Hitreje na jug in zahod
V teh vročih dneh in dolgih prometnih vrstah v Ljubljani vsak voznik $ strahom pričakuje turistično sezono, ko bodo dolge vrste postale neskončne in ko bo polurno čakanje v zamaških zame-njalo celo večurno stanje pred križiščem. Vsak voznik zato razmišlja o obvoznicah, ki bodo le razrešile prometni vozel ali ga vsaj bistveno olajšale. Kako daleč je gradnja zapadne in južne obvoz-nice, ki bosta pomenili vsaj za zahodni del mesta olajšanje.
Obe cesti že zaostajata za roki. Pri vsem tem smo bili pri obeh cestah pripravljeni na gradnjo in so stvari tekle, kar zadeva lastninska razmerja, skorajda brez težav. Kljub temu so zamude: delno so tega krivi predolgi postopki za pridobivanje posameznih sogla-sij. Največje težave pa povzroča barjanski teren, ki zahteva posebno previdnost graditeljev. Na Barju graditi namreč ni šala in vsaka nepretehtana in nepre-verjena odločitev bi lahko pomenila ne le mihjonske škode, temveč tudi večkrat zamude. Če bo šlo vse po sedanjih načrtih, se bomo kljub vsemu prihodnje leto septembra že vozili po zahodni obvoznici. V kakšni fazi so sedaj dela? Na republiški skupnosti za ceste, sektor za novogradnje, pravi inž. JOŽE MAJDIČ: »Kar zadeva dokumentacijo za zahodno obvoznico
moram povedati, da so projekti že revidirani, vendar še niso popravljeni. Rok za to je konec meseca maja. Pri projektni dokumentaciji manjkajo še projekt pro-tihrupne zaščite in zbirne karte komunalnih vodov, ki so odvisni od tega projekta. Pri različnih komunalnih vodih prihaja večkrat do težav. Tega je krivo neskla-dje medzansanimi trasami vodov in dejanskimi. Več-krat so namreč graditelji podtaknili kar prvotni načrt o kOmunalnih vodih. Posledica tega je, da ni nikjer dokumentov in načrtov o resnični legi komunalnih naprav. Večkrat pa teh načrtov sploh ni mogoče najti, eeprav obstojajo, vendar niso arhivirani pri pristojnih službah, marveč ležijo po predalih. Če pride potem do nesreče ali pretrganja telefonskega kabla, so krivi gra-ditelji, čeprav kabel ni zatisan na nobenem načrtu in ga sploh ni pričakovati. Tako se je včasih celo varneje ravnati po ustnem izročilu posameznih delavcev, ki so že kdaj sodelovali pri gradnji na trasi. To pa seveda pomeni zastoie.«
Inž. MARTIN JAKŠE zatrjuje, da ni več nobenih resnejših težav, ki bi onemogočile gradnjo. »Trasa sploh ni sporna in z vsemi lastniki je dogovor o rušenju sklenjen. Na Tržaški cesti in v Šiški bo teh rušenj naj-več. Stanovanja kot nadomestilo imamo pripravljena. Do konca tega meseca bomo pridobili spisek pridob-ljenih zemljišč. Lahko pa že po sedanjih podatkih trdim, da so skorajda vsa zemljišča že pridobljena. Rušenje stavb pa bo teklo po dogovorjenem načrtu in sploh ni nujno. da bi rušili vse naenkrat. Res pa je tudi, da lokacijska odločba še ni pravnomočna. Pritožbo so namreč vložili.prebivalci Kosez zaradi hrupa. Zbirati smo začeli soglasja za gradbeno dovoljenje. Razpis za dela na cesti je v teku in dokumentacijo smo razposla-li. Ponudbe bodo izvajalci dostavili do 1. julija, z deli
pa bomo začeli v avgustu.«
Zapadna obvoznica bo veljala po približni oceni približno 1,35 milijarde dinarjev. Trasa te obvoznice je dolga 1 1 km-in se začne na Brezovici. Sem sodi triangel na Kozarjah, kjer bo priključek na Tržaško in prikljueek Žirovnikova, to je odcep za južno obvoz-nico in smer glavne trase proti severu ob zahodnem delu. Priključki bodo še na Brdo in razcep v Kosezah, priključek na Podutiško, Vodnikovo in Celovško cesto, kjer bo trase te obvoznice konec. Pri razcepu v Kosezah bo priključek na severno cesto odsek Brnik-Podutik. Ko bo zgrajena še severna cesta, bo zapadna obvoznica odigrala svojo vlogo v polni meri, saj bo prevzela vse prometne tokove med Gorenjsko in Primorsko in preko južne obvoznice tudi z Dolenj-sko.
Drugi veliki cestni načrt je gradnja južne obvozni-ce. Južna obvozrlica je nekaj krajša kot zapadna; cena gradnje bo približno ista kljub barjanskemu terenu, ker ne bo rušenj in še nekaterih drujjih stroškov. Ki-lometer te 7,9km dolge ceste bo veljal po približni oceni 130 milijonov. Južna obvoznica se bo začela na trianglu Kozarje, kjer bo njen začetek pri priključku na Žirovnikovo. Od tam bo tekla po južnem delu mesta oziroma severnem predelu barja v skoraj ravni črti do Dolenjske ceste. Na Dolenjsko cesto se bo priključila južna avtocesta precej izven mesta na Rudniku. V tejlazi bodocestogradili dopriključkana Dolenjko, kasneje pa bodo pntegnili še krajši odsek do razcepa Malence. ki bo pomenil avtoeestno kri-žišče za bodočo avtomobilsko cesto Ljubljana—/a-greb. Na tej trasi bo le en sam priključek, ta je na Ti-tovo cesto. To bo tudi znižalo ceno \ primerjavi z za-padno obvoznico, kjer je teh priključkov več.
Inž. Jože Majdič pravi o poteku del: »Trenutno de-lamo poskusni nasipza južnoobvoznico. Tosmo prisi-Ijeni zaradi barja, ki je izredno zahteven teren za gradnjo in ne smemo dovoliti nikakršnega posedanja. Poskusni nasip postavljamo na sotočju Iščice in Ljub-ljanice. Na osnovi rezultatov tega nasipa bomo izde-lali glavni projekt. Pozno jeseni"bomo imeli v rokah že vse rezultate.«
»Pripravljamo se tudi na odkupe zemljišč in po-dobno. Ta akcija že teče,« pravi inž. Martin Jakše. » Rok za izgradnjo je bil prvotno določen v letu 1981, vendar bo cesta gotova leto kasneje. Do zakasnitev prihaja zaradi težavnosti močvirskega terena. Ko bomo imeli rezultate poskusnega nasipa, bomo takoj začeli, saj imamo vse drugo pripravljeno.«
Ob vseji teh gradnjah opozarjajo na Republiški skupnosti za ceste na to, da prihaja pri gradnji do tako visokih stroškov zaradi vseh raogočih drugih del ozi-roma teletonskih kablo\ do novih naselij in otroških igrišč. Doslej so se namreč otroci igrali po travnikih za bloki, kjer bo nova cesta. Da bi zgradil npr. takšno igrišče graditelj stanovanj, se nihče ne spomni. Potem naprtijo običajno graditelju ceste še raznorazne druge obveznosti. Takšne izkušnje so imeli na RSC tudi ob gradnji čistilnih naprav in zbiralnika pri Karlovškem mostu. To bi morala investirati komunala.za kar se je tudi obvezala. Vendar jemorala tozgraditi republiška skupnost za ceste, s svojim denarjem, vendar še do danes ni dobila niti dinarja. Posledica tega je, da je zmanjkalo sredstev za dokončanje vseh del in RSC ne dovoli priključitev na zbiralnik. Vse to nedvomno draži gradnjo.
MILOVAN DIMITRIČ