranu poleg videostrani vrti le še minimalni program VTV. Za malo denarja, malo muzike in tako je tudi na našem, lokalnem tv mediju. Do nadaljnjega je VTV priključena le še na »umetna pljuča«. Slovenska zastava pred palačo OZN Dekleta še (edine) brez poraza, fantje doživeli brodo(po)lom • V slovenski ženski super ligi se položaj na vrhu po sedmem kolu ni spremenil. Velenjska dekleta so še naprej edine neporažene in doslej so osvojile največje možno število točk, na drugem mestu je ljubljanska Olimpija z dvema točkama manj, na tretjem pa so igralke Mlinotesta z desetimi točkami. Prav Ajdovke bodo v osmem kolu gostovale v Rdeči dvorani v Velenju. Rokometašice Velenja so brez težav zmagale v Novem mestu saj so igralke 1MV najslabše v super ligi v sedmih kolih so doživele kar sedem porazov. Čeprav so proti Velenjčankam zaigrale najbolje doslej pa gostjam kljub temu ni bilo treba igrati s polno močjo. Zanimiv je tudi izid srečanja med drugo uvrščeno Olimpijo in Burjo, ki so ga Ljubljančanke dobile kar s 25 zadetki razlike (37:12). • Ta teden je zasedala tudi arbitražna komisija in razpravljala o pritožbi Ljubljančank na tekmo v Velenju. Kot smo že poročali v prejšnji številki, so v ljubljanskem taboru menili, da sta sodnika med srečanjem Olimpije v Velenju kršila materialna pravila igre. Kaj bo komisija odločila, bomo poročali v prihodnji številki. • V soboto sta se srečali kar dve celjski in velenjski ekipi. Skupen rezultat je bil neodločen. Košarkarji Elektre so v telovadnici OS Salek po pričakovanju visoko premagali Celje z 88:70, gostje v nobenem trenutku srečanja niso nudili resnejšega odpora, saj je bila domača vrsta zanje premočna. Po strelski učinkovitosti sta se odlikovala Gole in Pipan. Prvi je dosegel 27 točk, drugi 20, oba pa sta vsak po štirikrat zadela tudi trojke. • Hud poraz so doživeli igralci ŠRK Velenje v hali Golovec proti Pivovarni Laško. Na dlani je, da je ekipa Toneta Tisarja trenutno najboljša v Sloveniji, vseeno pa nihče ni pričakoval tako visokega poraza Velenjčanov, ki so izgubili kar s 33:19. V soboto bodo Velenjčani v Rdeči dvorani gostili ekipo Pomurke iz Bakovcev. • V slovenski nogometni ligi so v nedeljo igrali 16., nekateri pa že 17. kolo. Igralci velenjskega Rudarja so počivali. V vodstvu so še naprej Mariborčani, ki so samo z 1:0 premagali Steklarja, ker pa so igralci Izole izgubili v Murski Soboti z 2:0, so Mariborčani povečali prednost pred Izolo na tri točke. V 16. kolih so zbrali 27, Izola na drugem mestu v sedemnajstih 24, prav toliko jih ima enajsterica Živila Naklo, ki pa še ni počivala. Velenjčani so na 11. mestu s petnajstimi točkami. V naslednjem kolu bodo gostili igralce Gorice. • Namesto prvenstvene tekme so nogometaši Rudarja v soboto gostili na igrišču ob Jezeru ekipo Varteksa. V zanimivi tekmi s številnimi priložnostmi za zadetek, so zmagali z zadetkom Dolerja v 17. in Grajfonerja v 40. minuti. Gostje so svoj zadetek dosegli v 29. minuti po strelu z enajstih metrov. Tekma je (naj bi) bila solidarnostna, saj je Rudarjeva uprava želela ves izkupiček od prodanih vstopnic nameniti hrvaškim beguncem. Zal je za večino Rudarjevih navijačev beseda solidarnost tujka, saj se jih je zbralo ob igrišču le 53! / A ^ a ' f*I ». j iS ji---"^«»^. - 0$ » ». III, iSli V * ««T . ffi§ jjsp» t Se i Vara/dinci so domačega vratarja Magriča nekajkrat dobro ogreli. Akcijo spremljata Javornik (spredaj) in Polovsak. (vos) Pivovarna Laško:Velenje 33:19 (17:7) Pivovarna Laško: Strašek, Šafarič 2, Šerbec 7, lvandija 7, Franc 1, Jeršič I, Čater 6, Punjartnik 5, Tomšič I, Leve 3, Lapajne. Velenje: Matovič, Cater 1, Krejan 2, Ocvirk, Ojsteršek 2, Plaskan 5, Rozman 5, Šeško 2, Voglar, Cvetko 2, Vajdl. I IVI V Novo mesto: Velenje 20:29 (8:13) Velenje: Lakič, Misavljevič 6, Golič I, Topič, Zidar 8, Katič 3, Fale 6, Hudarin 1, Ikič 2, Delie 2, Hrast. Elektra :Celje 88:70 (42:33) Elektra: Bogataj 3, Dumbuya 9, Pipan 20. Gole 27. Brešar 10, Plešej 11, Tomic 4, Ševšek 4. GREM NA TEKMO • GREM • Petek, 15. novembra — OŠ Šalek. 18.3«: Elektra:Smelt Olimpija ML sobota, 16. IL, telovadnica Centra srednjih šol ob 10.00 — mladinsko državno prvenstvo v judu. Rdeča dvorana, 17.00: ŽRK Velenje:Mlinotest 19.00 ŠRK Velen je :Pomurka • V polčasu ženske tekme bodo člani Šaleškega alpinističnega odseka pokazali svoje veščine in spretnosti na umetni plezalni steni v Rdeči dvorani. • Nedelja,"17. novembra, Igrišče ob jezeru, ob 13.00: Rudar :Gorica Maraton v New Yorku je ena največjih tovrstnih prireditev na svetu. Letošnje 22. izvedbe se je udeležilo kar 25.628 udeležencev iz vsega sveta, slovenska predstavnika pa sta s svojo udeležbo prav gotovo izpolnila pomembno poslanstvo. Maraton v New Yorku, kot tudi podobni maratoni v svetu, so že zdavnaj prerasli golo športno tekmovanje in pomenijo druženje vseh ljubiteljev športa in medsebojnega sodelovanja. Zlasti slavnostno je bilo v soboto, 2. novembra 1991, pred palačo Organizacije združenih narodov, kjer je več kot 8.000 udeležencev Karate V 4. kolu sta se srečali vodilna Ljubljana in Šoštanj. V težkem srečanju so imeli Šoštanjčani manj sreče ter tesno izgubili s 3:2. Velenje in Emona sta srečanje končala neodločeno 2:2. V 5. kolu so Velenjčani izgubili 3:0 z Ljubljano, Šoštanj pa je v srečanju z ekipo Celje osvojil samo točko, saj je bil rezultat 2:2. Lestvica po 5. kolu je naslednja: Ljubljana 10 točk, Emona 9, Velenje 6, Šoštanj 4, Žalec 4, Celje 4, Petrovče 2 in Šiška 2 točki. Naslednji turnir bo v Velenju 23. novembra in v 6. kolu se bodo srečali Velenje —Celje, in Šoštanj—Žalec, v 7. kolu pa se bodo pomerili prav tako v Velenju Šoštanj —Petrovče in Velenje — Žalec. Za konec naj omenimo, da bo kadetsko prvenstvo v soboto v Brežicah, v nedeljo pa mladinsko prvenstvo v Žalcu. V mladinski konkurenci brani naslov Šoštanj. NTK Era Tempo se je odprlo Mladi namiznoteniški igralci domačega kluba Era Tempo so dosegli prvo prvenstveno zmago v Sevnici proti istoimenski ekipi ter s tem dokazali, da imajo odlično ekipo, ki ji primanjkuje le še izkušenj. Rezultat 7:2 so priigrali Jure Slatinšek s tremi zmagami ter Tadej Vodušek in Srečko Videč s po dvema. Omeniti je potrebno, da se je s tem Slatinšek uvrstil v neposredno borbo za vrh najuspešnejših igralcev. Vodstvo kluba vabi, da jih pridete bodriti naslednjo soboto 23. 11., ko bodo imeli kar dve tekmi in to ob 10.00 in 16.00 uri v ŠPORTNI DVORANI ŠKALE. OBVEŠČAMO VAS, DA BOMO PRIČELI ZAČETNE TEČAJE NAMIZNEGA TENISA. VPIS BO 18. 11. ob 15.00 URI PRI ŠPORTNI DVORANI ŠKALE. VODSTVO KLUBA Šah Rezultati hitropoteznega turnirja za prehodni pokal Šaleškega šahovskega društva za mesec november: 1. Matko 16 točk, 2. Kristan 14,5 točk, 3. Voglar 13 točk. 4. Goršek 13, 5. Stropnik 11,5 itd. , Skupna uvrstitev: 1. Kristan 96 točk, 2. Goršek 90, 3. Matko 89, 4. Stropnik 78, 5. Breškar 76, izd. Letošnjega tradicionalnega turnirja dvojic za Šmonov memoria! se je udeležilo tudi nekaj Velenjskih dvojic, ki so z rezultati opozorili nase. Tako so Velenjske dvojice med 25 nastopajočimi zasedle naslednja mesta: 3. mesto Matko —Stropnik 23,5 točk, 6. mesto Kristan-Goršek 21 točk, 8. mesto Rajko-vič-Žrt 20 točk itd. Pričelo se je tudi tekmovanje v 2. slovenski ligi-vzhod, kjer so Velenjčani v prvih treh kolih dosegli naslednje rezultate: I. kolo Velenje.Rudar Trbovlje 3:3, 2. kolo SŠD Krško:ŠŠD Velenje 2,4:3,5 in 3. kolo ŠŠD Velenje:ŠK Slovenj Gradec 1:5.' Š. Cvar iz vseh kontinentov sveta prisostvovalo slovesni otvoritvi 22. ne-wyorskega maratona. Udeleženci smo se zbrali v parku in ponosno nosili tabLe z napisi svojih držav in zavihrale so tudi zastave. V slovenski reprezentanci na otvoritvi smo bili slovenjgraška maratonka Kazimira Lužnik in njen soprog dr. Miloš Lužnik, slovenska zdravnika v New Yorku dr. Silvester in Dominika Lango, ter Hinko Jer-čič, vodja Tekaške sekcije Gorenje. Nevsiljivo smo razvili svojo, slovensko zastavo, in lepo izpisan napis »Slovenija — Indepen-dent« z izrisanimi simboli Slove- če vas slučajno pot zanese v središče Mozirja in od tam naprej po mostu čez Savinjo proti mozirskemu gaju, a namesto na desno zavijete na levo proti nogometnemu igrišču, se vam odpira precej pust pogled. Dobite vtis, kot da je igrišče vsak dan bolj zapuščeno. Najprej vas pozdravi večja mlaka, ko se približate igrišču, opazite, da je na enem delu tudi že brez ograje, — tudi tribune so vse bolj zapuščene, prerašča jih trava, enako usodo pa doživlja podhod, skozi katerega so hodili nogometaši na igrišče oziroma se vračali z njega nazaj v slačilnice. Če se ozrete na levo, tja, kjer je bil prostor za rezervne nogometaše in vodstvo ekip, opazite med zbledelimi reklamnimi tablami tudi ali pa še tablo Elkroj; ta edina spominja na (zdaj že nekdanjo) Tenis — turnir dvojic ŠRZ Rdeča dvorana in AS inženiring sta preteklo soboto in nedeljo organizirala teniška turnirja dvojic. Sobotnega odprtega turnirja se je udeležilo štirinajst dvojic. Po precej zanimivih igrah sta domačina Meh Vojko in Dovšak Matej premagala par Filipčič-Dovšak. Nedeljski turnir, ki je bil namenjen parom, katerih skupna starost presega 55 let, je bil nekoliko skromneje obiskan, zmaga pa je odšla v Ravne na Koroškem paru Beliš—Mlakar. Nagrade za turnir so prispevali: Gorenje Elektronika, Era Velenje, Naš čas. Okrepčevalnica Max in oba organizatorja, ki pripravljata turnir za posameznike, ta bo v soboto, 23. novembra. Kegljanje — občinsko prvenstvo Ženske in moške ekipe bodo nastopale po naknadno poslanem razporedu dne 25. in 26. novembra 1991. Ženske ekipe tekmujejo v disciplini (4x 100 lučajev mešano, moški pa tudi v disciplini 4 x 100 lučajev mešano). Urnik nastopa in žrebanje stez bo opravljen po prispetju prijav ekip. Rok za prijavo ekip za prvenstvo je do ponedeljka, 18. II. 1991. Ekipe se prijavijo pismeno na Športno zvezo Velenje, Foitova 2, Velenje. Ob prijavi je potrebno vplačati participacijo za moške in ženske ekipe po 500,00 SLT na žiro račun št. 52800-678-56117 s pripisom imena ekipe. Fotokopijo ali tretji del potrdila o vplačilu je potrebno poslati skupaj s prijavo. Po izteku roka prijav bo napravljen urnik nastopov za posamezne ekipe in posredovan vsem ekipam. PRIJAVITELJ NAJ POŠLJE SVOJ NASLOV. nije. Kako nenavadno je bilo: tabla z napisom Jugoslavija je edina obležala v travi pod mogočnim kipom Antuna Augustinči-ča v parku palače OZN. In tako je zavihrala naša zastava in udeleženci, ki so začeli spoznavati naše dejanje, so nam tudi navdušeno pozdravljali. Kar 85 maratoncev iz sosednje Avstrije, oblečenih v enotne rdeče bele avstrijske državne drese, je naš nastop pozdravilo nadvse poučno tudi z lepo izdelanimi ragljami. K nam so pristopili Italijani in Belgijci, pa Japonci in Kolumbijci, Mehi-čani in Guatemalci. GrW! in Francozi . . . »K.orajžno naprej. enajsterico NK Elkroj Mozirje. Še nedavno tega smo lahko brali, da je bilo na El-krojevih tribunah tudi tisoč Trgovina SPORT AS EldcTRONsko NApENjANje lopARjev in še več gledalcev, sedaj pa so — kot smo že zapisali — tribune opustele. Nič čudnega, če smo se v našem kratkem pomenku z Martinom Aubrehtom, predsednikom Športne zveze Mozirje najprej dotaknili nogometa. »Naša občina je gospodarsko zelo šibka in si ne moremo privoščiti več igranja v slovenski nogometni ligi. Ne vidim podjetja, ki bi bilo sedaj sposobno izpolnjevati vse finančne zahteve kluba. Po poplavi smo igrišče uredili in ga vendarle sedaj še naprej vzdržujemo. Zdi se mi, daje celo bolj prometno kot je bilo včasih, saj ga sedaj uporabljajo za igranje malega nogometa. Povedati moram, da je v naši občini izredno zanimanje za mali nogomet. Imamo močne turnirje, na katerih igra tudi po dvajset moštev. Poleg tega so znane naše kraje- vne lige v Nazarjah in Mozirju, najbolj znana pa je seveda tako imenovana >toukec< liga.« • Vendar se ne vrti vse okrog nogometa? »Seveda ne. V naši športni zvezi je 34 klubov, v katerih je skupaj nekaj več kot 6.200 članov, od tega pa kar približno 2.800 mladincev. Zagnanost v klubih in društvih je zelo velika, saj so lani pri gradnji in vzdrže- Slovenci!« je bila misel enega izmed Francozov, Katalonec pa je pristopil in ponosno dejal, da pozna Slovenijo. »Pridite na olimpijske igre v Barcelono!« Nato je sledil simbolični tek na maratonski zajtrk v Centralni park. Tudi med tekom je vihrala naša zastava in naš napis ter večkrat smo se ustavljali. Tako so nastajali posnetki za Londončan-ko in Newyorčane in številne druge, ki so prepoznavali naš namen. Naslednji dan je bila nedelja, 3. november. Dan 22. newyor-škega maratona. Nova. velika, največja predstava. H. J. vanju različnih objektov opravili blizu 6.000 prostovoljnih udarniških ur, največ na planinskih postojankah (nad 4.000). Med klubi moram vsekakor na prvem mestu omeniti ljubenske odbojkarice, ki zadnjih deset let igrajo v slovenski ligi. Tudi ta klub se ubada s finančnimi težavami, pa čeprav ima svojega pokrovitelja. To je Glin Nazarje, za katerega pa v tem trenutku tudi niso rožnati časi. Vsi si prizadevamo, da bi odbojkarice le nekako preživele prvenstvo, saj enega ligaša bi vendarle radi imeli. Ob tem je za nas zelo pomembno, da igrajo s svojimi lastnimi igralkami. Nadalje moram omeniti našo nekakšno paradno panogo, to je lokostrelstvo in lokostrelski klub Gornji grad, ki se lahko pohvali, da daje svoje lokostrelce tudi v reprezentanco. Njihova tekmovalka Marinka Čavničar je bila osma na svetu in prav njej smo na nedavni podelitvi priznanj in Bloudkovih značk najboljših športnikov in delavcev, ki že več let zavzeto delajo, namenili posebno pozornost. Naši rokostrel-ki smo podelili zlato Bloudkovo značko, poleg tega smo podelili še pet srebrnih in eno bronasto značko, naša športna zveza pa je podelila 12 občinskih priznanj. Močno je tudi kegljanje, zelo se je razmahnil tenis, pa vse bolj zanimiv postaja karate. No, tu je še pestra preostala rekreacijska dejavnost.« M Skratka, podobno kot drugje se tudi v mozirski občini na področju športa srečujejo s finančnimi težavami. Želje so eno, stvarnost drugo. Vseeno pa ljubitelji odbojke upajo, da po nogometu ne bodo izgubili še preostalega slovenskega ligaša. Pa tudi, da se bodo razmere v doglednem času le zboljšaie, kar pomeni (morda) vendarle še kakšnega ligaša in še večji razmah množične rekreativne dejavnosti, (vos) Športna zveza Mozirje Nogomet (veliki)tone v pozabo 14. novembra 1991 REPORTAŽA naò čas stran 13 Golte vabijo in se vse bolj bližajo sodobnemu smučarsko rekreacijskemu središču »Dobrodošli v druženju z naravo« Zima že trka na vrata. Okoliški vrhovi so že pobeljeni in smučarje že »srbijo pete«. Aa Golteh, ki že tudi imajo nekaj snega, vsaj za seme, že postajajo nestrpni. Ali lepše povedano, pospešeno se pripravljajo na sprejem prvih smučarjev. O tem in pa seveda o lanski zimski in letni smučarski sezoni, smo kramljali z njihovim direktorjem Marjanom Preiogom. lSajprej je takole oceniI lansko sezono: MARJAN PRELOG: »Za lan sko sezono lahko rečem, da je bila uspešna in to tako letna kot zimska. Letna je bila uspešna zato, ker smo se odločili, da jo marketinško obdelamo, kar nam je tudi uspelo. Leta 1990 so bili vidni prvi rezultati, ki so tudi vplivali na to, da nismo izkazali izgube. To nas je navdalo z optimizmom in nam vlilo moči za dosego začrtanih ciljev. Dokazali smo, da lahko takšen center kot je naš živi. Ob primerni zaokrožitvi centra bo lahko to vzgon in ena izmed točk v Savinjski dolini, ki bi lahko naredila največ za razvoj turizma. Kljub temu, da smo letno sezono začeli prvič, smo dosegli enako število nočitev samo poleti kot prej čez celo leto, to je 3800. Dobro zastavljen marketing za zimsko sezono je tudi dal odlične rezultate, tako smo dosegli v zimski sezoni 1100 nočitev ali 330 odstotkov več kot leto poprej. Tudi na letošnjo poletno sezono smo se odlično pripravili, prodali smo kar 13000 nočitev, vendar pa smo morali že zaradi znanih težav v maju in zaradi vojne, večino rezervacij stornira-ti, tako da smo jih uresničili le okoli 300. Posledice zelenih zim in vojne, so za nekaj časa zavrle naš razvoj. vendar smo optimisti. Prepričani smo, da bo turizem ena prvih panog, na katero se bo oprla nova slovenska država. To se b»o gotovo zgodilo takoj po pri-zinanju Slovenije. Na to se seveda aktivno pripravljamo, še zlasti želimo prite-g;niti goste iz zahtevnega evrop- skega tržišča. Za to imamo mnogo prednosti. Po drugi strani smo optimisti tudi zato, ker je sam razvoj v Savinjski dolini pokazal, da se ljudje zavedajo pomena turizma, tako je nastalo precej objektov v turistični infrastrukturi, ki so da-ii odlične rezultate v letošnjem letu. To je seveda spodbuda tudi za tiste, ki so se lotili teh projektov in tiste, ki se nameravajo v izgradnjo turistične infrastrukture in drugih turističnih objektov vključiti v prihodnje.« • Na rekreacijsko turističnem centru Golte torej gradite svoj razvoj celovito. Goste želite pritegniti tako poleti kot pozimi, prizadevate pa si tudi. da bi postalo tudi širše okolje turistično zanimivo, saj se zavedate, da je to za celovito turistično ponudbo nujno. MARJAN PRELOG: »Resnično gledamo na celoten turistični razvoj Gornje Savinjske doline, v katerem imajo Golte pomembno mesto, celovito. Res je, da nimamo čarobne palice s katero bi razrešili vse probleme. Zato pa znamo in smo pripravljeni trdo delati. Prvi rezultati so že vidni, še več pa jih bo v bližnji prihodnosti. V svojo turistično ponudbo želimo pritegniti vso dolino, naše zmogljivosti pa razširiti in posodobiti, tako da bomo lahko z njimi tržili. Izboljšati moramo našo turistično ponudbo in nastanitvene zmogljivosti. Te bomo tudi povečali«. • Nove razvojne možnosti vam je odprl pred nedavnim sprejet ureditveni načrt področja Golt. MARJAN PRELOG: »Vsekakor. Mi smo si želeli že pred časom celovitega reševanja proble- mov in nadaljnjega razvoja Rekreacijsko turističnega centra Golte, že pred dvema in pol letoma smo začrtali aktivnosti. Zdaj je pred nami potreben projekt, ki nam daje tiste ta prave rešitve. Upoštevani so namreč tako ekonomski, tehnološki in ekološki razlogi. Projekt zaokrožuje naš center. Naš razvoj smo začrtali tako, da bomo v prvi fazi zgradili potrebne dodatne zmogljivosti, ki bodo zagotavljale nemoteno poslovanje, ne bi povzročale nezadovoljstva zaradi slabe tehnološke opremljenosti in ureditve, kar pomeni v zimskem času smučanje brez vrst in poleti odlično izpeljane programe. Ob tem je še pomembno, da je upoštevan ekološki vidik, da torej s svojo dejavnostjo okolja ne bomo obremenjevali, kar pomeni, da bomo lahko pritegnili ekološko zahtevne turiste. Ob tem bomo sanirali tudi tiste posege v prostor, ki niso bili najustreznejši ali pa jih iz različnih razlogov nismo dokončali.« 9 Katere naložbe so torej predvidene ? MARJAN PRELOG: »Z ureditvenim načrtom je najprej predvidena izgradnja vodovoda, ki vključuje tudi oskrbo s tehnološko vodo, ki jo potrebujemo za izdelavo umetnega snega, za škropljenje pašnikov in za požarno vodo. S tem bi maksimalno poskrbeli za varnost. Vodovod bo sestavljal primarni vodovod in zajetje (akumulacija) v višini 40 tisoč kubičnih metrov vode. Druga velika naložba so naprave za zasneževanje. Z njimi naj bi v bodoče zasnežili 12 ha smučišč. To je površina, s katero bi lahko zadovoljili ves stacionarni turizem. To je izredno pomembno, ker lahko potem mi v ponudbi nastopamo kot center, ki ima zagotovljen sneg, to pa je danes v Evropi že povsem običajna in nujna ponudba. Tretja naložba je čistilna naprava, ki je pogoj za izgradnjo apartmajskega naselja in razširitev hotela. Zajemala bo kanalizacijo obstoječih objektov. Zasnovana je za tercialno čiščenje vode, kar pomeni, da iz čistilne naprave pride voda, ki se lahko spet pojavi v procesu zasneževa-nja oziroma druge tehnološke vode. Predvidena je tudi dograditev hotela in izgradnja novih apartmajev. Število postelj bi radi iz sedanjih 240 povečali na 500. S tem bi bil stacionar na Golteh zaokrožen. Dodatne posteljne zmogljivosti so nujne, saj so obstoječe preskromne, da bi lahko uspešno razvijali naš center kot sodoben turistični objekt. Zadnja naložba pa naj bi bila trosedežnica, ki bi povezovala cilj proge, na kateri je bil izveden mladinski evropski pokal in ta sedežnica bi pomenila drugi dostop na Golte. Na uro bi lahko pripeljala na Golte 1500 smučarjev in bila še zlasti velika pred- Zgornja Savinjska dolina mora postati turistični eldorado nost za obiskovalce, ki sem prihajajo i«, smeri Gornje savinjske doline in tudi Ljubljane. S tem bi precej zmanjšali pritisk na nihal-ko, s tem pa bistveno ekonomsko izboljšali poslovanje, saj bi lahko na uro pripeljali na Golte 2000 smučarjev. Dosedanji rekord sezone je bil 2200 smučarjev na dan.« 9 Pravite, da je bodoči razvoj Golt resnično celovito zastavljen in da ste upoštevali pri snovanju ekonomsko in tehnološko zaokroženost in ekološko zaščito. Na ta način skušate postati nekakšen eldorado turizma MARJAN PRELOG: Naš moto je druženje z naravo, naš slogan je »Dobrodošli v druženju z naravo.« To je tudi naš koncept, to so trendi sodobnih centrov. Tovrstnemu povpraševanju le malokdo lahko zadosti. Mi imamo to srečo. Morda je celo dobro. da smo v razvoju zaostali in so ostali mnogi naši predeli neokrnjeni. Mi jih imamo mnogo. Samo poglejte si Robanov, pa Matkov kot, pa mnoge druge predele naše prelepe doline. Tudi na samih Golteh, kjer smo z izgradnjo smučarskega centra sicer močno posegli v naravo, smo ohranili mnoge predele neokrnjene. Tako smo se odpovedali gradnji prog proti Kalu in Ostremu vrhu, saj so to naravno najbolj zanimivi predeli... še zlasti za ekološko zavedne goste, ki jih je vse več. Kot sem že prej dejal našega turizma ne gradimo parcialno. Slediti nam mora vsa dolina. Prav zato tudi bomo vlagali vanjo. Dogovarjamo se, da bi prevzeli nekaj objektov v Logarski dolini, in tudi njo vključili v zimsko ponudbo.« © Letošnja zimska sezona je resnično že pred vrati. Kaj se nam obeta novega'.' MARJAN PRELOG: »Ne bi se rad prenaglil z obljubami, saj novosti kljub smelo zastavljenemu razvoju, letos še ne bo veliko. Zadnje zelene zime, gospodarske težave in vojna, so tudi nas ustavile. Nekaj pa bomo vseeno postorili, še zlasti obnovili del naših zmogljivosti. Večji razvojni razcvet načrtuje- mo za pomlad, ko naj bi se začela urejati naša podoba. Sama zima bo za Golte značilna po tem, ker je predvidenih veliko športnih tekmovanj. Vse kaže, da bodo naše zmogljivosti dobro zasedene, saj hotelsko ponudbo uspešno prodajamo. V tehle dneh pa namenjamo največ pozornosti organizaciji dela na smučiščih. Storili bomo vse, da bo čim bolj strokovno, kar pa seveda pomeni za smučarje prijetno in varno, brez nepotrebnega čakanja v vrstah. Povem naj še, da bomo posodobili naše gostinske zmogljivosti, poskrbeli za kadrovsko okrepitev, pritegnili bomo nekaj najboljših gostinskih delavcev iz Zdravilišča Dobrna in gostinskega podjetja Paka Velenje. Podobno velja tudi za naše zmogljivosti v Logarski dolini. Ravno v teh dneh začenjamo s prodajo posteljnih zmogljivosti Planinskega doma. Upamo, da ga bomo uspeli napolniti in s tem dahnili Logarski dolini resnično življenje. V naše zadovoljstvo in zadovoljstvo domačinov, ki so v teh zimskih mesecih tam odrezani od sveta.« • Vrnimo se še enkrat k letošnji smučarski sezoni. Seveda ste poskrbeli, da smučišča ne bodo prazna — z ugodnimi ponudbami za vaše redne goste MARJAN PRELOG: »Že drugo leto prodajamo obveznice. Četudi je kupna moč skromna, si smučarji hitro preračunajo, kako se takšen nakup izplača. Polovico obveznic smo v predprodaji prodali in s tem razrešili tudi svoje likvidnostne težave in uspešno uresničili priprave na sezono. Sicer pa tudi cene smučarskih kart, upam, niso previsoke. Reči moram, da smo določili resnično najbolj minimalno ceno (glede na visoke stroške). Seveda pa bomo uvedli v pred in po sezoni tudi posebne popuste, pa družinske karte in še kaj. Vsekakor pa ostajamo optimisti in smo prepričani, da bomo Slovenci še naprej ostali zvesti smučarski tradiciji in da se bomo v času, ko nam standard pada, raje odpovedali čemu drugemu kot smučanju. STANE VOVK Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o. 30 uspešnih let ZKZ Mozirje Mercator - Zgornjesavinska kmetijska zadruga Mozirje p.o. je pravna naslednica 11 vaških zadrug s tega področja, ki so se leta 1961 združile v eno, današnjo zadrugo. Pred kratkim je torej praznovala 30 letnico obstoja. V vseh teh 30 letih se je borila za razvoj in preživetje. Danes se v njej razvijajo tudi dejavnosti, ki nimajo neposredne zveze s kmetijstvom. Razvijali so predvsem dejavnosti, ki so jih prevzeli od nekdanjih vaških zadrug. V zadnjem času so se zaradi naraščujoče konkurence in ugodnih pogojev usmerili tudi v veleprodajo, ki so jo prilagodili potrebam kmetijstva in gradbeništva, velik poudarek pa je tudi na živilskih artiklih. Preko 10 let dobro sodelujejo z številnimi kooperanti, med katerimi najdemo številne obrtnike lesne, kovinske, kemične in drugih strok ne le iz te doline, ampak s področja celotne Slovenije. V Savinjskem gaju imajo sedež njihovi vrtnarji, ki jim pomagajo z raznimi materiali za to dejavnost in prodaji njihovih proizvodov.Z vrtnarskimi izdelki oskrbujejo celotno Slovenijo. Vsa ta leta odkupujejo vse vrste kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev ter žagan les in hlodovino, hkrati pa oskrbuje svoje zadružne člane, kooperante in občane z reprodukcijskim blagom, kmetijskimi stroji in opremo ter blagom široke potrošnje. Opravljajo tudi razna mehanična dela v lastni mehanični delavnici, imajo pa tudi lasten vozni park, zato opravljajo tudi transportne storitve. Kmalu pa bo prvi rojstni dan praznovala tudi njihova Stanovanjska zadruga, ki so jo ustanovili za pomoč pri gradnji domačinom. V okviru te vršijo servis uslug za nadzor pri gradnji in nabavi gradbenega materiala. Vsa ta leta skrbijo za pospeševanje osnovnih kmetijskih dejavnosti. Pri tem skrbijo za vedno večjo pridelavo hmelja, kvalitetnega mleka vzrejo pitancev za zakol in brojlerskega mesa. V zadnjem času so se močno usmerili na dopolnilno proizvodno dejavnost konzumnih jajc. Imajo velik interes razširiti prodajo teh dnevno svežih, kvalitetnih jajc, ki jih pridelujejo kmetje v ravninskem delu doline, imajo pa tudi lastno farmo. Letno pridelajo kar 22 milijonov jajc, pri katerih skrbijo, da je v njih čim več naravnih surovin z veliko karotina, ki daje jajcem lepo rumeno barvo. V Rečici imajo lastno sortirnico jajc, od tu pa jih pošiljajo v maloprodajne centre. V prihodnosti si želijo, da bi sami predelovali mleko,ki ga pridelajo preko 9 miljonov litrov, pa tudi lastno izdelavo jajčnih izdelkov. V okviru zadruge je razvita tudi gostinska dejavnost. Ker se zavedajo, da so prišli časi, ko je tudi v storitvenih dejavnostih ifiim odločilna kvaliteta, aktivno obnavljajo gostinske lokale. Teh je trenutno 12, najbolj pa so pri tem ponosni na obnovljeno restavracijo Gaj, ki svojim gostom nudi kvalitetno hrano in pijačo v res prijetnem ambientu. Sprejme lahko do 100 gostov, ponaša pa se tudi z štirimi zvezdicami. Uspešno pa sodelujejo tudi z turističnimi kmetijami vseh kategorij. Če si želite prijeten oddih v prelepi Savinjski dolini, jih imajo na voljo kar 30. Občane iz bližnje in daljne okolice vabijo na obisk številnih turističnih zanimivosti te doline, pri čemer izstopata Savinjski gaj in Logarska dolina. Mercator ZKZ Mozirje ima močno razprostrto mrežo maloprodajnih trgovin, ki so raztresene po vseh okoliških krajih in zaselkih. Tako oskrbujejo preko 60% občanov te doline in okoliških krajev.Trgovinska dejavnost je po finančni plati ena najmočnejših v zadrugi, saj prinese skoraj polovico vsega dobička. Svojim kupcem se močno prilagajajo, saj vedo, kaj pomeni zadovoljen potrošnik. Blago z večjo volumensko prostornino prodajajo v večjih prodajnih centrih, vse delo pa so mehanizirali. Zavedajo se, da je specifičnost te doline zaprtost, zato poskušajo občane oskrbeti z vsem, kar potrebujejo za dom in družino. Pri tem jim nudijo tudi številne ugodnosti. Med njimi je Mercator kartica, pri uporabi katere kupec varčuje po visoki obrestni meri, hkrati pa brezgotovinsko posluje. Še vedno nudijo brezobrestne kredite za ozimnico na 4 obroke, lahko pa se odločite tudi za nakup na 3 čeke. Oskrbijo vas prav z vsem, kar potrebujete za mrzle zimske dni, od živil do kurjave. Če do sedaj številnih prednosti, ki vam jih nudi Mercator - ZKZ Mozirje niste poznali jih obiščite in se sami prepričajte o kvaliteti njihove ponudbe! V ZKZ Mozirje so odprti za vsako kritiko, ker jo smatrajo za pozitivno, veseli pa so tudi vsake pohvale. Verjamejo, da bodo tudi v bodoče tako dobro sodelovali s svojimi kooperanti in tudi občani, ki so njihovi kupci. Vedo, da kdor enkrat zaupanje ljudi zapravi, izgubi bitko. 14. novembra 1991 ^rvsmmm OVEN od 21. marca do 20. aprila Počasi se bo vaše življenje vrnilo v normalne tokove. Po dolgem času vas čaka nekaj mirnih in veselih dni. Vseeno pa se v tem tednu raje izogibajte daljših potovanj in pomembnih poslovnih pogovorov, ker čas ni najbolj ugoden. Ko boste popivali v veseli družbi, vas bo spet prijelo, da bi zaživeli popolnoma drugače. Veliko zanimanje pri vas bo povzročila oseba temnih las, ki jo že nekaj časa poznate, vendar jo sedaj gledate drugače. BIK od 21. aprila do 20. maja Po naravi ste sicer trmasti in nepopustljivi, kar je lahko včasih pozitivno, v naslednjih dneh pa se ne bo obneslo. Z nepremišljenimi besedami si boste na glavo nakopali nevarnega sovražnika, ki ga trenutno še podcenjujete. Napako, ki se vam sploh ni zdela napaka, boste težko popravili brez velikih finančnih izdatkov. Tudi sicer bo denarna suša precejšnja, poleg te pa še tista na čustvenem področju. Manj izbirčnosti, pa bo! DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Ker vas bo enoličen vsakdanjik pričel močno utrujati, boste veliko spali in razmišljali o drugačnem življenju. Da bi se to res spremenilo v tem tednu ne boste naredili še nič. Sanjarjenje o kupih denarja in srečni ljubezni se bo počasi razblinilo. Nikar pa ne zamudite ugodne priložnosti za lepo in zanimivo preživet večer in pozabite na neko staro zamero. Izkoriščajte predvsem dneve, ki imajo lihe datume. RAK od 22. junija do 22. julija To, kar ste vedno zatrjevali, da se vam ne more zgoditi se je zgodilo. Postali ste dokaj nepristopni in popolnoma predani novim delovnim nalogam in ljudem, ki ste jih spoznali v zadnjem času. Precej zanemarjate svoje osnovno delo, kar boste že kar kmalu občutili. Možno je, da se boste v naslednjih dneh zapletli v neko ljubezensko avanturo s starejšo osebo, ki bo poleg vsega še vezana. Pazite, komu boste to povedali! LEV od 23. julija do 23. avgusta Toliko mokrote in mraza, kot ga boste čutili v naslednjih dneh, ga že dolgo niste. Vsega skupaj bo več v simboličnih oblikah, saj se boste počutili še vedno osamljenega in nekako zavrženega. Stvar pa ni tako črnogleda. Le dopust si morate vzeti, saj lahko sicer pričakujete rahel živčni zlom. Z močni ste na koncu tudi zaradi lastne krivde, kar pa si nočete priznati. Pričnite se spet ukvarjati s športom, sicer boste občutili hrbtenico! DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Spet se vam obeta teden poln ugodnosti in priložnosti, zato ga vsekakor čim bolje izkoristite. Na nekem področju (ni nujno, da na delovnem mestu), boste po dolgem času prizadevanj napredovali. To vam bo sicer vzelo kar nekaj časa, vendar boste uživali. Nekdo vam bo tako naklonjen, da ne boste več vedeli, ali je osladen ali vam je všeč. Previdni pa bodite v soboto, saj bo to za vas edini nekoliko kritičen dan v tem tednu. Raje hodite peš! TEHTNICA od 23. septembra do 22. oktobra Nepričakovano povabilo na zabavo, ki se je boste vsekakor želeli udeležiti, vas ne bo presenetilo. Presenetil pa vas bo veter, ki ga boste preživeli lepo in sproščeno. Da je v vinu veliko resnice vam bo dokazal nekdo, ki ste ga imeli za zelo dobrega in vam naklonjenega. Težav v tem tednu bo malo, pa še te bodo vse hitro prehodne narave. Ko boste odštevali precejšnjo vsoto denarja, vas bo bolelo srce, ne boste pa pričakovali Miklavža, ki vam ga bo vrnil! ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Dobre novice, ki jih boste prejeli že jutri ali v soboto, vas bodo tako vzradostile, da boste neverjetno prijetni. Taki bodo tudi dnevi v tem tednu. Ne dež, ne grmenje, pa tudi ne smeh vam ne bodo mogli pokvariti razpoloženja in dobre volje. Veliko časa boste posvečali tudi sebi, kar bo opazil nekdo, ki ga že dolgo lepo gledate. Na obzorju je novo srečno obdobje, storiti pa morate prvi korak, da vam pozneje ne bo žal. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Spet vam bo prav prišla vaša iznajdljivost. Trikrat boste premislili, preden boste odgovorili na vprašanje, ki je povezano z vašo bodočnostjo. Odločitev bo težja, ker tudi to ni tisto, kar želite početi v svojem življenju. Partner vam bo v močno oporo, spet bo tudi med vama zavladala harmonija. Nekako vam ni vseeno, čeprav tega ne želite pokazati, da ste nehote v središču pozornosti. Finančna suša bo pa precejšnja! KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Življenje vam bo v naslednjih dneh prineslo nekaj srečnih in nekaj zoprnih trenutkov. Tisti srečni bodo odtehtali neprijetne, ki ne bodo preveč škodljivi. Če želite narediti kaj dobrega tudi zase, povejte vsem, ki so vam v zadnjem času grenili življenje, kaj jim gre. Pri nekomu, ki vam je zelo blizu bo to šlo težje, si pa kasneje ne boste očitali, da nsite vsaj poskušali. Pazite, kako boste ravnali z vsemi električnimi stroji! VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Vsem sitnostim, ki vas čakajo v naslednjih dneh, se boste upirali z vso silo, bo pa precej težko šlo. Naslednji dnevi niso najprimernejši ne za posel, ne za prijetno vzdušje v domači hiši. Zato bo najbolje, če se umaknete in nekaj časa zaupate le sebi in svoji volji do življenja in dela. Nikar se ne odločajte za kakšen večji nakup, tudi, če ga trenutno zmorete. Prihajajo sušni časi! RIBI od 19. februarja do 20. marca Spet boste v situaciji, ko ne boste vedeli, kaj storiti. Po eni strani vam ponujene priložnosti ne kaže zavreči, če pa jo sprejmete, boste izgubili upanje, ki ga gojite že^ekaj let. Odločili se boste lahko le, če boste zbrali pogum in napravili še zadnjo preizkušnjo vaših sposobnosti. Nesigurnost vase vas bo še nekaj časa spremljala. Kljub temu bo teden zelo uspešen in lep, čeprav naporen. Kopeli za znojenje ali boljše zdravje so skoraj toliko stare, kot človek sam. Izkopanine in ostanki zgradb nam dokazujejo, da so bile kopeli za znojenje znane že antičnim Grkom in Rimljanom, nato tudi Egipačnom, Kitajcem in drugim narodom. Glavni namen teh kopeli je bil, da so si ljudje želeli pregreti telo, se prostiti in odstraniti škodljive snovi in telesa, očistiti kožo, spodbuditi presnovo ter utrditi zdravje in telo. SAVNA je finska beseda in pomeni kopel in prostor Savna za kopel, pomeni tudi ogrevanje telesa. Pravijo, da je savna tudi nastala na Finskem, kjer imajo največjo tradicijo. Savna je lahko tudi oblika družinskega življenja. No, pa poglejmo, kako je v savni. Vročina v njej je suha. Temperatura prostora je 60 C na spodnji klopi, na zgornji pa doseže 100 c. Relativna vlažnost zraka mora biti pod 35%, povprečno pa od 15 — 25%. V primeru, da je zrak nasičen z vodno paro, lahko prenese razgaljen človek le temperaturo do 45%C. Telo se pregreje in koža je izpostavljena vplivu vročega zraka. Temperatura telesa se zviša za 2 C, temperatura kože pa se lahko zviša tudi za 10 c. Poveča se hitrost dihanja in tudi srčni utrip. Koža deluje bolj ži- vahno. Razširijo se krvne žilice in pore, znojnice in lojnice izločajo iz telesa škodljive snovi. Tonus mišic se zniža, mišice so sproščene. Seveda pato vpliva na fizično in psihično sprostitev telesa. Na Finskem navajajo na savno že male otroke. Torej ni omejitve glede starosti, še posebno ne za zdrave ljudi. Za tiste, ki imate težave z zdravjem v nekaterih primerih savna ni priporočljiva ali je celo prepovedana. V savno ne smemo, če imamo vročinske bolezni, gripo, pljučno tuberkolozo, raka, trombozo, anemijo, padavico, prehlad in nekatera ledvična obolenja. V savno naj ne bi zahajale tudi rizi-čne nosečnice ali nosečnice, ki še predhodno niso bile nikoli v savni. Pred kratkim so se v ZDA pojavile tako imenovane VIBROSAUNE, ki savnirajo in masirajo hkrati, ter imajo dotok hladnega zraka ob glavi. Vse omenjene nastavitve si lahko po želji sami uravnavate (spreminjate). Marsikdo se bo ravno zaradi tega odločil za to savno. Vibrosauno imamo tudi v našem kozmetičnem salonu »IRIS«, Cesta 1/8 v Velenju, tel. 856-837. Glede na to, da smo že krepko zakorakali v jesen in so pred nami mrzli, deževni in megleni dnevi, vam priporočam, da pričnete svoje zdravje in telo utrjevati z rednimi obiski v savni. Torej pohitite, še je čas! Še vedno pa lahko pokličete ali pišete na naš naslov, če imate kakšne kozmetične probleme ali vprašanja. Pripravite plašče ! V zimski garderobi vsake ženske ne sme manjkati vsaj eden zimski plašč. Ob današnjih cenah konfekcije, še posebej pa tega artikla si novega privoščijo le še redki ali bolj po redko, zato izbirajte modele, ki so primerni vašim letom in ne bodo kmalu »iz mode«. Tudi če si to sezono ne boste kupili ali sešili novega, ga lahko starega polepšate z dodatki iz pravega ali umetnega krzna, ki je letos še posebej moderen. Umislite si takšen ovratnik, obrobe rokava ali kapuce, lahko le krznena broška in še boste imele lepši občutek. Zaradi znanih razlogov po naših trgovinah prevladujejo plašči slovenskih proizvajalcev, ki so precej dragi. Tujih revij s kroji ni več mogoče dobiti, zato boste same bolj težko šivale. Zato le nekaj napotkov pri kupovanju. Izberite barvo, ki vam ugaja, saj so letos ni pravih barvnih modnih zapovedi. Blago naj bo mehko padajoče, kroji pa širši. Še vedno so močno v ospredju zvončasti plašči, ki so lahko nekoliko krajši, ali zelo dolgi. Veliko pa je modelov, podobnih hišnim haljam, ki jih v pasu vežemo. Za mlajše ne bo odveč modna kapuca, sicer pa ni več toliko zelo velikih ovratnikov, ki so prevladovali v prejšnjih sezonah. Letos je zelo moden karo, če vam je všeč, nikar ne oklevajte, ker verjetno ne bo-tako le to sezono. Odločite se tako, da boste zadovoljne in da vas ne bo zeblo! PROMETNI KOTIČEK Ne zanemarja imo gum V prejšnji številki smo omenili, da je zelo važno imeti avto »obut« v primerne gume. Seveda to ne velja samo pozimi. Najprej poglejmo kako globok profil imajo gume. Dopustna predpisana globina profila je 1 mm, vendar vožnja s takimi gumami ni več varna. Pri merjenju profila ni vseeno kje ga merimo. Na bočni strani gume boste opazili majhno oznako TWI. Te prepoznamo po tem, da so enakomerno razporejene po vsem boku gume. Ce pa slučajno te oznake ne odkrijete, vprašajte prodajalca v najbližji prodajalni avtogum. Profil gume je na tem mestu, kjer je ta znak, po vsej širini najbolj plitev in tam se tudi praviloma meri globina profila. Tudi bočna stran gum je važna. Če opazimo zareze ali bule, mora guma k vulkanizerju ali pa na odpad, če popravilo ni mo- žno. Takšen pregled moramo opraviti na kanalu ali dvigalu, saj je potrebno pregledati gume tudi na no- tranji strani. Ko smo postali že pravi strokovnjaki za pregled gum, si oglejmo še platišča, če niso kje udarjena, zvita ali celo počena. Zvito ali udarjeno platišče povzroča treslaje, ki nam kaj hitro uničijo ležaje, vodila koles in živce. Včasih pomaga uravnoteženje koles, a ne vedno. Strokovnjak nam bo povedal, če ni morda bolje kupiti nova platišča. Tudi ko obnavljamo platišča je prav, da pogledamo še na notranjo stran, saj nam tam platišča najbolj zrjavijo. Včasih se nam bo zdel strošek za nakup novega platišča in kontrolo koloteka velik, toda ko ne bo več tresljajev, bomo na stroške pozabili. Gremo naprej. Obraba gum samo po enem robu nas opozarja, da je potrebna takojšnja kontrola podvozja na »optiki«. Neenakomerno porabo gum lahko povzroči tudi nepravilen tlak v gumah. Na splošno velja, da naj bo tlak v gumah pozimi za 0,2 bara večji kot predpisan. Če ne moremo natančno izmeriti tlaka, je bolje, da je večji kot manjši. Premajhen namreč zelo negativno deluje na gume. In kako bomo vedeli s koliko zraka napolniti gume? Eden od murphyjevih zakonov pravi: Kadar nikakor ne gre. poglejmo navodila. Vsem želimo srečno vožnjo! V sodelovanju: B. M. in J. S. Pravilno merjenje profila ob oznaki TWI MARTINOVO PO MARTINOVEM ZA VSE, ki dobijo plačo okrog petnajstega, smo pripravili martinovanje teden dni kasneje, V SOBOTO, 16. NOVEMBRA, OD zd. URE DALJE. • martinova pojedina, dobra pijača in glasba za vsak okus... Ni vzroka, da se ne bi po Martinovem srečali na MARTINOVANJIJ v Turistu! TURIST Bife ZMAJEVA VOTLINA Nizka 15, Rečica Pfeifer Stane Tel. (063) 831-783 Ko vas bo pot vodila proti Logarski dolini, se ustavite in okrepčajte. Vabimo vas v ZMAJEVO VOTLINO, kjer vas bomo postregli vsak dan, razen srede, od 8.-23. ure. Nudimo vam širok asortiman pijače v prijetno urejenem okolju. Potrudili se bomo, da se boste pri nas dobro počutili! študentski servis p. o., maribor skupna * ® '® ^priložnost OBVEŠČA vse študente, dijake in poslovne partnerje, da vas od ponedeljka, 11. novembra, pričakuje v novih poslovnih prostorih na TRGU MLADOSTI 6 (Farmin) v I. nadstropju. Spremenjena je tudi telefonska številka, odslej pokličite na številko 063/852-755! Gostišče STOJAN MARKELJ Spodnja Rečica 63 Rečica ob Savinji Tel. (063) 831-823 Na poti iz Mozirja v Logarsko dolino se ustavite na levi strani ceste. Prijazno vas vabi v svoje goste gostišče MARKELJ. Prijetno je obiskati gostišče, kjer vas bodo hitro in prijazno postregli z izvrstnimi jedrni in sladicami. Stojan Mar-kelj, lastnik in priznani kuhar vam bo pripravil vse vrste zrezkov, ploščo Markelj in celo pravi ciganski golaž ... Ljubitelj sladic se bo težko odločil, katero izbrati. Za poroke in razna praznovanja je na voljo prijeten prostor. Pokličite in rezervirajte! Odprto je vsak dan od 8.-24., ob sobotah in nedeljah pa od 11.—23. ure. r I I I I I I I L., GOSTILNA »PEVC« Alenka Pevc-Pukart Savina 82, Ljubno ob Savinji Tel. (063) 841-025 V prijetnem okolju našega gostišča vam ponujamo domačo kmečko hrano — domače koline, razne jedi po naročilu ... Vabimo tudi večje skupine ali zaključene družbe za razne svečane prireditve ali ob morebitnem izletu v Logarsko dolino. Na voljo so vam prenočišča — sobe s kopalnico. Pridite in se odpočijte v idiličnem okolju naše Slovenije. Posebej ste vabljeni, da z nami preživite NOVOLETNO NOČ. Obiščite nas! Prijazno vam bomo postregli in se potrudili, da se boste vedno znova vračali k nam. 0£Rß3G§ OBČINA VELENJE: Peter Aristovnik, roj. 1967, Partizanska c. št. 23, Velenje in Saša Br-glez, roj. 1970, Tomšičeva c. št. 14, Velenje. SMRTI Ivana Kušar, roj. 1911, Lokovica št. 102/c, Franc Žerdoner, roj. 1928, Speglova ul. 38. Velenje, Antonija Grudnik, roj. 1985, Bevče 9/a, Franc Prah, roj. 1910, Tržišče št. 26, Marija Topole, roj. 1919, Jagoče št. 8, Ladislav Lukič, roj. 1926, Velenje, Cesta VI. št. I, Marija Ana Sluga, roj. 1932, Velenje. Cesta I. št. 7, Karolina Vidic, roj. 1918, Velenje. Ljubljanska c. št. 30, Stefan Dolejši, roj. 1912, Velenje, Žarova 24. Frančišek Temše. roj. 1902, Mozirje na trgu št. 18, Rozalija Kotnik, roj. 19Ü8, Letuš 82, Pavlina Delakorda. _ roj. 1910, Arja vas 68. Ferdinand Šepetavc, roj. 1924, Žagaj 16, Jožef Hren, roj. 1934. Zreče, Prešernova ul. št. 4, Alojz Premšak. roj. 1952. Škofja vas 45, Jakob German, roj. 1904, Velenje, Ljubljanska c. št. 29, Frančiška Gantar, roj. 1912, Velenje. Kidričeva 17, Kajta Miroslav, roj. 1928, Celje. Okrogarjeva ul. št. 3, Ana Florjančič, roj. 1941, Brde št. 40, Jožef Pošebal, roj. 1940. Miklavž pri Taboru št. 28. OBČINA MOZIRJE: Smrti: Štefanija Podmeninšek. roj. 1904. Ljubno ob Savinji 94, Franc Grudnik, roj. 1910, Homec Brdo 7, Barbara Tkavc, roj. 1903, Dol Suhe 5, Marija Polčnik, roj. 1913, Kokarij 44. m TÜOÜN1 Wh VÄS ¥ rnmßrn nama V samopostrežni prodajalni veleblagovnice Nama in v Preskrbi na Koroški cesti vas čaka NAMINA MESEČNA KOŠARICA — suhe krače kg 167,40 SLT - suhi vrat b.k. kg 499,70 SLT — Šentjurska domača salama kg 618,00 SLT — Tirolska salama kg 251,10 SLT - kava Milka 200 gr. 66,80 SLT — sir edamski kg 238,20 SLT - rum 1/1 120,60 SLT - testenine 500 gr. 35,00 SLT in ugodne cene čistil, pijač in konzerv .. . Na oddelku metraže: — balonska svila meter 579,00 SLT Na oddelku otroške konfekcije: — otroške bunde in kompleti za smučanje »Jutranjka« — plenice Pampers in Chicho Na oddelku posode: — kitajski jedilni servis za 8 oseb 2.789,60 SLT P' I I V NOVEM MARKETU DINA na Prešernovi 22 v Velenju (vhod s parkirišča) vam po AKCIJSKIH CENAH nudimo: I I vino Malvazija I namizno belo vino črno vino margarina, uvoz 500 gr. domača sveža jajca kom SLT SLT I SLT Z SLT I pivo, brezalkoholne pijače, salame in sire po UGODNI CE- | 34,20 36,70 34,00 85,60 7,40 SLT J I ______________________________________ NI! Pridite, prepričajte se! Vsak dan, tudi ob nedeljah! I — JI LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. DIMNIKAt- STVO Peter Ptčoik K**telS,Vcl«4e TcfcfM: 66V888-2S7 ZAHVALA ob smrti drage V • V Frančiške Gantar 2. 8. 1912 - 7. 11. 1991 se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Hribarjevi za zdravniško skrb in pomoč. Zahvala velja tudi govorniku, pevcem in duhovniku za opravljen obred. VSI NJENI! ZAHVALA ob prerani izgubi drage žene, mame, hčerke, sestre, babice in svakinje Marije Sluga iz Velenja, rojene 7. 10. 1932 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom iz ulice za izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Besede zahvale tudi veljajo gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem in godbi Zarja iz Šoštanja. Posebno se zahvaljujemo predstavniku KS Gorica gospodu Marjanu Marinšku za lepe poslovilne besede. Hvala osebju zdravstvenega doma Velenje in bolnišnici Topolšica za dolgoletno zdravstveno pomoč. Žalujoči: mož Stane, hčerka Marina z družino, vnuk Andraž, sin Stanislav z družino, mama Marija, sestra Draga z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice Karoline Vidic iz Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene poslovilne besede, dr. prim. Fijavžu za dolgotrajno zdravljenje, zdravstvenemu osebju Topolšica, pevskemu zboru Kajuh, župniku za cerkveni obred, govornikoma Stanetu in Slavku, kakor tudi vsem, ki so prinesli cvetje in prižgali svečo in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI! Kako do stanovanja, če si mlad in nimaš bogatih staršev Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji Most zaupanja in sprave Z naraščajočo krizo našega gospodarstva se je pričelo število novozgrajenih družbenih stanovanj hitro zniževati. Predvsem je to prizadelo mlade družine in tiste mladostnike, ki so si po redni zaposlitvi želeli zaživeti na svojem. V Sloveniji se odvisnost od staršev in življenje v skupnem gospodinjstvu iz leta v leto podaljšuje. Delovne organizacije tudi mladim strokovnjakom niso več zmožne nuditi ugodnih stanovanjskih rešitev, še vedno pa je, vsaj do sprejema nove stanovanjske zakonodaje tudi v podjetjih prevladoval socialni faktor. Tako so lažje prišle do stanovanja družine z več družinskimi člani in nizkimi dohodki, ki bi jim morali stanovanjsko vprašanje reševati s pomočjo solidarnostnih stanovanj. Že po prejšnji stanovanjski zakonodaji smo poznali solidarnostna stanovanja in stanovanja za mlade družine. Kriteriji za pridobitev teh so bili jasni, problem pa v tem, daje število upravičencev naraščalo veliko hitreje, kot število tovrstnih stanovanj. Tudi po pridobitvi takega stanovanja so čez nekaj let nastali problemi. Mlada družina ni bila več mlada družina in ji je praviloma manjše stanovanje postalo pretesno. V delovnih organizacijah ni bilo možnosti menjave za večje stanovanje, ker je tako stanovanje last občine in ne podjetja, ker pa so take družine že bile nosilke stanovanjske pravice, tudi niso imele prednosti pri dodelitvi večjih stanovanj v lasti delovne organizacije ... Sedaj smo torej dobili nov stanovanjski zakon. Tiste, ki so že nosilci stanovanjske pravice sedaj skrbi predvsem to, kako bi pod ugodnimi pogoji stanovanje odkupili. Tiste, ki pa še vedno nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja in živijo kot podnajemniki ali pri starših, pa gotovo zanima, ali bo nov zakon pri- nesel kaj novega pri razreševanju njihovih problemov. Prva možnost mlade družine ali posameznika, ki je (še) redno zaposlen je, da počaka toliko časa, da v podjetju odobrijo njegovo prošnjo in mu dajo stanovanje v najem. Mnogi namreč pričakujejo, da bodo podjetja v roku 2 let po uveljavitvi tega zakona dobila vrnjenih precej stanovanj. Zakon je namreč precej restriktiven do tistih, ki že imajo svoje stanovanjske hiše, poleg tega pa še vedno bivajo v družbenih stanovanjih in tudi do nekaterih drugih. Še vedno pa je možno priti do solidarnostnega stanovanja ali stanovanja za mlade družine, foglejmo, kaj na tem področju predpisuje nov zakon: Na področju republike Slovenije se ustanovi Stanovanjski sklad R Slovenije, ki skrbi za financiranje nacionalnega stanovanjskega programa oz. spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanje stanovanj. Financira se iz republiškega proračuna in iz dela sredstev, ustvarjenih s prodajo družbenih stanovanj in še nekaterih dejavnosti sklada. Sklad bo iz zbranih sredstev dajal pomoč pri odplačevanju posojil, dajal posojila z ugodno obrestno mero in zagotavljal manjkajoča sredstva za izvedbo nacionalnega programa. Prednost pri teh ugodnostih bodo imeli tisti, ki bodo prvič reševali svoje stanovanjsko vprašanje, tisti, ki jim bo dosedanje stanovanje postalo neprimerno, tisti, ki bodo želeli stanovanje obnoviti. Mnogi bodo stanovanjsko vprašanje reševali z najemom posojil, pa jih morda zaradi neugodnih kreditnih pogojev ne bodo zmogli v celoti odplačati. Tudi tem bo na voljo pomoč sklada. Prednost pri uporabi sredstev imajo mlade družine, družine z večjim številom otrok, manjšim številom zaposlenih, mladi, invalidi in državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki. Poleg tega bo vsaka občina imela občinski stanovanjski program, ki ga bo sprejemala občinska skupščina, ki lahko z odlokom ustanovi tudi stanovanjski sklad. KAKO DO SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA? V novem zakonu je naštetih nekaj splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani Republike Slovenije, da so upravičeni do dodelitve takega stanovanja. Skupni prihodki na člana družine ne smejo presegat višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva. Prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim prebivajo, ne sme biti najemnik oz. lastnik neprimernega stanovanja. Imeti mora stalno bivališče v občini, prosilec ali njegov ožji družinski član ne sme biti lastnik počitniške hiše ali druge nepremičnine, ali lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja. Sklep o dodelitvi takega stanovanja bo izdal občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve. Občine morajo v treh letih po uveljavitvi novega stanovanjskega zakona določiti katera stanovanja se štejejo za socialna stanovanja. Na občinskem Sekretariatu za javne gospodarske zadeve so mi povedali, da trenutno še čakajo točno metodologijo in kriterije za dodelitev solidarnostnih stanovanj, ki jih trenutno še močno primanjkuje. Rešujejo lahko le najnujnejše probleme, kot so tisti, ki se pojavljajo v Starem Velenju, kjer nekateri stanovalci živijo v povsem neprimernih stanovanjih. Čudno pa je to, da se je veliko število nosilcev stanovanjske pravice v dosedanjih solidarnostnih stanovanjih odločilo za odkup teh stanovanj. Na konkretne rešitve bo torej potrebno počakati tudi na tem področju. Do takrat pa prav gotovo veliko mladih ne bo moglo čakati na »štalco« in bo imelo otroke preden uspejo razrešiti stanovanjsko vprašanje Kakšne stiske in probleme to povzroči, pa vedo le tisti, ki so to okušali ali še okušajo na lastni koži . . . B. Š. ? I ? Pogostokrat poročamo o I uspešni sanaciji pred letom ' poplavljene Zgornje Savinj-| ske doline in ob vsaki grad- Inji si delimo košček sreče in zadovoljstva z domačini. Počasi, a zanesljivo se vrača I v dolino Savinje zaupanje, I ki je splavalo z deročimi valovi lanskega, usodnega i 1. novembra. Današnjo re-| portažo namenjamo Lju-' bencem, in novi pridobitvi, j »Delovemu« mostu čez Sa-| vinjo v Ljubnem ob Savinji. Na kratko osvetlimo do- Igodke in zaplete okrog tega, že kar političnega mo-| stu, ki je razdvojil nekatere , krajinarje, domačine in žal I tudi občane tega dela Zgor-I nje Savinjske doline. Ko je . most pri »Ledenici« kot splav odneslo po deroči Sa-9 vinji, je ostalo Ljubno odre-zano od spodnjega dela do-I line. Ker so bili hkrati po- ■ rušeni vsi mostovi in brvi na Ljubnici, je do popolne- 5 ga upada hudournih voda, I ostala ena sama pot v svet. Proti nebu. Solidarnostna pomoč je I kmalu po poplavah prispe-| la tudi do Ljubnega. Ven-; dar pa je bilo zbranega de-[ narja veliko premalo, načr- Itov za izgradnjo pa žal še dolgo ne. Zapletlo se je pri j dogovarjanju o trasi nove , ceste, o bodoči ureditvi ko-1 munalnih objektov ter o I osrednjem vprašanju: kaj ! pomeni prometni tok skozi Ljubno ali mimo tega, lepega kraja. Tu so se zlomila , kopja nekaterih strokovnja-I kov in političnih veljakov, ■ obveljala pa je varianta predloga Republiške uprave za ceste Slovenije, ki je I predlagala, da naj se zgradi obvoznica ter na zahtevo domačinov še most v trg. Po precejšnjih zamudah za- Iradi različnih vzrokov, tudi zaradi vojne, so se cestarji l ■ MILIČNIKI SO ZAPISALI »OROPANA« TRAKTORJA V noči na nedeljo, 10. novembra, je doslej še neznani storilec odnesel s traktorja Jožeta K. iz Varpolja v občini Mozirje, pogonsko napravo, v bližnjem naselju Grušovlje pa je v istem času izginilo kolo od prikolice last Franca K. iz Grušovelj. NAGNAL JIH JE V. Ž. je 5. novembra nagnal iz stanovanjske hiše A. R. s katero živi v izvenzakonski skupnosti. Skupaj z njo je spodil otroke. Svoje nasilno ravnanje bo moral pojasniti pri sodniku za prekrške. OSTALA BREZ AVTORADIA M. R. je imela parkiran svoj avto na Trgu v Mozirju. V noči na 6. november ji je neznanec demontiral in odnesel avtoradij-ski sprejemnik Blaupunkt. HUDO SE JE POŠKODOVAL Na gradbišču v Lačji vasi se je 8. novembra hudo telesno poškodoval sedemintridesetletni delavec Ingrada Boris K. VELIKA MATERIALNA ŠKODA V križišču obvoznice v Mozirju sta 9. novembra dopoldne okoli 10. ure trčila voznika osebnih avtomobilov Marjan Bolha iz Kranja in Franc Breznik iz Mozirja. Na srečo trčenje, ki je bilo silovito, ni terjalo telesnih poškodb, škoda pa je velika. POLEDENELA CESTA Na cesti Velenje — Šoštanj sta 11. novembra malo po 8. uri silo- vito trčila nasproti rudniških objektov enaintridesetletna Marija Pergovnik in oseminštiridesetle-tni Anton Lekše. Voznico je na poledeneli cesti zaneslo. Pri tem sta se ona in njena hčerka, desetletna Maja, telesno poškodovali. IZ TORBICE IZGINIL DENAR Kraje iz čakalnic velenjskega zdravstvenega doma so postale nekaj vsakdanjega. Pred dnevi je nekdo ukradel iz torbice Melite R., pustila jo je pod bundo na obešalniku, nekaj več kot 1000 tolarjev. STEPLA STA SE V Starem Velenju sta 10. novembra popivala Rahman D. in Abas Č. Že tam sta se prepirala, ko pa sta odšla, sta se na bližnji zelenici stepla. Pri tem seje Abas Rahmana hudo telesno poškodoval. ODMONTIRAL KOLO Z avtomobila enega izmed gostov hotela Vesna v Topolšici je doslej še neznani storilec od-montiral in odnesel v času med 4. in 11. novembrom kolo. TRČILA STA Na Preloški cesti sta 81 novembra malo pred 12. uro trčila voznik tovornjaka štiriindvajsetletni Edvard Ovčjak in voznik osebnega avtomobila petindvajsetletni Marko Škoberne. Slednji se je pri tem telesno poškodoval, nastala pa je tudi precejšnja škoda. VEČ VLOMOV V AVTOMOBILE Avtomobili so očitno najbolj izpostavljeni. Dolgoprstneži silno radi vlamljajo vanje. Med drugim je nekdo v noči na 8. november iz avtomobila Ivana G. Odnesel žaromete. 6. novembra so izginili z avtomobila Stanke T. parkiranega na Šaleški 2 štirje okrasni pokrovi koles, iz avtobusa APS parkiranega pri osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha pa je v noči na 5. november izginil avtoradijski sprejemnik. V noči na 7. november je nekdo na osebnem avtomobilu Franca K. parkiranem v ulici Vrnjačke Banje prerezal vse štiri gume. PELJAL JE VZVRATNO Traktorist, šestindvajsetletni Stanko Tajnšek je peljal 7. novembra nekaj po 22. uri po Partizanski cesti v smeri proti centru Velenja. Pri gostišču Rajh je ustavil in nameraval zapeljati vzvratno na parkirišče, takrat pa je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila dvaintridesetletni Emil Rožič in trčil v traktor. HUDO SE JE POŠKODOVAL t... delovišču teniške hale pri velenjskem jezeru seje 7. novembra malo po 9. uri hudo telesno poškodoval tesar enaintridesetle-tni Milovan G. NABRAL SI JE OZIMNICO Nekateri pač nimajo skrbi s pripravo ozimnice. Izberejo lažjo pot. Eden takšnih je obiskal v času med 1. in 7. novembrom klet Ksenije M. v Šaleku in ji odnesel 50 kozarcev ozimnice. S KRAMPOM RAZBIL KLJUČAVNICO Doslej še neznani storilec je v noči na 7., november razbil s krampom ključavnico barake ob novogradnji Janeza K. iz Ga-berk. Odnesel je 20 litrov barve Beltop. POSTAL JE SUMLJIV Po Trgu mladosti je šel ob močno obloženem kolesu 5. novembra F. P. Koje ugledal miličnika je postal nemiren. Ko sta to opazila, sta pohitela za njim. Začel je bežati, odvrgel kolo in se skril v bližnjem stanovanjskem bloku. Izsledili so ga, ga predali sodniku za prekrške, ta pa je zanj zaradi suma, da je vlomil v skladišče Rdečega križa (prevažal naj bi oblačila, posteljnino in drugo kar je pred nedavnim izginilo od tam) odredil pripor. PRETEPAL JO JE S. B. je prišel 8. novembra popoldne vinjen domov. Pretepal je ženo J. Posredovati so morali miličniki, ki so kršitelja pridržali do istreznitve. PREGLASNA GLASBA Nekateri so radi veseli tudi takrat, ko potrebujejo drugi nočni počitek. 6. novembra je okoli pol dveh A. N. iz Šaleške še kar poslušal glasbo, ki jo je navil na ves glas. Posredovati so morali miličniki. VELIKA PROMETNA AKCIJA Miličniki celjske uprave za notranje zadeve so organizirali 9. novembra prometno akcijo v kateri so preverjali psihofizično stanje voznikov. V akciji jih je sodelovalo 40, ustavili pa so 748 voznikov. 156 jih je kršilo cestno prometne predpise. Izrekli so 29 denarnih kazni, napisali 20 plačilnih nalogov ter 51 predlogov sodniku za prekrške. 18. vinjenim voznikom so odvzeli vozniška dovoljenja, zaradi tehničnih pomanjkljivosti na vozilih, pa je ostalo 6 voznikov tudi brez prometnih dovoljenj. SCT lotili gradnje mostu avgustu letos. Po pogodbi bi naj bil most gotov do 15. novembra. In kot smo se prepričali, so glavna dela zares pri kraju. V naslednjih dneh in tednih bo potrebno zgraditi le še pločnika ter železno ograjo. To pa še ne bo omogočalo odprtja mostu, saj manjkata pri- i ključni cesti, tretji vozni pas na cesti nove obvoznice in ležišče za ta priključek. Videti je, da so gradbinci že pričeli z delom za ta, zadnji del, ob zares idealnih pogojih bi ga lahko opravili do sredine decembra. Vendar pa lahko račune prekriža že en večji vodostaj Savinje, hud mraz ali zapadli sneg. Toda, kot smo slišali od domačinov, potrebno je verjeti v srečo in prizadevnost delavcev SCT. »DELOV MOST SOLIDARNOSTI« O izgradnji tega strateškega mostu smo se pogovarjali s Štefanom MATJAŽEM, strokovnim sodelavcem KS Ljubno ob Savinji, ki se zadnje obdobje ukvarja v glavnem z izgradnjo telefonskega omrežja v Ljubnem, vseskozi pa je aktiven tudi pri sanaciji komunalnih objektov po poplavah. Povedal nam je, da so se pri Krajevni skupnosti lotili izgradnje tega mostu na osnovi zbranih sredstev Časopisnega podjetja DEL.0 iz Ljubljane (3 milijone SLT), po takratnih pogodbah pa je 800 tisoč tolarjev primaknila Republiška uprava za ceste Slovenije. Celotna investicija s priključki in tretjim voznim pasom pa bo veljala blizu šest milijonov tolarjev. Sodoben most bo zgrajen le za promet osebnih vozil in turistični promet, tranzit pa bo usmerjen po obvoznici. Širok bo 3,7 metra, ter še z dvema pločnikoma po 1,5 metra, dolg pa 36 metrov. Nekaj polemik je še okrog višine mostu, oz, propustnosti vode. Po strokovnih presojah je propustnost dovolj velika, struga pa bo po dograditvi mostu še poglobljena. Vsakršno dvigovanje korita Savinje pa bi lahko ob visokem nivoju povzročalo ogrožanje bližnjih stanovanjskih objektov v okolici mostu. Ko gre gradnja tega mostu prijateljstva h kraju, se je Lju-bencem povrnila volja do življenja in zares so hvaležni novinarjem Dela, ter vsem, ki so prispevali k izgradnji. »Delov most« je že kar simbolika, ki se izraža tudi v pozabljanju na polemike in spore ki so bili prisotni ob predolgem dogovarjanju. Če že ne do Božiča, pa bo most zgrajen že v prvih tednih prihodnjega leta. Zaželimo jim to saj ga zares potrebujejo. Jože Miklavc Stefan MATJAŽ (ACC domacelo, ótcuty*,.