Leto 1903
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXI. Izdan in razposlan dne 24. junija 1903.
Vsebina: Št. 131. Razglas o dopustilu male železnice s pravilnim tirom, obratovane z električno silo, v mestnem ozemlju tržaškem in to od piazze Goldoni čez Kjarbolo Gornjo in Skedenj proti Sv. Soboti in nazaj na istrski državni cesti do stika v začetno progo.
131.
Razglas ministrstva za železnice z dne 13. junija 1903. 1.
o dopustilu male železnice s pravilnim tirom, obratovane z električno silo, v mestnem ozemlju tržaškem in to od piazze Goldoni čez Kjarbolo Gornjo in Skedenj proti Sv. Soboti in nazaj na istrski državni cesti do stika z začetno progo.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in p d določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojili in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, občinskemu zastopu državno neposrednjega mesta tržaškega dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat male železnice s pravilnim tirom, obratovane z električno silo, v mestnem ozemlju tržaškem, in lo od piazze Goldoni čez Kjarbolo Gornjo in Škedenj proti Sv. Soboti in nazaj po istrski državni cesti do stika z začetno progo.
§• 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonar finančne ugodnosti, navedene v členu V skraja omenjenega zakona.
Doba v členu V., lit. d) gorenjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 20 let, računaje od današnjega dne.
§. 2.
Koncesijonar je dolžen, gradnjo skraja ozna-menjene železnice dokončati najpozneje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonar na zahtevo c. kr. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerili se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gornja dolžnost, se smé izreči, da je zapala ta varščina.
§• 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določihh do-tičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarju dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je 'njih naprava v javni koristi.
(31oT«ml»ch .)
90
402
Kos LXI. 131. Razglas ministrstva za železnice z dne 13. junija 1903.
§• 4-
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, ki niso v upravi občine tržaške, mora koncesijonar dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati té ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§• 5.
Koncesijonar je dolžen plačati stroške z napravo in obratovanjem v uvodu oznamenjene želez-nične proge zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila te proge že obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
§• 6.
Koncesionarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebine te dopustilnice in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj mereč h zakonov in ukazov zlasti zakona -o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabljajo za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadč v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§• 7.
Koncesijonar je dolžen, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsak čas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§. 8.
Kadar bi zaradi svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščene železnice, tedaj
mora koncesijonar brez upora slušati dotične na-redbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki mu nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§• 9.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstveniH ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§. 10.
Koncesijonar je dolžen, pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železničnega zavoda.
§• 11-
Koncesijonar je dolžen, skrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in njihove družine in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesionarja, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo v onemoglosti in starosti je izvršiti tako, da mora koncesijonar zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, stražniki ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
§• 12.
Koncesijonar je dolžen, na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične
Kos LXI. 131. Kazglas ministrstva za železnice z dne 13. junija 1903.
403
izkaze, potrebne za sestavo letne železniške sta-stistike.
§• 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po preteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. 11 lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§■ 14.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščene železnice.
§• 15.
Koncesijonar nima pravice, prepuščati obrat dopuščene železnice tretjim osebam, razen ako je to izrečno dovolila državna uprava.
§■ 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§• 17.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
—r------------------