INTERVJU
AKTUALNO
KRONIKA-
Psihologinja Andreja
Križan Lipnik str. 26-27
V prvi razred leto kasneje Zlorabe parkirnih kart za
str. 2-3 invalide str. 14-15
St. 39 / Leto 71 / Celje, 29. september 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Zmaga obliž na slab obisk gledalcev
Obračuni med sosedi so vedno nekaj posebnega. Če gre za dvoboje slovenskih in hrvaških športnikov, je naboj še večji. Rokometni boj med Celjani in Zagrebčani je v zadnjih letih sicer izgubil nekdanji žar, zadnja tekma pa je bila nekaj posebnega - pri zmagovalcih ni bilo nobenega hrvaškega reprezentanta, pri poražencih pa trije Slovenci na čelu s selektorjem slovenske reprezentance. str. 17
1. slovenska športna prehrana -www.athlete.si-
GOSPODARSTVO
Celje potrebuje boljše
zgodbe str. 4
Akron: na sledi željam
posameznika str. 5
NASA TEMA
Bo Celje dobilo muzej športa? str. 12-13
KULTURA'
Rekorden obisk Pikinega
festivala str. 14
_I Zakaj je bil Kl(j)ub tako
л. -tel poseben? str. 15
3 J 11 NA PRAZNIČNEM OBISKU V
ifik^m m
Občini Vojnik str. 29-31 Občini Polzela str. 32-33
Občini Šoštanj str 34-35
Foto: SHERPA
2
AKTUALNO
UVODNIK
Med teorijo in prakso
TATJANA CVIRN
Spominjam se silnih polemik, ki smo jih lahko prebirali ob uvedbi devetlet-ke. Zagovorniki so nas prepričevali, da ne bo pomenila nič posebej šokantnega za šestletne otroke, saj se bodo še vedno večino časa igrali in se vmes malo učili. Nasprotniki so opozarjali, da gre vendarle za šolo in da otrokom jemljejo leto igranja ter brezskrbnega otroštva. Danes, ko je iz devetletke že prva generacija otrok, bi morali biti plusi in minusi dobro pretehtani, a šolniki sami ugotavljajo, da to ni bilo narejeno. Bi morda v tem primeru ugotovili, da je bilo zgodnje všolanje otrok strokovna napaka, kot trdijo nekateri strokovnjaki in kažejo na države, kjer so jo že popravili?
V	teoriji so bile stvari dobro zastavljene, v praksi pa ne delujejo najbolje, pravijo učiteljice, ki se s temi šestletnimi pr-vošolci srečujejo vsak dan. Pred leti so se lahko z njimi veliko igrale, vmes so spoznavali glasove ter vadili, da bi bilo pisanje črk in številk čim lažje. V zadnjih letih se je učni načrt tako spremenil, da je treba ves čas hiteti pri učenju novih stvari, da ni več veliko časa za igro, pogovore, utrjevanje znanja. Zato
ne presenečajo želje nekaterih staršev, da bi otrok šel v šolo leto kasneje, če ocenijo, da ni dovolj zrel za vse, kar od njega zahteva prvi razred. Toda želja ni dovolj, otroka morajo oceniti strokovnjaki. Pri tem so njihova priporočila včasih v nasprotju s tistim, kar želijo starši. Nihče ne želi slišati, da njegov otrok ni dovolj zrel in sposoben, vsak si želi, da bi bil najboljši. Je leto več v vrtcu neke vrste črna pika za otroka in družino? Je morda tudi finančni vidik tisti, ki pretehta, ne pa dobrobit otroka, pri razvoju katerega je pomemben vsak mesec?
Žal živijo današnji najmlajši v času, ki zanje ni posebej prijazen. Za družinsko življenje in ukvarjanje z otroki je vedno manj časa. Ko otroci najbolj potrebujejo starše, se ti borijo za preživetje in pri tem pozabljajo, kaj je v življenju na dolgi rok res pomembno. Ali pa jim iz lagodnosti in utrujenosti pretirano popuščajo, jih razvajajo in jim dovolijo, da rastejo s kopico tehničnih pripomočkov, ob katerih je njihov razvoj ogrožen, kot ugotavljajo sodobne raziskave. Je lahko v tem tudi del odgovora, zakaj ima vedno več otrok različne motnje, s katerimi se v vrtcih in šolah spoprijemajo po najboljših močeh? Medtem starši večkrat odgovornost za reševanje vseh vrst težav prelagajo prav na ustanove, kjer otroci preživijo vedno več časa. A temelje za njihov razvoj in kasnejše življenje bi morala postaviti družina, kar je v razmerah, ko so nekaterih otroci večino dneva od doma, skoraj neizvedljivo.
V	svetu, ki je izgubil kompas, se zato že odločitev za rojstvo otroka zdi neverjetno pogumno dejanje. Ali pa zelo nespametno, kot bi ugotovili bolj črnogledi. Naša sogovornica v tokratnem osrednjem intervjuju razmišlja drugače: današnji otroci bodo imeli moč in priložnost, da bodo stvari postavili na pravo mesto, če mi tega nismo znali. Lepa misel, a zdi se, da je glede na vse zgoraj zapisano nekoliko utopična.
Ko otroci najbolj potrebujejo starše, se ti borijo za preživetje in pri tem pozabljajo, kaj je v življenju na dolgi rok res pomembno.
četrtek
petek
J
25 10
sobota
nedelja
J
24 13
J

18 13
Misel tedna
Če hočete, da se bodo vaši otroci dobro naredili, potrošite zanje dvakrat več časa in polovico manj denarja.
(H. Jackson Brown ml.)
V prvi razred leto kasneje
Vsako leto več otrok, pri katerih starši odložijo vpis v šolo - Kje so razlogi za to?
Ko je lani spomladi Laura dobila vabilo za vpis svojega otroka v osnovno šolo, se je odzvala z željo, da bi za svojo hčer uredila možnost kasnejšega vpisa v prvi razred. Hči je namreč rojena decembra in bi šest let dopolnila šele potem, ko bi že krepko zakorakala v hram učenosti. To se je Lauri zdelo prezgodaj, saj je menila, da otrok ni dovolj zrel za šolo. Prepričana je bila, da za takšno odložitev zadošča že želja staršev, vendar ni bilo tako.
V šoli so ji namreč povedali, da si ne more kar sama izmisliti, da otrok še ne bi šel v prvi razred, ampak da mora hči opraviti preverjanje. »Prepričevali so me, naj jo dam v šolo, češ da je to čisto v redu. Vendar sem vztrajala. V šolo sem jo morala peljati na testiranja. Povedali so mi, da bodo pri oceni upoštevali tudi mnenje zdravnika in vrtca. Po pošti sem nato prejela obvestilo, da bo res lahko šla šele naslednje leto v šolo.«
Mati je torej pravilno ocenila, da za vstop v šolo ni dovolj, da je otrok bister, saj mora biti tudi zrel. Motilo jo je tudi, da bi z vstopom v šolo deklica izgubila vse prijatelje iz vrtca, saj večina še ni bila šoloobvezna. Danes ji ni žal, da je hči ostala še leto v vrtcu in da je letos jeseni šla v šolo, kamor hodi z veseljem.
V devetih celjskih osnovnih šolah je letos 487 prvošolcev, medtem ko je bil za 48 otrok odložen vpis v prvi razred.
Podobnih primerov je zadnja leta vedno več. Pri tem ne gre le za otroke, ki gredo kasneje v šolo zaradi različnih primanjkljajev v razvoju, ampak tudi za takšne, ki še niso dovolj zreli za spremembo, ki jo prinese šola. Sploh zadnja leta, ko je postal prvi
razred precej bolj zahteven, kot je bil zamišljen ob uvedbi devetletke, mnoge starše skrbi, ali bo otrok lahko spremljal pouk in opravil vse naloge, ki mu jih bodo zastavili, ter bil pri tem uspešen.
Zato smo preverjali, kakšni so sploh postopki za
odložitev vpisa v šolo, kaj vse je treba pri odločanju o tem upoštevati, da bo odločitev v dobrobit otroka, in kakšne so izkušnje šolnikov, ki delajo v prvem razredu.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Zahtevnost v prvem razredu vedno večja
V celjski OŠ Lava podobno kot v drugih šolah deluje komisija, ki se sestane spomladi in takrat ugotavlja, katerim otrokom naj bi omogočila prestavitev šolanja. Kot pravi ravnateljica Marijana Kolenko, komisija pregleda dokumentacijo in pri tem upošteva strokovno mnenje psihologa in zdravnika ter vzgojiteljice iz vrtca.
Najpogosteje gre za socialno in čustveno nezrelost ter zaostanek na govornem področju, ugotavlja Kolenkova, razlog pa so lahko tudi motnje avtističnega spektra ter primanjkljaj na kognitivnem in motoričnem področju. »Pri nas smo letos imeli osem primerov odloženega vpisa, lani jih je bilo šest, medtem ko sta bila pred tremi leti samo dva,« navaja kot ponazoritev, da je tega vedno več.
Preveč vsebin
Da je odločitev o odloženem vstopu v prvi razred najboljša rešitev za otroke, ki imajo kakršnekoli ovire, pravita Vesna Lupše in Jasmina Vidmar, ki že vrsto
Marijana Kolenko: »Po uvedbi devetletke sploh nismo ocenili, kaj je prinesla. Počakati bi bilo treba, da bi jo končala prva generacija, in nato ugotoviti, kaj je dobro in kaj ne.«
let učita v prvem razredu OŠ Lava. Na začetku uvedbe de-vetletke je bil prvi razred res podoben nekdanji mali šoli v vrtcu. »Potem se je dodajalo vedno več vsebin v učni načrt in zdaj poleg glasov spoznavamo že črke, beremo, pišemo, računamo. Otroci imajo domačo nalogo ... V zadnjih štirih letih se je veliko spremenilo,« pravi Lupšetova. Vidmarjeva dodaja, da sicer veliko stvari počnejo tako, da se učijo z igro: »Imamo urnik, ampak petnajst minut neke dejavnosti v okviru enega
predmeta je več kot dovolj, potem se je treba lotiti česa drugega, saj tako majhni otroci niso pozorni celo šolsko uro. Šele na koncu prvega razreda je šolska ura dolga petinštirideset minut.«
Mamica ni pripravila torbe
Če je bila zasnova prvega razreda devetletke dobra, se je očitno zalomilo v praksi, ugotavljajo vse tri sogovornice. Učni načrti so se spremenili, preveč se hiti, časa za utrjevanje ni niti ga ni za
Verjetno bi bil prehod za otroke lažji, če bi bila strokovna povezanost šol z vrtci tesnejša, meni Marijana Kolenko. Tako bi lahko izmenjali več informacij o tem, kaj se pričakuje v osnovni šoli, kaj naj v vrtcu počnejo za boljšo grafomotoriko ...
pogovore, pripovedovanje zgodb, igro. Ob tem ima veliko otrok težave z grafomotoriko in govorom ter težje osvojijo vse, kar morajo znati ob koncu prvega razreda. Ob vsakem takšnem primanjkljaju je otroku zato v šoli še težje. Tudi straši niso vedno v pomoč. To, da imajo otroke za zelo majhne, da se zanje zelo bojijo in da jim ne dovolijo, da bi sami kaj naredili, je po mnenju Lupšetove splošen pojav. »Že na roditeljskih sestankih jim povemo, naj ne delajo nalog namesto njih in naj ne sedijo zraven, a že naslednji dan dobim nalogo, ki jo je očitno napisal eden od staršev,« pravi Vidmarjeva in dodaja, da starši otroke preveč zavijajo v vato. »Z mizic ne pospravijo lončka in prtič-ka, ker doma to nekdo drug naredi.« Zato imajo učiteljice veliko dela z navajanjem na odgovornost in samostojnost, da otroci sami nosijo torbe, zložijo vanjo zvezke. Zato se dogaja, da poslušajo izgovore, da mamica ni pripravila torbe in zato nimajo vsega ...
TC
AKTUALNO
3
Bolje kasneje kot prehitro
Anita Požin: »Ob vstopu v prvi razred ima vsaj polovica otrok Ksenija Centa: »Šola ima ogromen vpliv na celotno družinsko govorno-jezikovne težave, česar pred desetimi leti ni bilo.« dinamiko, zato je pomembno, da je štart dober.«
V tem šolskem letu so strokovne službe presodile, da je za 48 otrok ustrezneje, če se v prvi razred v devetih celjskih osnovnih šolah vpišejo leto kasneje. Malo manj kot polovico teh je obravnaval Dispanzer za mentalno zdravje ZD Celje. Kakšni so pri tem postopki v dispanzerju in kdaj se strokovnjaki odločijo za predlog o odložitvi, smo se pogovarjali s predstojnico dispanzerja Anito Požin, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike - logopedi-njo, in s Ksenijo Centa, univ. dipl. psihologinjo.
Nekatere otroke spremljajo strokovnjaki dispanzerja že od sistematičnega pregleda pri treh letih, veliko otrok pa spoznajo na logopedskem sistematičnem pregledu pri petih letih, če se starši seveda odzovejo vabilu, saj pregled ni obvezen. Kot pravi predstojnica, pridejo predvsem tisti, ki nimajo posebnih težav, zato pri nekaterih te ugotovijo šele kasneje v šoli.
Kaj je šolska zrelost?
Kaj se pričakuje od otroka pred vstopom v šolo? »Za vpis so primerni tisti, ki izkazujejo ustrezne intelektualne sposobnosti, da lahko spremljajo navodila in jih razumejo. Pri tem je pomembna tudi splošna poučenost, ki je odvisna od okolja, v katerem otrok raste. Ugotavljamo tudi, ali so čustveno stabilni ali ne in kako znajo poskrbeti zase, ko česa ne razumejo ali ne znajo,« pravi Anita Požin.
»Za šolsko zrelost se ne ocenjuje le, koliko je otrok bister, pomembna je zrelost tudi na čustvenem in socialnem področju,« dodaja Ksenija Centa. »Ocene izdelamo na osnovi standardiziranih psiho-diagnostičnih sredstev, ki nam dajo dobre podatke, poleg tega opazujemo otroka v določeni situaciji. Pri tem se zavedamo, da je obisk pri nas posebna situacija za otroka, zato lahko pripravimo tudi več srečanj. Tudi to je eden od pokazateljev stopnje zrelosti ali nezrelosti.«
Odložitev, če gre za pomisleke
Vedno več otrok ima zadnja leta težave na govornem področju, zato je tudi čakalna doba za obisk pri logopedu tako dolga. »V obravnavi imamo dvesto otrok, v čakalni vrsti 140. Veliko je otrok, ki niso še nikjer zajeti,« ugotavlja Požinova, ki se z njimi srečuje kot logopedinja. »Ob vstopu v prvi razred ima vsaj polovica otrok govorno-jezikovne težave, česar pred desetimi leti ni bilo. Pri tej starosti ima otrok še lahko pomanjkljivosti na govornem področju, medtem ko se v šoli pričakuje, da ne bo odstopanj.«
Zato obe sogovornici zagovarjata možnost odloženega vpisa v šolo, kadar gre za kakšen primanjkljaj v razvoju otroka. »Ko pride takšen otrok v šolo in začuti, da ni tako uspešen, se lahko zapre sam vase in je potem lahko šolska storilnost
slabša, kot bi bila v primeru, če bi leto počakal in bi v tem času usmerjeno izvajali aktivnosti, ki prispevajo k boljšemu razvoju. Tako bi
bolj opremljen vstopil v šolo in bi lahko bil bolj uspešen,« pravi Anita Požin, Ksenija Centa pa dodaja, da je vredno prisluhniti vsakemu star-
šu, ki razmišlja o odložitvi vpisa. »Za lažjo odločitev naj zbere čim več informacij, od vrtca do strokovnjakov. Tudi mi pri predlogu o odložitvi upoštevamo informacije staršev in vrtca, ne gre za izolirano laboratorijsko izkušnjo z otrokom, saj želimo zanj najboljše.«
Vsi ne upoštevajo nasveta
Starši ne upoštevajo vselej nasveta strokovnjakov o odložitvi in vztrajajo, naj gre otrok v šolo. Verjetno je pri tem prisotna bojazen, da bi bili prepoznani kot manj uspešni starši. Na to odločitev vpliva tudi finančni vidik, saj je vrtec treba plačati. »Če starši vztrajajo, so težave otroka sčasoma še večje,« opozarjata strokovnjakinji.
Zadnja leta opažata, da je zamikov pri vpisu več, sploh pri otrocih, ki so rojeni v zadnjih mesecih leta. Očitno so starši spoznali, da je prvi razred postal bolj zahteven, kot je bil ob začetku uvedbe devetletke. Sicer pa ima po mnenju Ksenije Centa šola ogromen vpliv na celotno družinsko dinamiko, zato je pomembno, da je začetek dober. »Mislim, da je na dolgi rok narejena manjša škoda, če je vpis odložen, kot če se otrok prehitro vpiše.«
TC
Postopek za odložitev
Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje je za to šolsko leto ugotovil, da so v devetih celjskih osnovnih šolah vpis odložili pri 48 otrocih. Podatki po šolah so različni, vendar po oceni šolskih svetovalnih delavcev število odložitev šolanja raste.
Najpogostejši razlog je želja staršev, vendar ta ni dovolj. Postopek po zakonu je takšen, da je obvezno treba ugotavljati pripravljenost otroka za vstop v šolo takrat, ko odložitev predlagajo starši ali zdravstvena služba. O odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje sam in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj. Otroku se lahko za leto odloži začetek šolanja na predlog
staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, če se ugotovi, da ni pripravljen za vstop v šolo.
Tudi v času, ko otrok že obiskuje prvi razred, lahko na predlog šolske svetovalne službe, šolske zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje v soglasju s starši iz zdravstvenih ali drugih razlogov odloži šolanje za eno leto.
TC
Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki v koledarskem letu, v katerem začnejo obiskovati šolo, dopolnijo šest let.
Bravo, celjski reševalci!
Reševalci nujne medicinske pomoči ZD Celje najboljši v Sloveniji
Na Rogli je bilo od četrtka do nedelje 10. tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči. Zastavljeno je bilo tudi mednarodno, saj so bile na terenu tudi ekipe s Hrvaške. Vse čestitke gredo dvema celjskima reševalnima ekipama, ki sta osvojili dve prvi mesti. To pomeni, da sta pometli z vso konkurenco. A ne samo to. Tekmovanje je pokazalo, da sta ekipi nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma najboljši tudi v Sloveniji.
Na tekmovanju je sodelovalo kar štiriindvajset ekip, tudi ekipa policije in vojske. Sicer pa je bilo tekmovanje zasnovano v dveh kategorijah. V prvi so se pomerile ekipe nujne medicinske pomoči, v kateri je bil zdravnik in v drugi ka-
tegoriji ekipe nujnega reševalnega vozila, v katerih sta dva reševalca brez zdravnika. Celjani so zmagali v obeh kategorijah. Prvi dan so bila predavanja in delavnice, na katerih so se pogovarjali o situacijah, s katerimi se reševalci vsakodnevno srečujejo na terenu. »Nato so se zvrstila tekmovanja v primerih masovnih nesreč, prometnih nesreč, med drugim pri pomoči bolnikom z internističnimi stanji, zastrupitvami, opeklinami, s poškodbami otrok, tudi tekmovanje v oživljanju. Gre za primere, s katerimi se srečujemo vsak dan na terenu,« je povedal Boštjan Čavničar, reševalec Postaje reševalne službe Zdravstvenega doma Celje.
SŠol
»Zmaga pomeni, da delamo dobro in da se ves čas učimo, veliko vadimo, zato gre zahvala mentorjem in vodjem izobraževanj. Zaradi takšne zmage se vidi, koliko truda je treba vložiti v naše delo in da biti reševalec ni tako lahko, kot nekateri mislijo,« dodaja reševalec Postaje reševalne službe Zdravstvenega doma Celje.
V kategoriji ekip nujne medicinske pomoči z zdravnikom so tekmovali Denis Verdel, Darko Zaluberšek in zdravnica Lilijana Keita, v kategoriji ekip reševalcev brez zdravnika pa sta tekmovala Boštjan Čavničar in Matjaž Andrejc. Vse čestitke!
Shod za odpravo anomalije
S protestnim shodom v Ljubljani bodo danes popoldne pomočnice in pomočniki vzgojiteljic ponovno izrazili zahtevo po izboljšanju razmer pri svojem delu. V okviru Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Sovenije že več let opozarjajo, da je njihovo delovno mesto neustrezno ovrednoteno, vendar doslej njihovi pozivi niso bili uspešni.
Vrednotenje delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice je bilo že leta 2009 prepoznano kot anomalija v plačnem sistemu, a še vedno se ni spremenilo. Mesečni prejemki številnih so le malo nad višino minimalne plače, medtem ko je delo, ki ga opravljajo, zelo zahtevno in odgovorno, podobno delu vzgojiteljic. Razlika v plačah pa je velika. Sindikat pričakuje približno tisoč udeležencev shoda.
V času protesta je v vrtcih zagotovljeno normalno izvajanje varstva za otroke.
TC
4
GOSPODARSTVO
Celje potrebuje boljše zgodbe
Razvoj celjskega gospodarstva bodo pospešila visokotehnološka podjetja, so ponovno opozorili v klubu podjetnikov
V celjskem klubu podjetnikov Zlatorog so si zastavili vprašanje, ali bo Celje po gospodarski moči in možnosti zaposlovanja še naprej tretje največje mesto v Sloveniji. Odgovora na srečanju, ki so se ga udeležili tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek, direktorica Inkubatorja Savinjske regije Saša Lavrič in Lojze Sočan, profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede, sicer niso našli. Ugotovili pa so, da Celje potrebuje več visokotehnoloških podjetij in naložb, ki bodo prinesle višjo dodano vrednost.
Celja kriza ni tako prizadela kot Maribor ali Kranj, tudi stečajev z izjemo gradbenih podjetij ni bilo veliko. Še vedno je na tretjem ali četrtem mestu po gospodarski moči v državi in brezposelnost ni velika. Vendar je še vedno delež prihodkov, ki jih podjetja ustvarijo z izvozom, nizek. Dodana vrednost na zaposlenega pa je med najslabšimi v državi, slabši je le Maribor. Celje zato potrebuje več visokotehnoloških podjetij oziroma visokotehnoloških delovnih mest, ki prinašajo tudi višjo dodano
Prihodnost Celja so visokotehnološka podjetja
vrednost. Nekaj takšnih podjetij sicer že deluje in so zelo uspešna tudi v svetovnem merilu, a jih je premalo in tudi število ljudi, ki jih zaposlujejo, ni veliko, je poudaril Marjan Mačkošek. Po njegovem mnenju bi Celje moralo bolje izkoristiti prostor, kjer so bile že v preteklosti industrijske cone, in tam naseliti nove proizvodnje. »Treba je začeti graditi dobre zgodbe,
kot sta podjetji KLS ali Etra. Obe sta na svojem področju pomembna svetovna igralca in takšnih podjetij bi moralo biti čim več,« je dejal Mačkošek in ponovno opozoril, da je velika ovira za hitrejši gospodarski razvoj šolski sistem. »Danes šolamo ljudi za borzo. Tiste, ki vendarle najdejo zaposlitev, pa morajo v podjetjih prešolati, da sploh lahko začnejo delati.«
Že nekaj
svetovnih prvakov
Tudi celjski župan Bojan Šrot se je strinjal, da bi se celjsko gospodarstvo razvijalo hitreje, če bi imelo na voljo več strokovnega kadra. Po njegovem mnenju bosta prihodnost mesta še naprej kemija in metalurgija, vendar pri tem tudi on pričakuje, da bo v Celju zraslo čim več visokotehnoloških podjetij.
Zato mestna oblast veliko upov vlaga v podjetniški inkubator, ki je po besedah Saše Lavrič vedno bolj uspešen. »V inkubatorju je trenutno 13 podjetij, ki zaposlujejo 13 ljudi, preko s. p. pa še 45. Tri podjetja zelo uspešno delujejo na ameriškem trgu,« je poudarila Lavričeva in opozorila, da ima Celje že zdaj nekaj tako imenovanih nišnih svetovnih prvakov. Med njimi je zagotovo podjetje LX Navi-
gation, ki razvija in prodaja naprave za jadralna letala ter za nadzor in komunikacijo z vozili. Podjetje obvladuje 75 odstotkov svetovnega trga in skupaj s še dvema povezanima družbama zaposluje 45 ljudi ter ustvari 6 milijonov evrov prihodkov.
Premalo raziskovalcev
Da Celje vendarle ne more v bližnji prihodnosti pričakovati kakšnih pomembnejših razvojnih pospeškov, je menil Stanko Stepišnik iz podjetja Emo-Orodjarna. Svojo trditev je podprl z nekaj podatki o raziskovalni dejavnosti. Kot je dejal, je v Sloveniji registriranih 931 raziskovalnih skupin, od tega v Celju 38. Slovenija ima 14.825 raziskovalcev, Celje le 360. Od 691 trenutnih raziskovalnih projektov jih je v Celju le 10 in še od tega jih imajo šest v Emo-Orodjarni. »Takšne številke niso prav nič spodbudne, še zlasti pa je slabo, ker nobena visoka šola, ki deluje v Celju, nima registriranega niti enega raziskovalnega programa ali projekta. To pomeni, da ne prispevajo dovolj za še bolj izobražene strokovnjake, ki jih celjsko gospodarstvo nujno potrebuje,« je poudaril Stepišnik.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT
Navdušeni nad lepotami Slovenije
»Stike smo navezali, zdaj je na vrsti garanje,« po obisku vladne gospodarske delegacije v Združenih arabskih emiratih pravi Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. V delegaciji, ki jo je vodil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, je bilo več kot 50 podjetij, od tega skoraj polovica iz turistične dejavnosti.
Z območja celjske regije so Združenim arabskim emiratom svojo ponudbo predstavili laška Thermana, zdravilišče v Rimskih Toplicah, Terme Olimia ter hotel Sava in Medical center iz Rogaške Slatine. Kot pravi Iztok Altbauer, so slovenska turistična podjetja na tem trgu prisotna že dlje časa, vendar jim vladni obisk odpira vrata, ki jih sama ne bi mogla. »Še zlasti je bila dobrodošla pohvala ministra za gospodarstvo sultana al Mansurija, ki je dejal, da je bil v Sloveniji že dvakrat in da je navdušen nad njenimi lepotami. Podprl je tudi prizadevanja za vzpostavitev neposredne letalske povezave med Ljubljano in Dubajem, ki bo zagotovo pomembno vplivala na obisk iz Združenih arabskih emiratov,« je prepričan Altbauer.
Kot še pravi, so se predstavniki približno 60 agencij, s katerimi so se srečali v Dubaju, zanimali zlasti za zdraviliški turizem in programe, ki jih nudijo naše terme. Težava pri tem je, da bi morala naša podjetja svojo ponudbo bolj intenzivno oglaševati v njihovih medijih, kar pa je zelo drago.
JI
Tožba ustavila lastniške spremembe
Ker sodišče še vedno ni razsodilo o izpodbojni tožbi, ki jo je na sklep lanske skupščine o zmanjšanju in hkratnem povečanju osnovnega kapitala vložila družba Dakont, se v šentjurski Meji že pred časom napovedan prihod novega strateškega lastnika še ni zgodil. Večinska lastnica Meje je še vedno celjska družba PSZ, ki je bila pred propadom v lasti Darka Zupanca.
Zupanc je tudi posredni lastnik družbe Dakont, ki ima v lasti le 98 delnic Meje, a je zaradi izpodbojne tožbe zaustavila lastniške spremembe v šentjurskem podjetju. Kot je znano, je bil na lanski seji skupščine sprejet sklep, po katerem bi v Meji izvedli poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala. Nato bi Družba za upravljanje terjatev bank in poštna banka oziroma zdaj Nova KBM kupili za 25 tisoč evrov novih delnic ter v nadaljevanju osnovni kapital dodatno povečali še s pretvorbo terjatev v lastniški delež. Družba za upravljanje terjatev bank bi konvertirala približno 6 milijonov evrov svojih terjatev, poštna banka pa približno pol milijona evrov. Pri tem bi za osnovni kapital namenili največ 1,1 milijona evrov, preostali znesek bi šel v dodatne rezerve. Z njimi in z že obstoječimi kapitalskimi rezervami ter z dobičkom bi podjetje pokrilo skoraj 9 milijonov evrov izgube, ki si jo je nakopalo zaradi poroštev, danih v preteklosti svoji obvladujoči družbi PSZ. Po takšnem prestrukturiranju bi Meja, ki je ena največjih proizvajalk jajc in jabolk v Sloveniji, končno lahko začela razmišljati o novem strateškem lastniku.
Direktor Roman Gregorn pravi, da so zadevo poskušali rešiti z izvensodno poravnavo, a jim ni uspelo. Zato upa, da bo sodišče razpisalo obravnavo še to jesen. »Stojimo na mestu, vendar na srečo zaplet ne vpliva na poslovanje podjetja. Ves čas delamo dobro in tudi letos bomo imeli dobiček. Do novembra bomo na farmi Slivnica končali prenovo dveh hlevov, kar nam bo omogočilo še večjo proizvodnjo jajc,« napoveduje Gregorn.
JI
Turnaplast čaka na še nižjo ceno
Stečajnemu upravitelju Miranu Kosu spet ni uspelo prodati laškega Aha Secaplasta, ki je šel v stečaj prede enim letom. Druge dražbe se namreč ni udeležil nihče. Tudi šoštanjski Turnaplast, ki ima Aha Secaplast v najemu in že ves čas napoveduje tudi nakup podjetja, očitno čaka, da bo cena še nižja.
Tokrat je izklicna cena za proizvodne in skladiščne prostore, upravno stavbo ter opremo in stroje znašala malo več kot 1,6 milijona evrov, kar je 800 tisoč evrov manj kot na prvi dražbi. Miran Kos novo dražbo napoveduje v začetku novembra, za koliko bo nižja izklicna cena, pa bo odvisno od največje upnice Družbe za upravljanje terjatev bank.
Kot je znano, v Aha Secaplastu, ki se ukvarja s predelavo plastične mase, kljub stečaju proizvodnje niso ustavili. Najprej jo je zaradi dokončanja naročil nadaljeval stečajni upravitelj, nato je proizvodne prostore v začetku leta najelo šoštanjsko podjetje Turnaplast, ki je del skupine Turna. Skupina je pomemben dobavitelj komponent za industrijo bele tehnike, a tudi za avtomobilske proizvajalce in za gradbeno industrijo.
Turnaplast, ki je je zaposlil večino od 70 delavcev Aha Secaplasta, za najemnino plačuje 12 tisoč evrov na mesec. Kot pravi Kos, laško podjetje posluje stabilno, brez izgube, predvsem pa je pomembno, dodaja, da so zaposleni zadovoljni.
JI
VSAK ČETRTEK ob 12.15
95.1 I 95.9 I 100.3 I 90.6 MH
ti I V i 0 V POGLED
www.radio
S
N
luej ■
GOSPODARSTVO
5
Na sledi željam posameznika
Od vgradnih omar do popolne opremljenosti doma
Eden od njihovih izumov je pomični pograd. S pomočjo posebnega mehanizma lahko posteljo spustimo, kar nam omogoča lažjo menjavo posteljnih prevlek.
Individualna storitev po meri je v današnjem času vedno bolj cenjena in iskana. In prav individualno obravnavo, osebno svetovanje in izdelavo pohištva po meri že 27 let na slovenskem tržišču ponuja podjetje Akron. Konec tedna bo podjetje s sedežem v Medvodah v knežjem mestu odprlo nov razstavno-sve-tovalni salon.
Družba Akron je svojo pot začela leta 1989, ko je takrat še majhno podjetje kot prvo v Sloveniji ponudilo vgradne omare z drsnimi vrati po meri. V času od ustanovitve do danes je družba ves čas dopolnjevala paleto izdelkov po meri. Vodstvo družbe na čelu z lastnikom in direktorjem Dejanom Mirom je ves čas stremelo k izboljšavam in tako je družba ves čas dopolnjevala seznam možnih materialov, a tudi nabor barv pri posameznih materialih in tehnike obdelav.
Kljub temu da Akron ostaja vodilno slovensko podje-
tje na področju proizvodnje vgradnih omar, postaja vedno bolj prepoznavna znamka tudi za proizvodnjo vsega ostalega pohištva po meri. »Ker smo imeli vedno več naročil zadovoljnih strank za izdelavo ostalih pohištvenih izdelkov, smo se tega lotili,« pravi Mir in dodaja, da v podjetju skladno s prodajo vsem proizvodnim procesom posvečajo veliko energije. »Razvoj in tehnološka opremljenost proizvodnega procesa ustrezata tako najzahtevnejšim individualnim strankam kot podjetjem, ki smo jim opremili celotne prostore. Ob tem Mir poudarja, da uspehov in rasti ne bi dosegli brez vrhunske storitve. »Zelo ponosni smo na strokovno usposobljeno ekipo svetovalcev in načrtovalcev ter monterjev.«
Odgovornost do družbe
V podjetju že dlje zaposlujejo tudi invalide. Gre predvsem za gluhe in naglušne s
prirojeno ali kasneje pridobljeno hibo, ki sodelujejo v proizvodnem procesu. Podjetje ima od leta 2007 tudi status invalidskega podjetja. »Gre za odlično mešanico visoko usposobljenih kadrov in ljudi s posebnimi potrebami. Na tem področju smo
res uspešni in na to sem zelo ponosen,« je dejal Mir.
Da gre za družbeno odgovorno podjetje, je direktor dokazal tudi z novo donaci-jo, ki jo je ob predstavitvi novega razstavno-svetovalnega salona v Celju predal pastorju Alešu Lajlarju, predstav-
niku Krščanske cerkve Kal-varija.
Podjetje, v katerem je trenutno 39 redno zaposlenih in ki ima še 22 zunanjih sodelavcev, je prejelo tudi certifikat Zlate bonitetne odličnosti, kar pomeni, da podjetje zadnja tri leta po-
sluje z najvišjo bonitetno oceno.
Ne ustvarjajo »trendov«
»Trendov je toliko, kolikor je ljudi,« pravi Dejan Mir in pojasnjuje, da pri njih v podjetju ne ustvarjajo trendov in tudi ne želijo nakazovati kakršnihkoli modnih smernic na področju notranje opreme. »Sledimo željam strank. Želja je veliko in če nam jih uspe izpolniti, smo lahko uspešni,« še pravi direktor podjetja, ki poleg izdelave in montaže skrbi tudi za servis, če ga ljudje potrebujejo.
S svojimi izdelki v zadnjem času vedno bolj uspevajo tudi v tujini, v Avstriji in na Hrvaškem je njihov prodajni program prisoten v več kot dvajsetih salonih. Prodajajo tudi v Belgijo, v Švici pa razvijajo povsem novo tehnologijo. Eno od njihovih »pogruntavščin« si bodo lahko ogledali tudi obiskovalci salona na Mariborski cesti v Celju.
LEA KOMERIČKI
Aparthotel prevzema slaba banka
Po več neuspešnih poskusih prodaje bo aparthotel Natura, ki je v lasti propadlega žalskega podjetja Caffe Tropic, prevzela Družba za upravljanje terjatev bank. Prepričana je, da bo aparthotel lažje prodala, in sicer za ceno, ki se njej zdi najbolj primerna. V pisarni stečajne upravitelj ice Lucije Klampfer menijo, da bo slabi banki to težko uspelo.
Stečajna upraviteljica je aparthotel, ki stoji v Lačji vasi blizu Nazarij, prvič prodajala pred približno letom. Dražbe, na kateri je izklicna cena znašala malo manj kot milijon evrov, se ni udeležil nihče. Zato se je letos odločila za zbiranje nezavezujočih ponudb. Dobila je dve, pogodbo pa je sklenila z ljubljansko družbo Sikom invest, ki je bila za hotel pripravljena plačati 200 tisoč evrov. Vendar Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja upnica Caffe Tropica in ima svojo terjatev zavarovano z ločitveno pravico na aparthotelu, s
takšno ceno ni soglašala. Zato je soglasje k sklenitvi pogodbe zavrnilo tudi sodišče. Slaba banka je nato zahtevala novo dražbo z izklicno ceno 478 tisoč evrov. Dražba je bila 1. avgusta, kupca pa spet ni bilo nobenega. Zdaj se je DUTB odločila, da bo aparthotel prevzela kar sama.
Peter Klampfer iz pisarne stečajne upraviteljice pravi, da bo postopek končan najkasneje v treh mesecih, sklep o prenosu premoženja pa mora sprejeti še sodišče. Klamfer dvomi, da bo slabi banki hotel uspelo prodati za dobro ceno, saj je že štiri leta zaprt in
v zelo slabem stanju. Kot pravi, bo moral tisti, ki ga bo kupil, vanj vložiti veliko denarja. Ne samo v obnovo, ampak tudi v nakup opreme. Upniki Caffe Tropica so namreč že pred stečajem iz hotela odnesli vse, kar se je dalo.
JI, foto: arhiv NT
Čeprav so vso opremo aparthotela Natura že pred časom pobrali upniki, so v stavbo vlomili že dvakrat. Prvič so vlomilci hoteli odnesti radiatorje, a so jim namero še pravi čas preprečili. Drugi vlom se je zgodil v začetku tega tedna, a ker je stečajna upraviteljica poskrbela za alarmne naprave, so bili vlomilci tudi tokrat neuspešni.
Rekordna proizvodnja blažila nizke cene
Po zelo slabem prvem četrtletju je Cinkarni Celje v drugem četrtletju uspelo bistveno izboljšati rezultate poslovanja. Po besedah predsednika uprave Tomaža Benčine je razlog za to izboljšanje razmer na svetovnem trgu pigment titanovega dioksida, ki je glavni prodajni izdelek družbe.
V cinkarni so v prvem polletju proizvedli rekordnih 34.900 ton pigmenta, a so z njim zaradi nižjih cen v prvem četrtletju iztržili manj kot v lanskem prvem polletju. Imeli so 87,1 milijona evrov prihod-
kov od prodaje, kar je za 4 milijone evrov oziroma za 4 odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju. Tudi izvoz, ki je znašal 75,6 milijona evrov, je bil za 4 odstotke nižji. Krepko nad načrti so imeli čistega dobička. Namesto načrtovanih dveh milijonov evrov so namreč ustvarili kar 4,5 milijona evrov dobička, kar je sicer le za 5 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. V prvem četrtletju je imela cinkarna le 900 tisoč evrov dobička.
Čeprav so zaskrbljeni zaradi neurejenih razmer v Turčiji, ki je njihov zelo
pomemben izvozni trg, v cinkarni ocenjujejo, da jim bo do konca leta uspelo preseči poslovne načrte.
Cinkarna, ki je ena redkih družb brez bančnih dolgov, je do konca junija v osnovna sredstva vložila 4 milijone evrov, kar je za 34 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ denarja je namenila za obnovo energetske infrastrukture in oskrbe ter za posodobitev proizvodnje titanovega dioksida.
JI
BSH dvakrat zlat
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila priznanja najboljšim inovacijam v državi za leto 2016. Med 40 finalisti, ki so bili najboljši na regionalnih izborih, je bilo tudi šest podjetij iz Savinjske regije.
Tudi tokrat so bili najboljši inovatorji iz nazarskega BSH, saj so dobili dve zlati priznanji - za avtomatski kavni aparat, v katerem je združenih kar 33 patentov, in za kuhinjski aparat Multitalent. Zlato priznanje sta dobila tudi Gorenje za nov pralni stroj, ki ga je velenjsko podjetje razvilo v sodelovanju s Panasonicom, in zreški Swatycomet za novo skupino tankih rezalk. Za najvišje nacionalno priznanje so se s svojimi inovacijami potegovali tudi inovatorji iz podjetij Bosio, Silco in Tehnos. Vse tri inovacije so dobile srebrno priznanje. Gospodarska zbornica je nagrade najbolj inova-tivnim podjetjem in inovatorjem letos podelila že štirinajstič. Na regionalnih izborih so podjetja prijavila 182 inovacij, pri katerih je sodelovalo 768 inovatorjev.
Ob podelitvi priznanj so se v gospodarski zbornici vprašali, ali bodo vrhunske inovacije končno prepričale vlado, da mora podpirati razvoj in prenehati z davčnimi inšpekcijskimi pregledi v razvojno naravnanih podjetjih. Slovensko oblast so pozvali, naj se začne zgledovati po letošnjih prejemnikih priznanj, spremeni svojo miselnost in začne v podjetjih podpirati razvoj.
JI
radio celie
PODJETJE ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST
Si kreativen/-na, vztrajen/-na in iznajdljiv/-a? Verjameš vase in v svoje sposobnosti trženja? Imaš izkušnje na področju trženja medijev in vsaj 6. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri?
V MEDIJSKI HIŠI NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE IŠČEMO SODELAVCA OZIROMA SODELAVKO, KI ZNA PREPRIČATI IN PRODATI.
Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 17. oktobra na naslovu razpis@nt-rc.si ali na
NT&RC d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis za tržnika«.
novi tednik
Zgodovina in sedanjost na enem mestu
Ob svetovnem dnevu turizma odprtje paviljona arheologije in Turistično-in-formacijskega centra
CELJE - »Odprtje paviljona s predstavitvijo arheoloških najdb in novega Turistično-informacijskega centra (Tic) v simbolnem smislu pomeni tudi zaključek prenove starega mestnega jedra,« je ob torkovi slovesnosti na Glavnem trgu, na svetovni dan turizma, povedal celjski župan Bojan Šrot.
Celje je s to stavbo na enem mestu dobilo prikaz bogate zgodovine iz časov rimske Celeie in vstopno točko za spoznavanja današnjega knežjega mesta.
Po besedah celjskega župana je nastanek paviljona arheologije z novim Ticem posledica arheoloških odkritij pri prenovi mestnega jedra. Veseli ga, da bodo obiskovalci in turisti s to stavbo ob prvem stiku s Celjem lahko dobili dober vtis o mestu, ki ga je lani obiskalo 30 odstotkov več turistov, letos pa je slika podobna. »Verjamem,
Všečno prireditev, ki jo je vodil senator iz časa rimske CeleieTit Valerij Klemens, upodobil ga je Luka Mareen, so kot gostje sooblikovali člani Društva za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69 iz Ptuja in člani domačega Turističnega in kulturnega društva Celja.
da bo predstavitev arheoloških najdb iz časov rimske Celeie zanimiva ne le za turiste, ampak tudi za prebivalce Celje. To je še en kamenček v mozaiku bogate celjske zgodovine, ki se odstira ob vsaki prenovi in gradnji v mestnem jedru,« je še poudaril Šrot.
Dragoceni ostanki rimske Celeie
Paviljon s predstavitvijo arheoloških najdb po sistemu »in situ«, torej na samem mestu najdbe, je velikega pomena tudi za Pokrajinski muzej Celje, ki je vodil arheološka raziskovanja na Glavnem trgu. »Že dolgo je znano, da kjerkoli zakoplje-mo lopato v zemljo v Celju, naletimo na ostanke rimske Celeie, mogočnega mesta, ki je imelo po zadnjih ocenah skoraj 15 tisoč prebivalcev in ki je podobno velikost, kot jo je imelo v antiki, doseglo šele na začetku 20. stoletja. Ob prenovi mestnega jedra smo na tem mestu odkrili ostanke antičnih vil in rimske ceste, ti ostanki pa za razliko od ponekod drugod niso bili uničeni. Našli smo tudi ostanke fresk in zelo lepega mozaika, ki je trenutno v restavrator-
skem centru v Ljubljani in bo v paviljonu razstavljen nekoliko kasneje,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje.
Boljši pogoji za turiste in zaposlene
Novih prostorov, ki jih je zasnoval celjski arhitekt Nande Korpnik, se zelo veselijo v Zavodu Celeia Celje, saj bodo odslej obiskovalce in turiste sprejemali v mnogo bolj primernih prostorih. »Končno je napočil čas, da smo dobili te prostore, za katere sem se zavzemala desetletje. Ob boljših pogojih za naše delo bodo predvsem veliko pridobili turisti,« je povedala Milena Čeko Pun-gartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje.
Naložba, ki jo je Mestna občina Celje financirala iz proračuna, je vredna okrog 450 tisoč evrov, pričakujejo pa, kot je še povedal celjski župan, da jo bodo delno (v višini okrog 140 tisoč evrov) povrnili s sredstvi iz državnega proračuna, namenjenimi za občinske investicije.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Novi obrazi in junaki v turistični zgodbi
Turistično in kulturno društvo Celje si prizadeva za muzej pomembnih osebnosti iz celjske zgodovine
CELJE - »Letošnji svetovni dan turizma bomo v društvu obeležili z izletom za člane v Čedad, z manjšim zamikom sicer, saj prav za ta dan nismo načrtovali kakšnih posebnih projektov,« je povedal Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, najstarejšega stanovskega društva, kar se tiče turizma v Sloveniji, saj deluje že od leta 1871.
Društvo, ki ima svoje pro- tnica in metla ipd. Še posebej
store v Kvartirni hiši v Gosposki ulici, je v zadnjih letih opozorilo nase s številnimi stalnimi in občasnimi projekti in akcijami, kot so na primer Rimski dan, Srednjeveška skupina Celjani, Kraljica, Zlata vr-
je v širšem slovenskem prostoru odmevala romanca med Alfredom Nobelom in Sofijo Hess, ki jo je kot prepoznavno celjsko turistično zgodbo društvo »razvilo« in uveljavilo pred nekaj leti. »Vsem se
je zdelo neverjetno, da lahko ima Celje takšno zgodbo, in če se malo pošalim, nas mnogi sprašujejo, kako smo jo uspeli tako dolgo skrivati,« je vesel dobrega odziva Matija Golner. Meni, da ob legendarni zgodbi Veronike Deseniške in Friderika tudi ta lahko prispeva k promociji Celja kot »mesta ljubezni«. Prav promocija je tista, ki je ključna za uspeh turističnih projektov tako na lokalni kot državni ravni.
Znameniti Celjani kot muzejske figure
Sicer pa turistično društvo še naprej razvija projekt Celjska zgodba (Celje story), v kateri v obliki figur po vzoru na muzej voščenih lutk Madame Tussauds v Londonu predstavlja znamenite Ce-ljanke in Celjane iz različnih obdobij zgodovine. Do konca leta bodo predstavili figuro prodornega celjskega vojsko-
Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje
vodje in rimskega senatorja Tita Valerija Klemensa, ki je bil tudi glavni lik na torkovem odprtju paviljona in Tica na Glavnem trgu. Lani je društvo kot prvo s takšno figuro predstavilo slovito celjsko popotnico Almo Karlin.
»V našem društvu želimo v obliki muzejske postavitve ali stalne razstave predstaviti 30 takšnih figur znamenitih celjskih osebnosti iz različnih obdobij zgodovine Celja, od rimske Celei do danes. Seveda si ne želimo čakati trideset leti, da bi uresničili idejo o razstavi,« je še malo za šalo malo zares razpredal zamisli Matija Golner.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Najstarejši gimnazijski maturanti so obujali spomine
CELJE - Pred dnevi je na I. gimnaziji v Celju sedemdesetletnico mature praznovala najstarejša, prva povojna generacija celjskih maturantov. Prišlo je devet nekdanjih dijakov, ki danes štejejo častitljiva leta, a se ne dajo. Pozdravil in sprejel jih je ravnatelj dr. Anton Šepetavc.
Prišli so iz različnih koncev Slovenije, z nekdanjim sošolcem Zvonkom Fazarincem, ki živi v ZDA, pa so vzpostavili povezavo s pomočjo spleta. Njegova kariera je zavidljiva, saj je bil profesor na prestižnem Stanfordu in eden vodilnih v Hewlett-Packardu. Tudi drugi se lahko pohvalijo z uspešnimi poklicnimi potmi zdravnikov, inženirjev, profesorjev ... Maturirali so leta
Skupinska fotografija nekdanjih maturantov z ravnateljem I. gimnazije v Celju dr. Antonom Šepetavcem za spomin na sedemdesetletnico mature
1946, nekateri kot redni dijaki, drugi kot hospitanti, pri čemer so bili zaradi komaj končane vojne vihre različne starosti.
Z mature se je Milan Naprudnik spomnil naslednje prigode: »Tisti, ki smo bolj obvladali matematiko, smo imeli prej rezultate, napisali smo jih na listek in ga dali v škatlo, kjer smo imeli črnilo, profesor pa je to vedel in nam je hotel pomagati, zato je nesel listek k tistim, ki so manj znali.«
Ples v restavraciji
Tokrat je srečanje organizirala Ivica Žerovnik, nekdanja maturantka in kasneje vrsto let učiteljica matematike na gimnaziji. »Vsako leto se dobivamo, na začetku smo srečanja organizirali trije, zdaj sem ostala sama,« je povedala še vedno zelo vitalna gospa, ki pravi, da si možgane krepi
z reševanjem matematičnih problemov, s križankami in z brskanjem po spletu - v ta namen je pri 82 letih šla na tečaj. Gimnazijskih let se spominja po tem, da so bili to težki časi in da so se morali znajti. Konec šolanja so proslavili s plesom, ki so si ga organizirali v takratni Gozdni restavraciji ob Savinji, ki so
jo imeli starši sošolca Cvetka Dopliharja. Ta se je spomnil, da so v časih, ko so bila živila na karte, kljub temu uspeli za ta dogodek kupiti meso in pijačo, in sicer na osnovi poznanstev.
Nesreča na izletu
Kljub pomanjkanju so mladi takrat poznali tudi
prijetne trenutke. Eden takšnih je bil maturantski izlet, ko so se z odprtim kamionom odpeljali na Gorenjsko. »Plačilo zanj smo zaslužili z igranjem igre, ki jo je napisal naš razrednik Pavel Strmšek,« se je spomnila Žerovnikova. Vitalen Milan Naprudnik, priznan strokovnjak za prostorsko načrtovanje in uspešen alpinist, pa je povedal anekdoto s tega izleta: »Na odprtem kamionu so bile na sodih deske, na katerih smo sedeli, in ko smo se pripeljali do Bohinjskega jezera, je eden od sošolcev vstal, da bi ga lepše videl. Udarila ga je deska, ki je visela nad cesto med dvema drevesoma - na srečo brez hujših posledic. Na njej je bil napis Živel maršal Tito ...«
Podobnih spominov je bilo tistega dne še veliko, zbrani so si želeli predvsem, da bi se ob letu spet srečali.
TC
Foto: SHERPA
Med srednje velikimi šolami zmagali Velenjčani
Posebna priznanja za kulturne dosežke na posameznih področjih sta prejeli še OŠ Polzela in OŠ Nazarje
Javni sklad za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z najbolj kulturno šolo leta 2015, Osnovno šolo Petrov-če, na zaključni prireditvi v domu II. slovenskega tabora v Žalcu razglasil imena 58 osnovnih šol, ki so si letos prislužile naziv »kulturna šola«. Podeljena so bila tudi priznanja za najbolj kulturno šolo in tiste šole, ki so zmagale v svojih kategorijah.
Najbolj kulturna šola leta 2016 je po mnenju strokovne komisije Osnovna šola Luisa Adamiča Grosuplje. Med srednje velikimi šolami si je v tem letu laskavi naziv prislužila Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje. Kot je povedala koor-
Naziv naj kulturne šole 20016 med srednje velikimi šolami so prejeli učenci in mentorji Osnovne šole Gustava Šiliha.
dinatorica projekta v velenjski šoli Mateja Kunc, želijo učitelji in mentorji ustvariti spodbu-
dno okolje, ki učencem, staršem in zaposlenim omogoča pogoje za kakovostno delo,
dobre odnose in pripadnost. »Priznanje nam veliko pomeni, predvsem pa je dokaz, da
delamo dobro in da smo na pravi poti. Hkrati je to zaveza, da bomo kulturne in ostale obšolske dejavnosti še naprej razvijali ter otroke spodbujali k množičnemu udejstvovanju,« je povedala Kunčeva.
V Velenju se lahko pohvalijo, da imajo v šoli dobro razvita skorajda vsa področja kulturnega ustvarjanja. »Nobena dejavnost prav posebej ne izstopa, morda folklora, saj imamo tri folklorne skupine in štiri pevske zbore. Se pa res trudimo, da delujemo na različnih kulturnih področjih. Negujemo tako vokalno kot inštrumentalno glasbo, učenci so uspešni na gledališkem, lutkovnem, likovnem in literarnem področju. Uspe-
šno sodelujemo na različnih natečajih doma in v tujini.«
Tudi učenci ostalih šol v regiji so zelo dejavni na kulturnem področju. Posebno priznanje za izredne dosežke na področju zborovske dejavnosti je prejela Osnovna šola Nazarje, polzelska osnovna šola pa je prejela priznanje za udejstvovanje na likovnem in fotografskem področju.
Nič in vse
Petrovčani so se od lente poslovili v velikem slogu. V kulturnem programu z naslovom Nič in vse so predstavili prelet in preplet dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo učenci matične šole v Petrov-čah in podružnične šole na Trju. Tako so obiskovalci z glasbo, lutkami, deklamaci-jami, igro, s plesom, folkloro in sliko potovali skozi čas od antike do sodobnosti. Ob koncu so nastopili pevci in zborovodje šestnajstih kulturnih šol celjske in savinjske regije in iz približno dvesto grl je ubrano zazvenela pesem Od Celja do Žalca.
LEA KOMERIČKI Foto: OŠ Gustava Šiliha
Ifi £ ** лЛ E
' f* mi
Odkritje spominske plošče
Za lažjo odločitev
CELJE - V Planetu Tuš so pripravili tradicionalni Festival obšolskih dejavnosti, na katerem so se predstavili
športna društva, plesne skupine, jezikovne šole in drugi, ki v teh dneh računajo na nove mlade člane, ki želijo
Parkiranje po novem
CELJE - V celjskem Citycentru so povsem prenovili garažno hišo s 1.600 parkirnimi mesti. Namen 800 tisoč evrov vredne prenove je bil omogočiti varnejšo in bolj učinkovito uporabo parkirne hiše, kar so izvajalci zagotovili z novim sistemom signalizacije nad parkirnimi prostori, z enosmernim
CELJE - Celjsko območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo je v četrtek odkrilo spominsko ploščo tajnega skladišča na domačiji Ivana Gabra v Za-dobrovi.
Med letoma 1990 in 1991 so predstavniki JLA jemali orožje pripadnikom Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Zato so se v takratnem celjskem občinskem štabu odločili
za prikrit odvzem orožja in so ga skladiščili pri družinah, na katere so se lahko zanesli. Na teh mestih so zdaj postavljene spominske plošče. Predsednik območnega združenja Božidar Sevšek je povedal, da je to že šesta plošča, ki so jih od leta 2006 postavili v Celju. Letos so se za postavitev plošče odločili, ker je 25-letnica osamosvojitvene vojne.
KP, foto: SHERPA
Na Festivalu obšolskih dejavnosti se je predstavila tudi Plesna šola Superstar.
kakovostno in koristno preživljati prosti čas. Posebna prednost festivala je, da lahko otroci želeno aktivnost preizkusijo pred vpisom vanjo in se tako lažje odločijo, s čim se bodo ukvarjali po pouku.
TC, foto: SHERPA
prometnim tokom in s spremenjeni uvozi in izvozi. Do konca leta bodo posodobili tudi polnilno postajo za električna vozila. Med prenovo garažne hiše so z ustreznim usmerjanjem poskrbeli za nemoten obisk in parkiranje.
TC, foto: arhiv CC
Prihodnost je v obrtniških poklicih
ŠMARJE PRI JELŠAH - Območna obr-tno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah želi z rednimi delavnicami, aktivnostmi in dogodki mlade pritegniti k šolanju in izobraževanju za opravljanje obrtniških poklicev.
V	sklopu spodbujanja in ozaveščanja mladih o trenutno najbolj iskanih poklicih je Območna obrtno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah pripravila tudi posebno akcijo spoznavanja obrtniških poklicev za mlade na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju.
V	sodelovanju z občinami Rogaška Slatina, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah je 250 učencev zadnjih razredov osnovne šole odpeljala na sejem, kjer so si ogledali predstavitve obrtniških poklicev v Ulici obrti. Tam
so podjetniki, dijaki in njihovi profesorji praktičnega pouka predstavljali več različnih iskanih poklicev. »To so poklici mizarja, električarja, slikopleskarja, steklarja, peka in slaščičarja, torej tisti poklici, za katere se mladi danes vedno manj odločajo, kljub temu da so možnosti za zaposlitev velike,« je povedala vodja strokovne službe v Območni obrtno-podjetniški zbornici Šmarje pri Jelšah Radojka Petek.
Kot pravi Petkova, se otroci dobro odzivajo na akcije, ki jih območna obrtno-podjetniška zbornica pripravlja, zato se bodo člani še naprej trudili in pripravili še več delavnic, s katerimi bodo mlade seznanjali z obrtniškimi poklici.
EP
Cesto je vsak meril po svoje
BISTRICA OB SOTLI -Župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak se je v ponedeljek na sodišču ponovno soočil z državno pravobranilko, ki zahteva vračilo tristo tisoč evrov evropskih sredstev za gradnjo ceste na Sv. Križ. Ker izvedena dela bistveno odstopajo od podatkov v dokumentaciji oziroma od predvidenega evropskega projekta, so državni nadzorniki odločili, da občina do sredstev ni upravičena. Tokrat so zaslišali tri priče.
V tokratnem delu postopka so na vprašanja sodnice in obeh nasprotnih strani tokrat odgovarjali Marko Korošec, ki je ustreznost izvedbe projekta preverjal v imenu ministrstva za gospodarstvo, Milan
Lupše, ki ga je za nadzor obnove ceste zadolžila občina, in Anej Viskovič iz podjetja TerraGis, ki je za občino izvedlo meritev cest. Lupše je vztrajal, da so bila vsa plačana dela v praksi tudi izvedena. Korošec je trdil, da so bila na odsekih, ki so bili predmet evropskega sofinanciranja, izvedena dela v bistveno manjšem obsegu, kot je navajalo končno poročilo. Namesto izvedenih 5.458 metrov naj bi z avtomobilskim števcem izmeril le 4.365 metrov dolžine, na tem odseku pa tudi ni našel kamnite zložbe, ki je bila sicer opisana v projektu. Župan Franjo Debelak pravi, da so bistvo težave napačne meritve. »Že ves čas trdim, da meritev z avtomobilom ni merodajna, saj gre bistveno v
škodo občine. Država pač trdi drugače. Na prejšnjem naroku je priča državnega pravobranilstva Silva Podlesnik dejala, da smo vse naredili, danes g. Korošec sploh ni videl kamnite zložbe. Priznam, da smo naredili nekaj napak, vendar niti približno toliko, kot jih je v tem postopku naredila država. Lahko bi nam naložili vračilo sredstev v določenem deležu, nikakor pa ne v celoti.« Sodišče je naslednji narok odložilo za nedoločen čas, v tem obdobju bo strokovni izvedenec sodišča cestno izmeril in popisal dejansko izvedena dela. V najslabšem primeru bo Občina Bistrica ob Sotli morala vrniti celoten znesek in plačati še stroške sodnega postopka.
StO, foto: GrupA
Nad Bistrico ob Sotli še vedno visi breme vračila evropskih sredstev.
	N	a	d	a	ilj
iT			v ■		
ra			Zi		vl
Ponosni smo nanje
Minuli teden je celjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje organizirala srečanje udeležencev naše skupne akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, ki se je končala v začetku aprila. Šlo je za srečanje, kjer so udeleženci pod strokovnim vodstvom preverili, kako od konca akcije do danes ohranjajo zdrav način življenja in kako vzdržujejo težo. Na srečanje jih je prišlo dvanajst od dvajsetih, ki so sodelovali v akciji. Meritve teže in kondicije so pokazale, da jim gre odlično.
»Večina je še dodatno izgubila kilograme, dve udeleženki vzdržujeta tisto težo, do katere sta prišli s hujšanjem,
tri so svojo težo nekoliko povišale. Poleg tega so udeleženci polni energije, zato smo ponosni nanje. Dogovorili smo se, da se bomo spet videli januarja,« je povedala Tatjana Škor-nik Tovornik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Naj spomnimo, da je bil zmagovalec akcije Ivan Verbek, ki je shujšal za dvajset kilogramov, do danes jih je izgubil še nekaj. Svoje življenje je popolnoma spremenil, kar je več kot očitno vidno tudi danes. Tudi drugouvrščena Zlatka Zdovc, ki je takrat shujšala za skoraj osemnajst kilogramov, je danes še bolj vitka. Ena najbolj pridnih pa je danes Katja Sker-biš, ki je po akciji shujšala še dodatnih sedem kilogramov, kar pomeni, da je odvrgla kar štiriindvajset kilogramov!
SŠol
Foto: SHERPA
V Šmarju opozorili na pomanjkljivosti
Dvorana je obnovljena
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je minuli teden pripravila drugo javno razpravo v sklopu izdelave celostne prometne strategije. Razprava je bila v obliki delavnic pod vodstvom predstavnikov fakultete za logistiko, ki izdeluje strategijo. Razprava je bila namenjena občanom, podjetnikom in vsej zainteresirani javnosti.
Na javni razpravi o izdelavi celostne prometne strategije za Občino Šmarje pri Jelšah so aktivno sodelovali občani, ki so opozorili na več pomanjkljivosti v občini, je povedala
Anita Rajh iz oddelka za okolje in prostor. »Opozorili so na nujnost gradnje obvozne ceste v naselju Šmarje pri Jelšah, na potrebo po kolesarskih stezah in predvsem stezah, ki bi že obstoječe kolesarske poti v celotni občini povezale. Občani so opozorili tudi na nujnost ureditve križišča pri trgovini Kašča ter na nujnost gradnje nadhoda v Šmarju.«
Kljub pozivom občanov po nekaterih novih cestah in drugih prometnih infrastrukturah Rajhova opozarja, da namen celostne prometne strategije ni gradnja nove infrastruktu-
re. »Treba se je zavedati, da namen celostne strategije ni gradnja novega, temveč načrtovanje takšnih ukrepov v infrastrukturi, ki spodbujajo občane k spremembi potovalnih navad. To pomeni, da bi občani čim več hodili peš, kolesarili ali uporabljali javni potniški promet.« Kljub temu bodo v občini, kot je zagotovila Rajhova, predloge preučili.
Javno razpravo so v občini sicer pripravili v sklopu akcije Evropski teden mobilnosti, h kateri je Občina Šmarje pri Jelšah letos pristopila prvič.
EP
ROGAŠKA SLATINA - Obnova športne dvorane je končana. Ta bo zaradi novih tribun lahko sprejela več obiskovalcev, še naprej pa bodo tam športni dogodki in druge prireditve.
Ta dvorana je največji špor- graditev požarne senzorike,
tni objekt v občini, prihodnje leto bo stara že trideset let. Zaradi dotrajane opreme je bila obnova nujno potrebna, je povedal župan Branko Kidrič.
Pred prenovo je dvorana ponujala petsto sedišč in tristo stojišč v galeriji. V obnovljeni dvorani je na voljo osemsto sedišč, skupaj z montažnimi tribunami bo lahko sprejela do tisoč dvesto obiskovalcev. Prenova je poleg novih tribun zajemala tudi nabavo novih dvižnih košarkarskih košev za centralno igrišče, skladnih z evropskimi standardi ter veljavnim Fiba certifikatom, do-
varnostne razsvetljave, obnovitev celotne ograje na galeriji ter preureditev električne inštalacije za potrebe novih tribun.
Kot je povedal Kidrič, so veliko naredili tudi za prepoznavnost dvorane. Ta po novem
vsebuje prostor za medijsko produkcijo, v dvorani pa so dodali napis Športna dvorana Rogaška Slatina, ki bo viden v vseh kadrih, posnetih iz prostora za medijsko produkcijo.
Zaključek obnove so v Rogaški Slatini obeležili minuli petek s prijateljsko tekmo med članskima ekipama Rogaška in Zlatorog Laško.	EP
Za male naprave malo zanimanja	Teden ni dovolj
REČICA OB SAVINJI - Občina je ponovila razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav za gospodinjstva. Tudi v tej občini opažajo, da je za postavitev teh naprav malo zanimanja.
V treh letih, odkar obstaja na Rečici možnost sofinanciranja, je male čistilne naprave zgradilo približno dvajset gospodinjstev.
Na prvi letošnji razpis za sofinanciranje postavitve sta se prijavila dva prosilca, ki jima je občina ugodila. Za sofinanciranje je ostalo še 4.600 evrov nepovratnih sredstev, za ta denar pa lahko občani kandidirajo do 15. oktobra. Rečiška občina ima 2.300 prebivalcev.
BJ
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina se je prvič aktivno vključila v Evropski teden mobilnosti. Osrednji dogodek so v občini pripravili minuli torek, ko so zaprli parkirišča ob občinski stavbi, sodišču in upravni enoti.
V sklopu Evropskega tedna mobilnosti so v Šmarju pri Jelšah parkirišče na Aškerčevem trgu 12 zaprli za ves promet in ga spremeni-
li v igrišče. Župan Stanko Šket je ponosen, da se je občina, sicer letos prvič, priključila evropskemu projektu, ki spodbuja trajno-stno mobilnost. »Priključili smo se na pobudo mlajših sodelavcev in sodelavk, ki bi radi nekaj spremenili, izboljšali ter naredili nekaj dobrega za okolje.«
EP
Prisegajo na čili v vseh oblikah in okusih
ŠMARJE PRI JELŠAH -Ob drugem Čili festivalu je bilo jasno, da je dober glas po lanskem debiju neslo daleč. Ljubiteljev pekočih okusov in ponudnikov hrane za pogumne je bilo ogromno. Organizatorji so tokrat natančno vedeli, kako zastaviti stvari, da so čiliji vsakomur pustili ravno prav oster okus po »še«.
Na ploščadi pred kulturnim domom se je na stojni-
cah dalo dobiti čilije v vseh mogočih oblikah. Pravi ljubitelji so jih zobali kot češnje, prepričani pa so tudi, da je s čilijem vsaka stvar boljša - pa naj gre za sir ali čokolado. Letošnji hit s kmetije Vizjak je bilo čilijevo vino. Glavni organizator Matic Vizjak je bil še posebej vesel mednarodnega utripa na trgu, ki so ga s seboj prinesli razstavljavci z Madžarske, iz Avstrije in s Hrvaške. S
posebnim spoštovanjem so gostitelji predstavili enega najbolj prepoznavnih svetovnih botanikov in poznavalcev divjih čilijev, dr. Claudia Dala Zova, ki je na šmarski dogodek prišel predavat naravnost iz Rima.
Zlati habanero in najboljši hudičev kotel
Obiskovalce so navdušile številne animacijske in glas-
bene točke, ki so jih pripravili izvrstni domači glasbeniki, pevski zbori in animatorji. Vrhunec dneva je bil še vedno tekmovalne narave. Precej bolj stroga pravila za zlati habanero so letos nekoliko zredčila tekmovalno vrsto, a še vedno je ob najbolj vročo mizo v državi sedlo štirinajst tekmovalcev. Letos so pravila od njih zahtevala, da čili pol minute žvečijo, preden ga pogoltnejo. Pod črto lahko rečemo le to, da so ženske tudi ob čilijih brez konkurence.
Specialist v pripravi najbolj prepoznavne mehiške jedi Sašo Križman, šmarski župan Stanko Šket in povezovalec prireditve ter stand up komik Aleš Novak so imeli pekočo pojedino drugačne vrste. Na prvem prvenstvu za hudičev kotel so namreč izbirali tudi najboljši čili con carne. Kot je ob koncu dejal Vizjak, festival vsekakor ne bi uspel brez pomoči številnih prostovoljcev in čili zanesenjakov iz vse Slovenije. Da bo festival prihodnje leto še večji in še boljši, pa niti ni treba posebej poudarjati.
StO
Foto: GrupA
Kozmonavti iz Zvezdnega mesta navdušili gimnazijce
SLOVENSKE KONJICE - Občino je v preteklih dneh obiskala delegacija iz ruskega Zvezdnega mesta. Konjičani so lani s predstavniki mesta podpisali pismo o prijateljstvu in sodelovanju na različnih področjih. Tokratno srečanje je bilo namenjeno predvsem mladim in invalidom.
Sodelovanje z ruskim Zvezdnim mestom so spodbudili člani Plavalnega kluba Slovenske Konjice, kjer so potapljanje omogočili tudi gibalno oviranim ljudem. Pred tremi leti so se tako na primer potapljali v bazenih v Zvezdnem mestu, kjer se urijo tudi kozmonavti. Občutek lebdenja pod vodo je namreč še najboljši zemeljski približek občutku v breztežno-stnem prostoru. Lani aprila je Zvezdno mesto obiskala delegacija iz Konjic in kot je povedal župan Miran Gorin-šek, so takrat podpisali posebno pismo, ki je že obrodilo sadove. »Takrat formalno začeto sodelovanje želimo nadgraditi predvsem na po-
Sprejem na ruskem veleposlaništvu
dročju izmenjave mladih, na področju izobraževanja, kasneje športa in kulture, nenazadnje pa tudi gospodarskega sodelovanja.«
Srečanje se je v petek začelo z uradnim županovim sprejemom v občini, v nadaljevanju pa je župan Zvezdnega mesta Valerij Ivanovič Tokarev spre-
govoril konjiškim gimnazijcem. »Bilo je izredno zanimivo srečanje, ki je pri mladih zbudilo veliko vprašanj in živahen pogovor,« je dejal Go-rinšek. Delegacija je obiskala tudi okoliške kraje, Žiče, Zreče in seveda Vitanje. Tokarov je bil štarter na nedeljskem konjiškem maratonu, s konji-
škega letališča je poletel tudi v žirokopterju. V ponedeljek so bili tako ruski gostje kot slovenski gostitelji povabljeni na sprejem na rusko veleposlaništvo. Uradni sprejem jim je pripravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
StO
Foto: arhiv občine SK
V ponedeljek v termah o prometu
ZREČE - V juniju je občina začela pripravljati celostno prometno strategijo, ki bo pomenila temeljna izhodišča za dolgoročno trajnostno načrtovanje prometa. Ta ponedeljek vabi na širšo javno razpravo.
Izdelava strategije bo bodo pripravljavci k sodelo- sodelujočih na področju trajala eno leto. V tem času vanju povabili kar največ prometa. Pomemben vidik
priprave tega dokumenta predstavlja namreč tudi javnost s svojimi pobudami in predlogi. Javna razprava na to temo bo v konferenčni sobi Term Zreče v ponedeljek od 18. do 20. ure.
StO
Rečičani imajo pomisleke
REČICA OB SAVINJI - Občina se vsaj zaenkrat ne strinja s sofinanciranjem zapiranja odlagališča Podhom in z ukrepi po njegovem uradnem zaprtju. Tako so se svetniki odločili na včerajšnji seji, kjer so obravnavali zapiranje nekoč skupnega zgornjesavinjskega odlagališča komunalnih odpadkov.
Kot smo že poročali, je bilo vzpostavljeno pred štirimi desetletji, vendar so začeli pred desetletjem in pol voziti odpadke z Rečice ter Mozirja na odlagališče v Celje. Preostalih pet zgornjesavinjskih občin je odlagalo smeti v Podhomu še do leta 2O1O. Zdaj država od občin zahteva izjavo o finančnem jamstvu za sanacijo v Podhomu, ki ima uradno še status odprtega odlagališča. Pet občin se s svojim sofinanciranjem strinja, Rečica in Mozirje se zanj vsaj do zdaj nista odločila. Izjave v roku, ki je bil do začetka septembra, ti občini nista sprejeli.
Na Rečici, kjer je občinski svet možnost njenega finančnega jamstva obravnaval prejšnji teden, se zanj ni odločil noben svetnik. Svetniki so na koncu občinsko upravo zadolžili, da priskrbi dodatne podatke in pravna mnenja. Med razlogi za pomisleke je bilo na seji mogoče slišati, da je od konca odlaganja rečiških odpadkov v Podhomu (v občini Gornji Grad) minilo že veliko časa. Prav tako so imeli svetniki pomisleke, da so se uporabljale rečiške občinske ceste, še posebej za sanacijo odlagališča. Te so bile zato hudo poškodovane, tako kot tudi eden od mostov, trdijo svetniki. Občani naj bi prav tako opažali, da so v Podhom po uradnem koncu odlaganja odpadkov še vedno vozili številni tovornjaki.
Kot je bilo povedano na seji, lahko preostalih pet zgornjesavinjskih občin pozove okoljsko ministrstvo, naj ukrepa proti občini, ki ni dala finančnega jamstva za sofinanciranje. Proti občini, ki ni pripravljena sofinancirati, lahko zahtevajo tudi postopek na sodišču.
BRANE JERANKO
Za naložbe četrtina proračuna
REČICA OB SAVINJI - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki potrdili rebalans letošnjega proračuna. Na odhodkovni strani sta bili med drugim povišani postavki za poplavno varnost in za sanacijo enega od plazov.
Zaradi premajhnega zanimanja občanov je bil znižan znesek za sofinanciranje malih čistilnih naprav. Med prihodki letošnjega proračuna je načrtovanih 2,2 milijona evrov prihodkov in dvesto tisoč evrov manj odhodkov. Za odplačilo posojil za različne naložbe iz preteklih let bo morala občina letos odšteti 290 tisoč evrov.
Letos namenja Rečica za različne naložbe 27 odstotkov proračuna. Med njimi so sanacije več plazov, popravilo breži-ne Savinje na Trnovcu ter nova knjižnica, ki jo občina pravkar ureja. Svetniki so se na zadnji seji seznanili tudi s polletnim izvrševanjem občinskega proračuna.
BJ
УГЛГЛ^Г
muzejnovejšezgodovine | celje
Vabljeni na odprtje razstave
PRIPOVEDI NEULOVLJIVIH ZGODB
LJUBICA RATKAJEC KOČICA v torek, 4. oktobra 2016, ob 18. uri
v občasne razstavne prostore Muzeja novejše zgodovine Celje.
Vabljeni!
10
KULTURA
Rekorden obisk Pikinega stivala
Za izvedbo festivala je tudi letos skrbelo več kot 350 ljudi, ožja organizacijska ekipa pa je štela več kot 30 članov. (Foto: Vid Jerčič)
V soboto se je končal 27. Pikin festival, ki je letos nosil slogan Sam svoj mojster. V sedmih razigranih dneh so mladi in stari ustvarjali ter raziskovali na več kot stotih kreativnih delavnicah, uživali v sedemdesetih gledaliških, lutkovnih, plesnih in glasbenih predstavah, sedmih mojstrskih umetniških četrtih in na tematskih razstavah, športnih in pustolovskih dogodkih ter v ostalem bogatem zabavnem in izobraževalnem dogajanju na prostem.
Festival se letos poleg z novostmi lahko pohvali z več kot sto tisoč obiskovalci, kar je rekord, najbolj obiskan je bil njegov zadnji dan. Zelo dober je bil obisk vseh predstav in razstav. »Verjetno je k rekordu prispevalo tudi krasno vreme,« je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny, ki pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira družinski festival.
Festival je v vseh teh letih postal projekt, pri katerem sodelujejo javni zavodi, društva in posamezniki. Vsako
OB ROBU
Velenjska Pika raste
BARBARA GRADIČ OSET
Pikin festival sem prvič obiskala s prijateljico v norčavih dvajsetih. Takrat je bilo prizorišče še v Rdeči dvorani in najbolj mi je ostalo v spominu ogledalo, ki je pačilo obraze in postavo. Norčavo in pogumno Piko sem spet obudila ob svojih dveh otrocih. Iz svoje stare knjige sem jima prebirala zgodbe pogumne Pike, ki se nikogar in ničesar ne boji, ki živi po lastnih pravilih in se ravna po svojem mišljenju. Otroka vedno znova navduši, da se Pika ne uklanja svetu odraslih, ki je zanjo preveč pust in resnoben.
Ničesar se ne bojijo tudi v Festivalu Velenje, saj so letos že 27. organizirali Pikin festival. V zadnjih letih so organizatorji festival premaknili na odprto ob Velenjsko jezero. Letos so imeli še posebej srečo, saj jim je bilo vreme zelo naklonjeno in so na svojih prizoriščih našteli več kot sto tisoč obiskovalcev. Rekord, ki ga bodo drugo leto z novo temo poskušali preseči. A niso lovci na rekorde. Junakinjo švedske pisateljice Astrid Lindgren so tako močno vzeli za svojo, da je Pika pri nas veliko bolj priljubljena kot v domačem kraju. Festival obiskujejo mladi in stari Velenjčani, kot tudi prebivalci vse Slovenije. V sobotni gneči je bilo mogoče slišati različna narečja in tudi tuje jezike, kar pomeni, da je festival že zdavnaj prerasel regijske meje. Mogoče tudi zato, ker se vsa ta leta organizatorji trudijo za kakovost, izvirnost, drugačnost in domačnost. Festivali, kjer bi otroci zgolj risali in izrezovali, so mimo. Otroci potrebujejo nekaj več, potrebujejo zabavo, vpetost v nastajanje zgodbe, izkušnje.
Na sobotnem dnevu je bila gneča pred vesoljsko raketo, gusarsko ladjo in mojstroma A je to in pri Pikini hiški. Da si jezdil Pikinega konjička, si moral imeti res močne živce in potrpežljivost. Mladi in stari obiskovalci festivala organizatorjem ploskamo, ker jim v Velenju uspeva krasna in izvirna zgodba, več kot 350 prostovoljcem pa čestitamo za mirne živce in nasmejane obraze.
leto je vedno več tistih, ki festival radi pripravljajo in pomembno prispevajo h kulturni vzgoji mladih in kakovostnemu preživljanju prostega časa družin. Letošnje novosti in najbolj zanimive točke so bile Pikina gusar-ska ladja, umetniške četrti in vesoljska akademija. »Pomembno je, da prehajamo iz klasičnih ustvarjalnih v bolj doživljajske delavnice, ki otroku ne dajo izdelka, ampak mu pustijo nova znanja, izkušnje in nova občutja,« je dodala Pokornyjeva.
Prijatelji tudi iz tujine
Pikini prijatelji prihajajo iz vse Slovenije. »Statistika šol, ki organizirano hodijo na festival, kaže, da so zastopane vse regije po Sloveniji. A ne prihajajo otroci le iz naše države. Prvi in zadnji dan smo opazili veliko tujih registracij, kar nas veseli. Tuje ambasade vidijo Pikin festival kot odlično možnost za predstavitev svoje kulture. Vsako leto se nam pridruži-
Častna pokroviteljica festivala je bila slovenska gledališka in filmska igralka Pia Zemljič. Na pogovornem večeru je ognjevita, zabavna in pametna igralka povedala, da svojo Piko ves čas nosi v sebi. Na svoji igralski poti je vedno neustrašno stopala naprej. (Foto: Anže Omerzu)
jo nove države. Letos se je ob državah nekdanje Jugoslavije pridružila tudi Venezuela,« je dodala direktorica Festivala Velenje.
Pika Nogavička se je poslovila s podelitvijo najvišjih festivalskih priznanj - zlatih pik - in s predajo lente županu Mestne občine Velenje
Bojanu Kontiču. Zlato piko za najboljšo gledališko predstavo je dobila Sneguljčica v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje, priznanje za najbolje odigrano vlogo pa Neža Ocepek za vlogo v mu-zikalu Žaba Greta. Zlato piko na Tomaževem odru je prejel tudi KUD Igen za predstavo Vidkova srajčica. Na Pikinem gasilskem tekmovanju so se najbolje odrezali mlade gasilke iz Šoštanja in gasilci PGD Rečica ob Savinji 1. V Pikini regati je v razredu optimist zmagal Miha Spark, pri čemer bi ga lahko fotografirala Žana Maria Štefanič, ki je dobila zlato piko za fotografijo Mojster pri delu. Pika je na festivalu dobila tudi najlepši predpasnik za kuhanje, ki ji ga je sešila družina Krific-Ro-všnik. Zlato piko je dobila tudi organizacijska ekipa 27. Piki-nega festivala. Organizatorji že zbirajo ideje za prihodnji festival. Tema Pika na kmetiji je po mnenju Barbare Pokor-ny zelo primerna in tudi zelo verjetna za drugo leto.
BARBARA GRADIČ OSET
Kaj loči umetnost od neumetnosti?
Z duhovito dramo Meglica Stephena Sachsa v režiji Jerneja Kobala, ki s Celjani sodeluje že tretjič, so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje odprli letošnje gledališko sezono.
Meglica je prvo besedilo sodobnega ameriškega dramatika, ki je uprizorjeno v Sloveniji. V duhoviti drami se srečata brezposelna natakarica Maude in priznan newyorški umetnostni zgodovinar Lionel Percy. Maude ga namreč zaprosi za izvedensko mnenje, s katerim bi dokazal avtentičnost slike, ki jo je kupila v trgovini s staro kramo. Komedija duhovito odpira temo družbenih slojev in na humoren način govori o pomenu umetniškega dela ter zastavlja vprašanje, kaj je tisto, kar določa umetnost.
BGO
Glavni vlogi v predstavi imata Branko Završan in Minca Lorenci. (Foto: Uroš Hočevar)
KULTURA
11
Polna dvorana Mestnega kina Metropol
Režiser filma Tadej Čater med Janezom in Tonetom Goršičem
Zakaj je bil Kl(j)ub tako poseben?
Premiera dokumentarnega filma o celjskem mladinskem klubu
Dokumentarni film Tadeja Čatra z naslovom Mesto, ki kljubuje je pretekli petek napolnil Mestni kino Metropol. Film, ki predstavlja avtorjevo videnje dogodkov in enega mesta, je nastal kot odmev lanske razstave Bili smo Kl(j)ub.
Središčna os filmskega do- nazorov, bil je zatočišče ljudi,
gajanja se vrti okoli celjskega mladinskega kluba, ki je svoja vrata odprl leta 1965 in jih dokončno zaprl leta 2005. Film s svojimi izsledki sega tudi širše v socialni in kulturnozgodovinski prostor mesta Celje. »Kl(j)uba ne jemljem kot prostor, kjer so bili koncerti in razstave, ampak nanj gledam kot na prostor, ki je bil kot vsak drug, le da je nosil ime Kl(j)ub. Združeval je ljudi podobnih
ki so lahko tam uresničili svoje ideje in življenjske projekte. Prostore in mesta napolnjujejo namreč ljudje in ti so tisti, ki ga osmislijo,« je povedal režiser Tadej Čater.
Kl(j)ubovalci so še vedno družbeno angažirani
V filmu nastopa štirideset sogovornikov, ki so bili s Kl(j) ubom tako ali drugače pove-
zani. Nekateri so bili didžeji, drugi redarji, tretji naključni obiskovalci. Po kakšen ključu jih je našel? »Po notranjem občutku sem se odločil za ljudi, ki bi lahko povedali nekaj več, ne zgolj tega, kako je bilo tam. Nisem želel, da bi mi le naštevali dogodke. Da bi mi lahko razložili, zakaj je bil ta klub tako poseben. Te ljudi, ki govorijo o Kl(j)ubu, imenujem kl(j)ubovalci. To so osebe, ki še danes s tem, kar jim je kljub dal, krojijo življenje v knežjem mestu ali kje drugje oziroma so še vedno družbeno aktivne.«
Mladi ob svojih umetninah
Celjski stop v očeh mladine
Celjski strop v osrednji dvorani Stare grofije sodi med osrednje zanimivosti Pokrajinskega muzeja Celje. Poslikan strop je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok. Da bi to izjemno kulturno dediščino približali tudi mlajši generaciji, so združili moči v muzeju in Šolskem centru Celje. V muzeju je na ogled razstava likovnih del dijakov Gimnazije Lava na temo Celjski strop.
Maja lani je Pokrajinski muzej Celje v mestu na panojih pripravil razstavo Celjski strop. Ker so želeli razstavo nadgraditi, so k sodelovanju povabili Gimnazijo Lava oziroma dijake prvih letnikov, ki jih poučuje Darja Povše. Najprej so si dijaki ogledali razstavo v mestu in nato imeli vodstvo po muzeju. Ker so ravno takrat restavratorji jemali vzorce s poškodovanega stropa in so bili postavljeni odri v prostoru, so imeli dijaki edinstveno priložnost, da so strop lažje opazovali. Dijaki so dobili posebne naloge. Morali so poiskati
Nosilna vloga je vloga šahi-sta, ki v filmu spregovori le eno besedo in je celjska šahovska legenda. Šah je po besedah režiserja rdeča nit, saj je to igra, ki se nikoli ne konča, ne glede na to, ali je zaključek pat ali mat. Zgodovinar Tone Kregar
v filmu poda zgodovinski oris mesta Celja, sociolog in antropolog Rajko Muršič, obiskovalec Kl(j)uba pove malce več o zgodovini in pomenu klubov po Sloveniji. V filmu imajo vidne vloge tudi športnika Tone Goršič in Mile Čepin, redni
Edo Einspieler, celjski fotograf in obiskovalec Kl(j)uba: »Vesel sem, da se je našel nekdo, ki je dogajanje v nekdanjem Kl(j)ubu vsaj zabeležil in mu dal tudi vizualno podobo, čeprav sem dobil občutek, da je avtor bolj kot Kl(j)ub želel na film spraviti znance. Dokumentarni film je zelo povprečen izdelek, brez jasne vizije in pripovedi.«
obiskovalci Kl(j)uba Mohor Hudej, Vasja Ocvirk in Robert Hutinski, Janko Šopar in Branko Stamejčič kot prva didžeja, svojo vlogo odigra tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot kot nekdo, ki v Kl(j)ub res ni hodil, a ga je kot župan zaprl in poskušal njegovo zgodbo nadaljevati v umetniški četrti.
Ponovitve po Sloveniji
Po petkovi premieri v Mestnem kinu Metropol bodo ponovitve še oktobra. Film bo predvajan tudi v Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju ter tudi na Televiziji Slovenija.
BARBARA GRADIČ OSET, foto: SHERPA
Plesni forum Celje na mednarodnih festivalih
podrobnosti na stropu in ga nato s pomočjo zgodb, ki so na njem upodobljene, naslikati po svoje. »Moja želja je bila, da dijaki ne dobesedno preslikajo Celjski strop, ampak narišejo tisto, kar zgodba pove njim, kako si jo predstavljajo,« je povedala kustosinja muzeja Gabrijela Kovačič.
Dijaki so lahko po želji izbirali slikarsko tehniko in tudi motiv, ki jih je navdušil. Ob likovnih delih so na razstavi na ogled tudi komentarji dijakov. »Dela, ki so izbrana, niso tehnično najbolj dovršena, ampak smo poskušali izbrati tiste risbe, na katerih je zgodba, ki jo je dijak želel povedati, na primeren način tudi prikazana,« je dodala kustosinja. Gabrijela Kovačič je nad deli dijakov in tudi nad njihovimi komentarji oziroma razmišljanji zelo navdušena. Prepričana je, da je to eden boljših načinov, kako bogato kulturno dediščino približati mladini.
BGO
Foto: SHERPA
Plesalci Plesnega foruma Celje so se v preteklih dneh vrnili z delovnega in s kreativnega potovanja, kjer so se zelo uspešno udeležili dveh mednarodnih festivalov.
Plesni forum je na festivalih pokazal avtorski multimedijski projekt N. A. G. avtorjev Gee Erjavec, Aje Zupanec in Nika Rajška. N. A.
G. je predstava, ki združuje elemente gledališča, avtorskega plesa, videofilma, scenskih elementov, glasbe in vizualnih učinkov. Plesalci so se prvič udeležili mednarodnega festivala mladinskega gledališkega ustvarjanja Juventa-fest v Sarajevu. Med petdesetimi prijavljenimi predstavami je selektor izbral osem najboljših srednješolskih predstav iz sedmih različnih držav. »V veliko čast nam je, da smo bili sprejeti, saj nismo izrazito gledališka skupina, ampak v svoji predstavi kombiniramo ples, gledališče in multimedijo, zato smo bili znotraj programa nekaj posebnega,« je povedala umetniška vodja Plesnega foruma Celje Goga Stefanovič Erjavec. Tričlanska komisija se je odločila, da
Plesnemu forumu podeli specialno nagrado za profesionalni vtis in za vpadljiv scenski dogodek.
Dan po prihodu v Slovenijo so plesalci že leteli v Belgijo na plesni festival Danspunt. Na tridnevnem festivalu so se razporedili v pet različnih delavnic, povezanih s tehnikami sodobnega plesa, kjer so imeli priložnost prejeti znanje priznanih sodobnoplesnih ustvarjalcev svetovnega kova. Poleg delavnic so imeli večer, na katerem se je vsaka sodelujoča država predstavila z desetminutnim programom. »Spet smo izstopali, bili smo nenavadni. Naša izvirna pot in avtorska predstava nas delata posebne. Vsi so nas hvalili, predvsem pa naš odnos in disciplino ter pripravljenost na sodelovanje,« je dodala umetniška vodja, ki je bila na obeh festivalih del podporne ekipe. Obeh festivalov se je udeležil tudi vodja celjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Tomaž Črnej.
BGO
Mladi so se s festivalov vrnili polni lepih vtisov (Foto: Tomaž Črnej)
12
NAŠA TEMA
Ali bi v Celju moral biti vse!
Bojan Šrot, župan MOC: »Odločitev o tem bo politična, a velikih upov ne gojim«
Z zlato medaljo Tine Trstenjak in bronasto Ane Velenšek na nedavnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru so judoistke celjskega kluba Z Dežele Sankaku skupno doslej na olimpijadah zbrale že kar pet medalj (dve še Urška Žolnir in Lucija Polavder). Če upoštevamo medalje celjskih športnikov, ki so bili člani olimpijskih reprezentanc še v prejšnji državi (na primer rokometaš Rolando Pušnik) in vedno številno zastopstvo športnikov iz Celja v vsaki olimpijski odpravi sedanje in prejšnje države, je to zagotovo razlog, da bi veljalo izjemne športne dosežke tudi trajno zaznamovati.
Izid imenitne monografije o 125-letni zgodovini celjskega športa je zagotovo ena takšnih posrečenih oblik. Najštevilčnejša zasedba celjskih olimpijcev doslej na igrah v Riu, logično spodbuja k razmišljanju, da bi Celje kot svojevrstno olimpijsko mesto in bržčas najbolj športno mesto v Sloveniji, lahko bilo tudi sedež nacionalnega športnega ali morda olimpijskega muzeja. Ali pa vsaj njegova izpostava s predstavitvijo bogate celjske športne zgodovine.
O tem smo se pogovarjali z županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom, ki se je sprejema olimpijskih judoistk in judoistov na Lopati udeležil v družbi Bogdana Gabrovca, predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije.
Ali ste se nemara ob tej priložnosti z uglednim gostom pogovarjali tudi o tem, da bi v Celju lahko bila izpostava nacionalnega olimpijskega muzeja? V pogovoru z Bogdanom Gabrovcem smo dobili vtis, da je zamisli o Celju kot izpostavi olimpijskega muzeja Slovenije zelo naklonjen?
Ne, o muzeju se nisva pogovarjala. Čeprav vem, da se v Sloveniji že dolgo veliko govori o muzeju športa, ne samo o olimpijskem muzeju. To pa ni ravno pristojnost olimpijskega komiteja, ampak bolj ministrstva za izobraževanje ali celo bolj ministrstva za kulturo. Zagotovo bi to bilo mogoče uresničiti in ideja se mi ne zdi slaba. Že pred precej časa smo v MOC razmišljali in se pogovarjali, celo ponujali možnost, da bi takšen muzej uredili v dvorani Zlatorog. Dejstvo, da je tudi Marjan Fabjan zbiratelj različnih športnih predmetov, ki imajo pomembno zgodovino, najbrž še krepi naklonjenost ideji o postavi olimpijskega muzeja v Celju. In da bi bilo njegovo zbirko dobro in smiselno tudi nekoliko muzejsko urediti, torej vse skupaj dokumentirati, urediti katalog ... Potem do tega, da bi našli ustrezen prostor in da bi takšne stvari razstavili, ne bi bilo več daleč. Seveda to pomeni tudi določene stroške. V vsakem primeru so stroški delovanja muzeja precejšnji in ne vem, če bi si jih MOC v tem trenutku upala prevzeti. To bi zagotovo moral biti skupen projekt z državo, olimpijskim komitejem in mestom.
Kar zadeva prostore za muzej, bi jih najbrž bilo
mogoče najti tudi v mestnem jedru, kjer je kar nekaj praznih stavb. Morda bi bilo takšen prostor smiselno poiskati v Športnem parku na Hudinji?
Glede izbire prostora bi bilo še najmanj težav. Prostor res stane, ko ga kupiš, še večji strošek pri takšnem projektu, kot je muzej, pa bi bilo vsakodnevno delovanje, saj bi bilo treba zaposliti določeno število ljudi. Če danes na primer pogledamo, koliko je stala dvorana Zlatorog: bila je zelo poceni, čeprav seveda malo manj kot sedem milijonov evrov tudi ni malo. Ampak za kakovostno rokometno ekipo, ki nastopa v tej dvorani, je letno tudi treba zagotoviti približno dva milijona evrov proračuna. Pred leti je bil proračun kluba še večji, kar pomeni, da gre na vsaka tri leta za delovanje dvorane toliko denarja, kolikor ga je šlo za njeno gradnjo. Zelo podobna je zgodba pri muzejih: prostor hitro urediš, torej nekaj stane, ampak vsakodnevno delovanje pa prinese s sabo precejšnje in stalne stroške.
Ampak določene muzejske
Tudi župan Bojan Šrot ima dragocen športni rekvizit, ki bi lahko bil muzejski eksponat v muzeju športa v Celju: boksarske rokavice, ki mu jih je podaril Dejan Zavec.
vsebine so pravzaprav že na voljo. Celjski zgodovinski arhiv ima razstavo o olimpijcih, kot ste omenili, Marjan Fabjan ima zasebno športno zbirko, Muzej novejše zgodovine Celje in zgodovinski arhiv sta pripravila razstavo ob sedemdesetletnici Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, NK Celje ima svojo razstavo v Areni Petrol ... Gradiva je torej dovolj, treba bi ga bilo samo povezati v celoto in nekdo bi moral storiti ta prvi korak .
Res je. Ampak to je gradivo, ki se nanaša na lokalni šport. Potem se je takoj treba vprašati, za koga bi bil takšen muzej zanimiv. Verjetno za Celjane in okoličane, za ostale že manj, za tujce verjetno sploh ne. Drugačna zgodba bi bila, če bi šlo za vseslovenski muzej športa, tudi z razstavo kakšnih medalj, športnih artiklov, ki so jih uporabili ti šampioni. Ogledal sem si olimpijski muzej v Lozani, kjer so na primer razstavljene smuči olimpijskih zmagovalcev in podobne stvari. Je pa res, da bi takšen muzej lahko bil kot del oziroma stalna postavitev muzeja novejše zgodovine, vsebinsko bi to sodilo tja. Zaenkrat se o tem nismo odločali in tudi glede na javno finančno stanje ne širimo muzejskih zbirk, ker vsaka širitev pomeni tudi stroške, za katere se mora vedeti, kdo jih bo plačeval.
Ali menite, da bi takšen nacionalni muzej športa lahko bil v Celju ali pa je to lahko samo domena Ljubljane?
Prepričan sem, da je Celje veliko bolj športno mesto od Ljubljane. Če pogledate olimpijsko reprezentanco v Riu, je bila četrtina športnikov iz Celja. Če bo na koncu prišlo do uresničitve te ideje, bo odločitev zagotovo politična. Glede na to, kako je Slovenija centralizirana, ne gojim ravnih nekih iluzij, da bi takšen nacionalni muzej športa lahko bil v Celju. Govorilo se je tudi, da bi takšen muzej postavili v Planici, ampak ... Pustimo se presenetiti.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Celjski judo še ni za v muzej
»V Celju bi bilo smiselno imeti muzej rokometa in atletike«
Muzej ogledalo odno
Marjan Fabjan, legendarni trener juda, svetovni fenomen in tvorec olimpijskih odličij v svojem športnem hramu na Lopati ne piše zgolj zgodovine juda. Kot vsestranski športni navdušenec in za-priseženec ima urejeno tudi muzejsko sobo, v kateri hrani dragocene arhivske športne rekvizite. Zbirko si lahko po dogovoru ogleda vsak, če le ujame kakšno prosto »Fabije-vo« minuto. Torej v knežjem mestu zametek športnega muzeja že imamo.
Marjan Fabjan je mož akcije, dejanj. Medtem ko se različne pristojne ustanove v Celju že leta pogovarjajo in dogovarjajo o ustanovitvi športnega muzeja, ga je sam že dodobra opremil s številnimi skoraj arhaičnimi rekviziti, ki so pisali športno zgodovino. V muzejski sobi, ki jo je Fabjan uredil v domači hiši, je tako med drugim mogoče videti eno najstarejših dirkalnih koles v Evropi in najstarejši bob, ki ga hranijo na evropskih tleh, tudi eno najstarejših žog slovenskih igrišč hrani. Veliko ima stare smučarske opreme, drsalk in kotalk. Velika je zbirka predmetov, ki so bili last znanih celjskih športnikov.
»Te stvari sem od njih odkupil ali sem jih dobil v dar.«
Pot, kako priti do posameznega rekvizita, je, kot pravi Fabjan, različna: »Veliko je blagovne menjave, določene predmete sem odkupil, spet druge dobil. Nekatere predmete sem našel zavržene in jih obnovil.«
Zasebna športna zbirka bo ostala doma
Fabjan pravi, da je pri njem mogoče videti zbirko, ki raz-
kriva razvoj športa in športnih panog na Slovenskem in v širšem evropskem prostoru. Še posebej ga zanimajo predmeti, povezani s športi, ki so nekdaj v Celju bili, a se je nanje skoraj pozabilo, pravi.
Idejo o ustanovitvi športnega muzeja v Celju Fabjan pozdravlja. »Vendar menim, da bi bilo bolj smiselno urediti na primer rokometni muzej ali muzej moštvenih športov z žogo. S tega področja se je ohranilo veliko stvari in bi res imeli kaj pokazati. Medtem ko pri individualnih športih teh rekvizitov ni tako veliko,« razmišlja najuspešnejši slovenski trener. Pravi, da je pri snovanju muzeja, posvečenega športu, pripravljen sodelovati. A ne z donacijo eksponatov. »To je moja osebna zbirka, težko pridobljena in je ne bom
kar tako odstopil. Lahko pa jo pokažem vsakemu, ki ga zanima,« pove Fabjan in doda, da lahko pomaga z nasveti, stiki in osebnimi poznanstvi. Ter seveda z veliko športnega znanja.
»Naš klub nikakor še ni zgodovina«
Seveda ob snovanju športnega muzeja v Celju ne moremo mimo juda, ki ima v mestu in srcih mnogih posebno mesto. Brez juda si večina športnega muzeja, še posebej če bi bil ta v Celju, ne zna predstavljati. Fabjan meni drugače: »Če se pogovarjamo o muzeju, potem govorimo o športni zgodovini. Naš klub nikakor še ni zgodovina.«
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
Marjan Fabjan ob enem najstarejših dirkalnih koles v Evropi znamke Daitona. Na krmilu je vgravirana letnica 1898.
Milan Rajtmajer, strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje, sicer pa od pred kratkim tudi predsednik Hokejskega kluba ECE Celje, je velik športni navdušenec.
Pred dvema letoma, v času svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji, je navdušil z imenitno razstavo dvestotih nogometnih dresov v Muzeju novejše zgodovine Celje. Meni, da bi še nekoliko razširjena
zbirka, štiristo nogometnih dresov, lahko dobila stalno mesto na štadionu Arena Petrol. Kot je povedal, ima v svoji zbirki približno šeststo različnih športnih spominkov iz vsega sveta.
»Celje kot mesto športa in športnikov potrebuje takšen muzej, saj je to tudi ogledalo odnosa mesta do športa. V Sloveniji imamo na žalost samo olimpijski muzej, ki roko na srce bolj ali manj životari in nima
Za lasten rokometni m
V RK Celje Pivovarna Laško pripravljeni i zeju, katerega ustanovitev so tudi že sam
»V RK Celje Pivovarna Laško smo že kar nekaj časa nazaj razmišljali o ustanovitvi športnega muzeja v Celju in tudi dali pobudo za njegovo ustanovitev. Vselej je takšna pobuda sprejeta z odobravanjem in na načelni ravni vsi izražajo pripravljenost za sodelovanje, se pa, kot je že običaj, zatakne pri denarju, ko je treba zamisel tudi uresničiti,« je povedal Miha Pantelič, ki je v klubu zadolžen za marketing in odnose z javnostmi.
V celjskem klubu so se zato da bi tudi dvorana Zlatorog po-
odločili, da ob letošnjem sedemdesetletnem jubileju v sodelovanju z MNZC in Zgodovinskim arhivom Celje pripravijo razstavo, ki bi lahko bila osnova za muzej RK Celje Pivovarna Laško oziroma muzeja rokometa. Že v prejšnjih letih so odlično sodelovali tudi s Pokrajinskim muzejem Celje. »Muzej rokometa bi moral biti zasnovan tako, da bo zanimiv za navijače, obiskovalce tekem, turiste, ki obiskujejo Celje, in
stala točka z dodatno ponudbo, ki je zaenkrat še ni,« je še poudaril Pantelič.
Če bi se v rokometnem klubu odločili za lasten rokometni muzej, ali bi v tem primeru vseeno bili pripravljeni del zbirke nameniti »skupnemu« športnemu muzeju? »Srce kluba je v Celju in naša športna zgodovina nam nalaga, da se povezujemo z ostalimi celjskimi športnimi klubi in društvi. Želja je imeti
NAŠA TEMA
13
slovenski muzej športa?
Muzejska stroka o športnem muzeju Celja
Vsi za, a kdo bo storil prvi korak?
Za stališče o ustanovitvi muzeja športa v Celju smo za- da s strokovnega vidika osvetlijo problematiko uresničitve	turne ustanove, ki jih vodijo, pripravljene sodelovati pri
prosili tudi direktorje treh ustanov, ki se z muzejsko dejav- takšnega ambicioznega projekta. Vsi sogovorniki podpirajo	tem projektu, a ob tem opozarjajo na postavitev strokovnih
nostjo ukvarjajo profesionalno in so zato najbolj poklicani, pobudo za ustanovitev muzeja in poudarjajo, da so kul-	standardov pri vsebini muzeja in na vprašanje financiranja.
Dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje:
»Ideja oziroma koncept muzeja športa obstaja že kar nekaj let. Je pa res, da tovrstne priložnosti, kot so izjemni uspehi celjskih športnikov na olimpijadi, lahko dajo nek dodaten vzgon tej ideji. V MNZC to idejo absolutno podpiramo, smo pripravljeni sodelovati in delimo to prepričanje, da bi si Celje kot verjetno eno najbolj športnih mest v Sloveniji zaslužilo samostojen muzej športa v Celju.
Zavedamo se, da je splošno mnenje, da takšen projekt po svoji vsebini spada pod naš muzej, in smo tudi pripravljeni narediti prve konkretne korake. Pri tem ne gre samo
za naš muzej, marveč tudi za zgodovinski arhiv, ki ima prav tako bogato gradivo in direktorja Boruta Batagelja, ki je strokovnjak za zgodovino športa. Menim, da bi v Celju še lahko našli kompetentne strokovnjake, profesionalce, ki bi k temu prispevali. Če bo kdaj dozorela politična volja za to, smo tudi pripravljeni voditi ta projekt.«
Dr. Borut Batagelj, Zgodovinski arhiv Celje:
»V zgodovini celjskega športa je bilo sicer že veliko priložnosti in primernih trenutkov, ki bi lahko bili povod za ustanovitev muzeja športa, uspehi v zadnjih letih pa so to samo še potrdili. Pri ustanovitvi muzeja je problem v
Avtor razstave o celjskih olimpijcih dr. Bojan Himmelreich in direktor zgodovinskega arhiva dr. Borut Batagelj v »bunkerju« arhiva, kjer je zdaj ta razstava. Ob izraženem interesu in predhodni najavi v zgodovinskem arhivu omogočijo ogled razstave o olimpijcih.
tem, da bi moral nekdo prevzeti iniciativo in vleči ta voz naprej, ki bi se mu kasneje vsi skupaj pridružili z vsem zanosom. Po izkušnjah iz zadnjih let, ko pripravljamo razstave za različne klube in športne panoge, opažam, da je precej gradiva in želje po sodelovanju. Res pa je, da obstane žal le pri občasnih razstavah. Zato bi bilo res smiselno >celostno< splesti takšno muzejsko zgodbo. Najprej bi bilo treba ustanoviti neko delovno skupino in logično je, da bi pomembno vlogo pri uresničevanju tega projekta
morale imeti kulturne ustanove, ki delujemo v Celju in se ukvarjamo z muzejsko dejavnostjo, je pa treba pripraviti tudi neko >širšo platformo<, ki bo povezana s športnimi organizacijami, klubi, društvi in seveda lokalno oblastjo.«
Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje:
»Menim, da bi takšen muzej bilo smiselno postaviti v športnem parku na Hudinji, kjer sta dvorana Zlatorog in Arena Petrol. Tam imata svoje prostore dva najmočnejša športna kluba
v mestu, RK Celje Pivovarna Laško in NK Celje, ki bi lahko skupaj z ostalimi klubi na tem mestu imela športno trgovino z navijaškimi predmeti in kjer bi bila tudi prodaja vstopnic.
V muzeju bi bilo smotrno na enem mestu zbrati tisto najboljše, kar lahko Celje v športnem smislu predstavi, pri tem bi seveda morala sodelovati tudi muzejska stroka, Muzej novejše zgodovine Celje, zgodovinski arhiv in seveda tudi naš Pokrajinski muzej Celje. Prepričan sem, da je pripravljenost za to. Treba bi bilo ustanoviti dokaj široko delovno skupino, ki bi morala postaviti strokovne standarde za izvedbo takšnega projekta. Včasih je problem v tem, da je preveč muzealij za zbirke,
ne premalo, hkrati pa, da so nekateri tekmovalci zelo čustveno navezani na določene predmete in jih morda ne bi želeli predati muzeju.
Takšen muzej je dokaj enostavno ustanovitvi, bistveno težje pa je, da potem uspešno deluje: da ima ustrezno vsebino, kadre in da je čimbolj dostopen za obiskovalce. Najbolj pa je pomembno financiranje: ob sodelovanju klubov in sponzorjev in verjetnem zagonskem vložku MOC bi se takšen muzej moral predvsem preživljati sam, saj si težko predstavljam, da bi z ustanovitvijo športnega muzeja dobili še enega proračunskega porabnika.«
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
sa mesta do športa
tistega obiska, ki bi ga moral imeti,« pravi Rajtmajer. Meni, da tudi vrhunski klubi premalo investirajo v svoje muzeje, saj se premalo zavedajo, da takšen muzej kaže odnos kluba do svojih simpatizerjev in navijačev, po drugi strani pa je za te klube lahko tudi tržna niša, saj na njihove tekme prihajajo navijači od vsepovsod. »Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je blagovna znamka, vrhunski evropski
klub, za katerega osebno mislim, da bi moral imeti lasten klubski muzej.«
Tudi Bojan Križaj ga (še) ne prepriča za spominek
V zbirki našega sogovornika je veliko redkih predmetov, ki jih je nabral na bolšjih sejmih in pridobil po svojih »vezah« na območju nekdanje skupne države. Med najbolj dragocenimi
uzej, a tudi skupen
sodelovati tudi v skupnem športnem mu-i predlagali
izpostavi zastavico na količku s slalomske tekme na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984. Za prodajo tega spominka ga vneto nagovarja Bojan Križaj, ki je takrat nastopil na tej tekmi. V zbirki ima tudi priznanje, ki ga je dobil vsak član jugoslovanske košarkarske reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji, odre-zek s trenerke Dražena Petroviča. »Še največ pa mi morda pomeni zastavica Košarkarske zveze Jugoslavije, kjer imam na eni strani podpise generacije legendarnih košarkarjev od leta 1976 do olimpijskih iger v Moskvi in kasnejše prav tako uspešne generacije, ki je igrala do razpada Jugoslavije.«
Milan Rajtmajer je prepričan, da je smiselno, da te stvari ne ostanejo v garažah. »Zdi se mi nespametno, da bi ljudje takšne
Miha Pantelič s trofejo trofej: pokalom za naslov evropskega klubskega prvaka leta 2004.
lasten muzej, vendar se hkrati zavedamo, da je najbrž večja zanimivost lahko takšen splošni muzej športa, kjer roko-
metu mora pripasti ustrezno mesto.«
ROBERT GORJANC Foto: RG
zgodovinske predmete hranili v zasebnih zbirkah, ampak je prav, da to pokažemo javnosti: ali v okviru občasnih razstav na primer v MNZC ali v muzeju športa.« Strinja se, da je sicer težava glede financiranja, saj je dilema, kdo naj bi bil za to odgovoren, ali država ali občina.
»Prepričan sem, če bi takšen muzej imeli v Celju, da bi marsikateri zbiratelj potem oddal ali pa posodil svoje dragocene športne spominke, ker je to del naše zgodovine. Če govorim še zase, pa mi je žena določila, da lahko imam doma za športne muzealije samo eno sobo, tako
da niti nimam prostora.« Dodal je še, da bodo prihodnje leto v klubu, ko bo jubilej ob 70-letni-ci igranja hokeja v Celju, razstavili sto hokejskih dresov, žal pa v ledeni dvorani ni prostora za stalno zbirko.
ROBERT GORJANC Foto: RG
ANKETA
Celje si zasluži športni muzej
Mimoidoče na celjskih ulicah smo povprašali, kaj menijo o morebitnem športnem muzeju in kaj bi bilo vredno, da bi v njem postavili na ogled.
Milan Rajtmajer z zastavico s sla-lomskega količka na olimpijskih tekmi moških v Sarajevu leta 1984 in spominkom, ki so ga prejeli jugoslovanski košarkarji na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji.
Petra Klepec: »Celje se mi zdi primerno za športni muzej glede na to, da smo dobili medalje celjskih športnikov na olimpijskih igrah. Veliko je športnikov, ki so se izobraževali v Celju in so tu trenirali, kot na primer Peter Kauzer. Smo dovolj veliko mesto, zakaj bi moralo biti vse v prestolnici? V muzeju bi bilo zanimivo videti razvoj določenega športa v zgodovini in dosežke športnikov iz Slovenije. Poudarek bi lahko bil na športnikih iz te regije, vsekakor pa ne sme manjkati tudi predstavitev vseh ostalih, ki so bili uspešni v kakšnem športu.«
Silvo Brezlan: »Za Celje se mi zdi primerno, da bi imelo športni muzej. Mesto si to zasluži. Se mi zdi, da imamo že tako premalo športnih društev, zato bi bilo potrebnih še več podobnih stvari, kot je muzej športa. Mislim, da bi bilo treba v muzej umestiti vse, od dresov, medalj, pokalov plavalcev, akrobatov in drugih športnikov. Vse o športu in kar je športnega.«
Lovro Kvas: »Celo življenje sem povezan s športom in se mi zdi ideja o športnem muzeju dobra. Vsekakor pa je Celje izredno primerno mesto za takšen muzej, saj je bilo in še bo veliko dobrih in uspešnih športnikov prav iz tega mesta. V muzeju bi se poleg razstav vsako leto lahko dogajalo še kaj zanimivega, sprejemi ob odličnih dosežkih na tekmovanjih ipd.« KLARA PODERGAJS, foto: KP
Obiščite nas na spletni strani! www.nt-rc.si*
novi tednik
14
KRONIKA
Položaj gasilca še vedno ni
dober Danes večja taktična vaja celjskih gasilcev
Včeraj je bil v Celju Dan gasilca. 28. septembra 1871 je bilo namreč ustanovljeno Gasilsko društvo Celje - mesto. In od takrat so se gasilska društva v občini začela razvijati. Ob tej priložnosti je bila že pretekli teden v Narodnem domu v Celju tudi osrednja slovesnost. Danes bodo gasilci Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje izvedli taktično vajo, in sicer pri stavbi podjetja Bo-sio v Bukovžlaku. Vaja bo trajala od 17.30 do 18.30, sodelovalo pa bo 60 gasilcev.
Ob letošnjemu dnevu gasilca v celjski gasilski zvezi opozarjajo tudi na to, da položaj gasilca v Sloveniji še vedno ni popolnoma urejen oziroma da še ni takšen, kot si ga gasilci zaslužijo. »Ravno v tem času na ravni države sprejemajo dopolnila Zakona o gasilstvu, toda mi, gasilci, kot izvajalci tega zakona pri tem sploh ne moremo sodelovati. Čeprav pošiljamo pisna dopolnila in predloge, nam ne odgovarjajo,« pravi predsednik Gasilske zveze Celje Vinko Sentočnik.
Druga večna težava je ureditev statusa prostovoljnega gasilca, pri čemer gre predvsem za težave, ki se poja-
Kljub težavam, na katere opozarjajo gasilci, je očitno, da gasilstvo postaja poslanstvo, ki je z leti vendarle vedno bolj cenjeno, kar se kaže tudi tako, da se zanj odloča vedno več mladih.
vljajo v odnosu med delodajalcem in prostovoljnim gasilcem, če mora ta na nujno posredovanje. Država bi morala pri tem omogočiti več olajšav za delodajalca, ki bi zatem to, da mora gasilec v določenem trenutku na teren, bolje razumel. Ne le kot izpad dela.
Tudi pri gasilski opremi za prostovoljne gasilce se pogosto zatika, predvsem zato, ker država gasilcem nalaga vedno več dela in pooblastil, stanje opreme pa je slabo, saj zadostuje le minimalnim kriterijem, še opozarja Sentočnik.
SŠol, foto: GrupA
Marsikoga je tokratna popolnoma drugačna odločitev celjskega sodišča presenetila.
V tretje popolnoma drugačna odločitev
Rimske terme denarja ne bodo vrnile? - Odločitev sodišča še ni pravnomočna
Celjsko okrožno sodišče je pred dnevi sprejelo sklep v primeru tožbe Republike Slovenije zoper družbo Rimske terme v stečaju. Gre za 3,5 milijona evrov. To je bil denar, ki ga je Evropska unija namenila za obnovo Rimskih term. Kasneje se je izkazalo, da je bil pridobljen na podlagi lažne gradbene dokumentacije, izvajalec del pa je bil Vegrad. Sodišče je zdaj odločilo, da Rimske terme tega denarja niso dolžne vrniti v proračun države.
Spomnimo, da je bilo v tej zadevi na sodišču že obsojenih nekaj oseb, med njimi tudi Hilda Tovšak kot direktorica Vegrada. Družba Rimske terme - kot pravna oseba - je krivdo priznala in ji jo je sodišče že dokazalo, torej je ta sodba pravnomočna. Toda država je nato denar terjala nazaj. In postopek je v tem delu na sodišču potekal kar nekaj časa.
Prva sodnica, ki je primer glede povračila denarja vodila, je bila Romana Gradič. Ta je kar dvakrat odločila, da so Rimske terme dolžne denar državi vrniti. A sta višje in vr-
hovno sodišče odločitvi razveljavila in vrnila v ponovno sojenje. Nato je primer prevzela druga sodnica, Mojca Turinek. Ta je zaslišala dodatne priče, predvsem z ministrstva za gospodarstvo in sklenila nasprotno. Razlog za takšno njeno odločitev je, da Rimske terme niso dobile nobene protipravne premoženjske koristi. Projekt obnove je bil sicer končan, vendar ne z denarjem Evropske unije, torej ne s tistimi sredstvi, ki so bila v spornih poslih pridobljena na podlagi fiktivnega prikazovanje gradbenih situacij.
Predstavniki gospodarskega ministrstva so to tudi potrdili in dodali, da denar za projekte zagotovi gospodarsko ministrstvo, šele nato sredstva povrne Evropska unija. Po tej razlagi sploh ni šlo za kaznivo dejanje oškodovanja na račun Evropske unije. Pri tem je še zanimivo, da je finančna uprava z izvršbo že leta 2014 Rimskim termam vzela 3,5 milijona evrov, a je morala denar vrniti, saj je bil denar v stečajni masi družbe.
SŠol, foto: SHERPA
Slaba kultura ljud kaznivo dejanje
»Samo po mamo skočim v zdravstveni dom in pridem takoj nazaj,« nam je dejala ženska srednjih let, ki smo jo na enem od parkirnih mest za invalide v Celju zasačili z osebnim vozilom, sicer z oznako invalida, vendar ni bilo mogoče opaziti, da bi voznica imela kakršnekoli težave. Ko smo jo nekaj časa čakali, da bi preverili, ali je res odšla po invalidno mamo, nismo dočakali ne nje ne njene invalidne mame.
Izjava voznice, na katero smo naleteli, je ena najbolj puhlih in najbolj izrabljenih, ki hkrati kaže na hudo zlorabo parkirne karte in parkirnega mesta, ki je rezervirano za invalide. Gre za kršitev, ki jo - če naletijo nanjo - kaznujejo občinski redarji, a tudi policisti. Tudi Medobčinskemu društvu delovnih invalidov Celje so takšne zlorabe več kot znane. Z njimi se srečujejo vsak dan.
Ironija slovenskih predpisov
Težava je v kulturi ljudi, ki niso invalidi in ki s svojim brezvestnim parkiranjem na mestih z oznakami za vozila za invalide storijo ne le prekršek, temveč onemogočijo parkiranje tistim, ki ga potrebujejo. Ne glede na redarsko ali policijsko kaznovanje država v odnosu, četudi poudarja svoje razumevanje do invalidov, še vedno stori premalo. Tudi na področju omogočanja dostopa invalidov na zanje označena parkirna mesta. Zakaj?
Zato ker v Sloveniji v popolnoma nobenem zakonu, odločbi, pravilniku ali kakršnemkoli drugem predpisu ne piše, da mora nekdo parkirno karto, na primer po smrti invalida, vrniti. Ravno zaradi tega se v praksi vsakodnevno dogajajo kršitve. Svojci pokojnih invalidov tako parkirno karto še naprej uporabljajo za parkiranje na parkirnih mestih za invalide.
Četudi v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje pravijo, da v Celju ni več veliko težav zaradi neupravičene zasedenosti parkirnih mest, pritožbe prihajajo predvsem iz nekaterih stanovanjskih sosesk. Predvsem z Otoka, s Hudinje in z Lave, kjer naj ne bi bilo zarisanih dovolj parkirnih mest.
»In to je žalostno. Parkirno karto bi moral uporabljati samo tisti, ki je do nje upravičen. Po njegovi smrti bi jo morali svojci vrniti oziroma uničiti,« dodaja predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik. »Zato trdim, da je težava v kulturi ljudi. Tudi v vzgoji mladih in osveščanju ljudi na sploh, ker če bi vsi vedeli, da to ni prav, tega ne bi počeli.«
Izkoriščevalci
Občinski redarji sicer veljavnost parkirnih kart in upravičenost do njihove uporabe preverjajo. Če ugotovijo, da gre za kršitev, vozniku karto odvzamejo in jo oddajo na upravno enoto. In parkirna karta, ki je označena s podatki invalida in tudi z njegovo fotografijo, je uradni dokument. Zato takšna kršitev diši tudi po kaznivem dejanju.
KRONIKA
15
i, ki postane tudi
Zlorabe parkirnih kart posredno omogoča tudi država
Tudi takole postavljeni parkirni karti ni več »za verjeti«. Bo morala Slovenija zakonodajo in predpise o parkiranju na parkirnih mestih za invalide še poostriti?
Pregledali smo kazenski zakonik in preverili, za kakšno kaznivo dejanje bi lahko šlo v takšnih primerih. 143. člen opredeljuje kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov. »Kdor prevzame identiteto druge osebe in pod njenim imenom izkorišča njene pravice, na njen račun pridobiva premoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let,« je zapisano v kazenskem zakoniku. Vendar bi imeli policisti pri takšni ovadbi storilca nemalo težav. Vprašanje je, če bi s takšnimi očitki sploh uspeli, saj nikjer v zakonodaji ni omenjeno, da je treba parkirano karto po smrti upravičenca, za katerega je bila izdana, vrniti. Torej lahko nekdo, ki je svojčas spremljevalec invalidne osebe in po njeni smrti le izkorišča parkirno karto, ostane celo nekaznovan.
Ostri jeziki kršiteljev
»Tudi v upravnem odboru zveze delovnih invalidov smo že večkrat govorili, da bo morala država vrnitev parkirne karte za invalide
Predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik: »Invalidi nismo nič drugačni kot drugi. Le ovirani smo, drugače imamo iste potrebe kot vsi ostali. In nihče, ki postane invalid, si absolutno ne zasluži, da je tudi zaradi takšnih kršiteljev potisnjen na rob družbe.«
po njihovi smrti jasno predpisati,« poudarja Mirniko-va. Dokler ne bo tako, bodo vrata za takšne in drugačne zlorabe na široko odprta, a tudi več možnosti bo za ostre jezike kršiteljev.
»Pred časom sem tri ure stala pred enim od tr-
govskih centrov v Celju in opozarjala voznike, ki so parkirali na mestih za invalide. Vsi, ki sem jih opozorila na kršitev, so se zdrli name! Včasih si celo mislim, da bi bilo bolje, da bi bila tiho, saj so bili nekateri takšni, da bi se me še fizično lotili. Večina tistih, ki so bili nesramni do mene, so bile ženske med dvajsetim in tridesetim letom. Večkrat opazim, da nekdo parkira na mestih za invalide in gre v bližnji lokal na kavico. Ko opazi redarje, pa vozilo hitro umakne,« pravi Mirnikova.
V društvu dobro vedo, da v občinah na Celjskem ni več problem premajhno število parkirnih mest za invalide ali to, da redarji ne bi kaznovali kršiteljev. »Vemo, da na vseh lokacijah ne morejo biti. Se pa težave pojavijo ob udarnih dneh in urah. Na primer ob nakazilu plač, ker gredo ljudje na banko, ali v jutranjih urah, ko gredo v zdravstvene domove. Dogajalo se je že, da je invalid uro čakal na parkirišče, ker je na njem parkiral nekdo, ki je le zlorabil parkirno karto,« navaja sogovornica.
Glede na 67. člen Zakona o pravilih cestnega prometa mora biti vozilo, parkirano na označenem parkirnem mestu za invalida, vedno označeno z veljavno parkirno karto. To lahko poleg upravičenca uporablja spremljevalec, ki vozi in spremlja osebo, ki je ime-tnica parkirne karte in sama ne vozi motornega vozila. Štirideset evrov znaša kazen za prekršek voznika, ki avtomobila nima označenega z veljavno parkirno karto, vendar ga na takšnem parkirnem mestu parkira. 120 evrov je globa za voznika, ki neupravičeno uporabi parkirno karto.
Kup ukrepov
Da gre za eno od področij ukrepanja, kjer se kaže na osveščenost ljudi, kažejo tudi podatki celjskih občinskih redarjev. »Lani smo proti kršiteljem, ki so neupravičeno parkirali na invalidskih mestih, ukrepali 331-krat. Letos že 265-krat,« so nam odgovorili iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo pri Mestni občini Celje.
»Težave so predvsem v tem, da občinski redarji na vseh mestih fizično ne morejo biti prisotni ves čas, zaradi tega še vedno veliko takšnih nevestnih voznikov, ki svoja vozila parkirajo neupravičeno na invalidskih mestih, ni kaznovanih. Tu mislimo predvsem na tiste, ki parkirajo za neko določeno krajše časovno obdobje. Morali bi se zavedati, da četudi parkirajo le za kratek čas, se lahko ravno v tistem času z vozilom pripelje invalidna oseba, ki ima pravico parkirati na invalidskem mestu, a zaradi trenutno tam parkiranega vozila nekega zdravega voznika tega ne more in je zato prisiljena odpeljati dalje in iskati parkirno mesto na bolj oddaljenih parkiriščih. Mesta za invalide so večinoma vsa označena v neposredni bližini javnih ustanov in več-stanovanjskih stavb ravno zato, da imajo invalidi lažji dostop,« še dodajajo v celjski občini.
Z enakimi težavami se ukvarjajo tudi v Velenju, ki se od leta 2004 ponaša z nazivom Občina po meri invalidov. Tamkajšnji redarji so na primer lani kršiteljem izdali 105 kazni, letos 67. Ravno v Velenju so dali v tednu mobilnosti tudi dobro lekcijo vsem. Pripravili so namreč dogodek Prostor brez ovir. Posvečen je bil dostopnosti gibalno in senzorično oviranih oseb. Najprej so udeleženci preizkusili, kakšen je občutek pri premikanju po prostoru na invalidskem vozičku in s prevezo čez oči. Tako so na lastni koži doživeli različne ovire na svojih poteh in ugotovili, kako pomembno vlogo imajo ustrezno načrtovanje in oblikovanje skupnih javnih površin ter kultura in osveščenost javnosti o tem.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA
Umrla zaradi silovitega trčenja
V celjski bolnišnici je umrla 51-letna udeleženka v prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto izven naselja Imeno.
26-letni voznik avtomobila hitrosti in načina vožnje v preglednem desnem ovinku ni prilagodil poteku ceste in je zapeljal na nasprotni vozni pas. Takrat je trčil v 64-letnega voznika avtomobila, ki je pripeljal mimo. 51-letnica je bila sopotnica v vozilu 64-letnika.
Za drugošolca že iščejo rešitve
Primer obravnava tudi center za socialno delo
Pretekli teden je v javnosti odjeknila novica o nasilju na eni izmed osnovnih šol na Celjskem. Drugošolec naj bi se nasilno vedel do svojih sošolcev, agresiven naj bi bil celo do učiteljev in svojih staršev. Šola že išče rešitev nastale situacije, prav tako tudi center za socialno delo, o dogodku je bila obveščena še policija.
Primer je bil povod za različne strokovne debate o tem, kaj se da narediti, da se takšni dogodki ne bi dogajali. Ravno o tem smo v Novem tedniku pisali pred nekaj meseci na podlagi podobnega dogodka na eni izmed celjskih osnovnih šol. Policisti so v takšnih zadevah nemočni, saj zoper otroka ne morejo ukrepati, edino, kar lahko storijo, je, da z mladoletnikom opravijo razgovor. Slovenska zakonodaja namreč za otroke do 14. leta ne predpisuje kazni. Zato so vsi ukrepi, ki so možni glede na določen primer, v domeni centrov za socialno delo.
Delavci centra za socialno delo so tudi s starši drugošolca opravili razgovor, zdaj bo na vrsti specialistična obravnava, tudi timski pristop, kar pomeni nujno sodelovanje staršev. V kolikor se bo izkazalo, da ima otrok vedenjske težave, bodo iskali tudi vzroke zanje in bodo otroku ponudili strokovno zdravstveno pomoč. Ena izmed možnosti je tudi spremljevalec otroka v času pouka, ki ga lahko umiri, vendar se glede na dosedanje izkušnje v Sloveniji te stvari dobro berejo na papirju, v realnosti pa so mnogokrat težko izvedljive. Zadnji primer pa jasno kaže, da je tudi prešo-lanje otroka neučinkovit ukrep. Ravno drugošolca so na šolo, kjer zdaj povzroča težave, zaradi katerih so v skrbeh starši njegovih sošolcev, že prešolali.
Gorelo v zaporu
V	torek popoldne je zagorelo v eni izmed zaporniških celic v celjskih zaporih. Po do zdaj znanih podatkih naj bi eden izmed pripornikov zanetil požar na posteljni vzmetnici. Požar so pogasili pravosodni policisti in celjski poklicni gasilci. Višina škode še ni znana.
Pripornik, ki je požar zanetil, naj bi bil lažje poškodovan, prav tako so zdravniško pomoč poiskali tudi trije pravosodni policisti zaradi dima, ki so ga vdihavali med gašenjem. Policisti in vodstvo celjskih zaporov še preiskujejo okoliščine požara.
V	torek je zagorela tudi lesena delavnica ob stanovanjski hiši na Savinjskem nabrežju na Polzeli. Ogenj je začel gasiti domačin, ki so mu morali prvo pomoč nuditi gasilci, saj se je zastrupil z dimom. Je pa v noči na sredo zagorel tudi kiosk v Resljevi ulici v Celju. Poškodovan ni bil nihče. Tudi v tem primeru višina škode in vzrok požara še nista znana.
Občina, varna in mladim prijazna
Zavod Vozim, ki že nekaj let izvaja akcijo predavanja po srednjih šolah Še vedno vozim - vendar ne hodim, je v času tedna mobilnosti opravil kar 25 predavanj o prometni varnosti v celjskih srednjih šolah. Mladim predavajo invalidi, ki so tudi člani Društva paraplegikov JZ Štajerske in ki so postali invalidi ravno zaradi prometnih nesreč. Predavanja se vrstijo vzporedno tudi v sklopu projekta Mestna občina Celje - varna in mladim prijazna. S tem projektom želijo s tovrstnimi delavnicami o doslednem pomenu upoštevanja cestnoprometnih predpisov ozavestili vse dijake tretjih letnikov v celjskih srednjih šolah.
SŠol
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Odprtje razširjene industrijske prodajalne tovarnice sveč svečarstva Jelenko
Svečarstvo Jelenko iz Celja, ki letno izdela dva milijona sveč, vas vabi na odprtje razširjene industrijske prodajalne v Ipavčevi ulici 20 v Celju. Na ta dan vam nudi posebne akcijske cene in stekleno svečko za prvih tisoč kupcev.
Družinsko podjetje Jelenko iz Celja se s svečarstvom ukvarja že 29 let. Svečarstva, ki svoje izdelke prodajajo v večja trgovska središča, imajo proizvodnjo prilagojeno sezoni, kar pomeni, da glavnino sveč izdelajo pred dnevom spomina na mrtve. Jelenkovi sodelujejo v prvi vrsti z manjšimi kupci, zato je njihova proizvodnja bolj kot ne enakomerno porazdeljena celo leto. Petino proizvedenih sveč prodajo v lastni trgovini, ki je
neposredno ob delavnici, preostale pa manjšim trgovskim verigam, lokalnim trgovcem in cvetličarjem. Nekaj jih po besedah lastnika Boštjana Jelenka, kljub temu da je trg za prodajo sveč v Evropi majhen, izvozijo tudi v tujino. Kultura prižiganja nagrobnih sveč je namreč razvita le v nekaterih krščanskih državah. Poleg Slovenije in Hrvaške so to še Poljska, Portugalska, Italija in Grčija.
Uvožene sveče iz držav v razvoju za slovenske svečarje ne predstavljajo hujše konkurence, saj gre za volumenski proizvod, katerega cena se viša z dolžino prevoza. So pa zato za slovenske svečarje vedno bolj konkurenčna invalidska podjetja, ki se čedalje bolj poslužujejo proizvo-
dnje sveč. »V Sloveniji je njihova proizvodnja petdesetkrat večja od porabe. Konkurenca na trgu je zelo huda, cena izdelkov pa iz leta v leto pada, kljub temu da so materiali vedno dražji,« pojasnjuje Jelenko.
Svečarji so bili med prvimi, ki so pospravili za sabo
Slovenija je edina država, ki ima urejeno reciklažo nagrobnih sveč, financirajo pa jo podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo proizvodnjo. Od vsake prodane sveče plačujejo okoljsko takso, ki znaša približno sedem odstotkov cene sveče. Strošek te takse se nameni za nakup primarne surovine.
Od začetku 80. let prejšnjega stoletja je uporaba sveč med Slovenci neprestano rasla, pred približno šestimi leti pa je zaradi gospodarske krize in obenem tudi vedno močnejšega okoljskega osveščanja začela rahlo upadati. Zanimivo je, da sodimo po njihovi uporabi v sam svetovni vrh. Pred nami so zgolj še Hrvati. Če so bile pred nekaj leti na prodajnih policah zgolj sveče v rdečih in belih plastičnih lončkih, se je v zadnjem času njihova ponudba močno razširila. Poleg tega, da so najrazličnejših barv in oblik, je mogoče izbirati celo med ekološkimi in elektronskimi svečami.
Vedno več ekoloških sveč
Sveče lahko nastanejo na več načinov. Osnovna materiala, iz katerih jih najpogosteje izdelujejo v svečarstvu Jelenko, sta parafin in parafinsko olje. Sve-čar najprej s strojem za pihanje plastike izdela plastični lonček, ki ga nato napolni s stopljenim parafinom in doda stenj. Celjsko podjetje, ki se v prvi vrsti ukvarja z izdelovanjem
klasičnih nagrobnih sveč, se v zadnjih letih ukvarja tudi s proizvodnjo ekoloških sveč. V njih je namesto parafina tekoči vosek, shranjen v plastičnem ovoju, ki ga preprosto vstavimo v ovitek sveče. »Tekoči vosek je v primerjavi s parafinom veliko bolj prečiščen in zato ustvarja manj škodljivih izpustov. Prav tako v primerjavi s parafinom zgori v celoti, ostane zgolj čista plastika, ki jo predelamo
kot primarno surovino,« pojasnjuje Jelenko, ki je ponosen, da so tovrstne sveče razvili prav v njegovem podjetju.
Smernice postavljajo cvetličarji
Podjetje Jelenko samo izdeluje tudi nekaj modelov plastičnih lončkov. Če so na pokopališčih še pred nekaj leti prevladovali zgolj rdeči in beli, se je njihova ponudba v zadnjih
letih precej razširila. Smernice narekujejo predvsem cvetličarji in aranžerji.
Za mnoge potrošnike je bolj kot barva pomembno, kako dolgo sveče gorijo. Jelenko pravi, da je to odvisno predvsem od debeline stenja. Debelejša kot je vrvica, višji in močnejši je plamen. Kakovost sveče je torej odvisna od razmerja med parafinom in stenjem.
Promocijsko besedilo
Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 planina pri Sevnici
ASFALTK
+386 3 7491 031 +386 3 7481 032 asfalt.kovac@siol.net
Obiščite nas na spletu!
uuuuuuuuuuuuuu
Novi tednik in Radio Celje s prenovljeno podobo:
^ www.novitednik.com ^ www.radiocelje.com
Najpomembnejše informacije iz regije za vas!
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedi«? г №№ji www.nt-rc.si
Obiščite nas na novi spletni strani!
novi tednik
Vedno г илеисзј/
TEL: 041693394
PRODAJA IN SERI/IS TRAKTORJE!/
<PTIKN

•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
MARJAN TERŽAN.sp.
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
* 10% popust* ob nakupu
-k HoreRcijskih in sončnih očal
POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO
fMLjgcl ГШСА
V Qrtvenirrüick 1, vas, 3000 Celje
www.sivilr^^^f^0,^
Vi. M. Qrwtrdrroick 1,	-r-j . f)4/\ 0L.4 ГрЈО
Nove m W00 Ulj?	I U.. UP I 6 1 P Uli
тамбЖШГ Ä mm
DELOVNI ČAJ: /m. - pet.: odl do- 1II.uk; mir.: o&i.&trW.urt
INOVOMAT
I AVTO STEKLO CENTER Д
V PROSTORIH AVTO CELJA
Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322

z™Ne. 10.РШ1ЕДКГОМ
novi tednik	nnPiDT	1 "7
Št. 39, 29. september 2016	ОГОП1	I/
Nalili so si čistega - piva
Zmaga s 30:28 obliž na slab obisk gledalcev - Razburjen slovenski selektor
Čeprav ni bil domači poraz z Vardarjem (v ligi Seha) usoden, pa je bil zaradi končne razlike -enajstih golov - boleč. Rana je skelela in igralci so se v sobotnem večeru, 17. septembra, zaprli v slačilnico. Ali so si nalili čistega vina? Na vprašanje Urbanu Lesja-ku je prvi odgovoril trener Branko Tamše: »Piva!« In tudi prav je tako. Bojda ni bilo težkih besed, iskali so rešitve.
Le teden dni kasneje je bilo kot na dlani, da so jih našli - v precej pomembnejšem obračunu, z Zagrebom v ligi prvakov, ki je vselej tudi prestižen. Le 2.500 gledalcev bi se nagnetlo tudi v dvorano Golovec. A bili so pravi - niso odločile »vuvuzele«, temveč grla in dlani.
»Bili smo fenomenalni«
Za tri gole so najprej povedli Hrvati, deset minut pred koncem pa je to uspelo tudi »pivovarjem«, ko je bilo 25:22. Gostje se niso predali, odločilne gole pa so nato dosegli Povilas Babarskas, Blaž Janc in Tilen Kodrin. Najbolj učinkovit je bil s sedmimi zadetki Luka Žvižej: »Ključni igralec je bilo občinstvo. Že dolgo ni bilo takšnega vzdušja. Tistim, ki jih ni bilo, jim je seveda žal in zagotovo bodo naslednjič z nami.« Pet golov je dodal Blaž Janc, prava mojstrovina je bila njegova samostojna akcija za 23:22 v 46. minuti: »Vsa čast ekipi. Po zelo visokem porazu z Vardarjem nam je uspel dvig igre. Imeli smo dobro realizacijo strelov. Držali smo se trenerjevih navodil. Bili smo feno-
menalni!« Dodal je: »V Sloveniji je najlepše premagati Gorenje, od tujih ekip pa Zagreb. Z modrim kartonom in morebitno kaznijo se trenutno ne obremenjujem, saj je zdaj čas za veselje.« Iz EHF ni bilo sankcije in Janc je sinoči igral v Frankfurtu.
»Pravo Celje še sledi«
Celjsko moštvo je odlično vodil domiselni in spretni Miha Zara-bec, ki je zadel trikrat. Ni ga zajela evforija: »To še ni pravo Celje. Manjkalo je nekaj hitrih protinapadov. A bili smo zbrani vseh 60 minut. Zasluženo smo zmagali. Sledi stopnjevanje forme, sezona bo še dolga.« Njegova napoved tekme, češ da ne gredo iz dvorane, dokler ne bodo zmagali, je bila zadetek v polno: »Pekel nas je poraz z Makedonci, zato smo bili tako odločni. Ko stopimo skupaj, smo močni. A pravo Celje še sledi ...« O razlogih za poraz je spregovoril David Miklavčič, desni zunanji napadalec Zagreba: »Preveč lahkih golov smo dovolili gostiteljem. Vse to je bilo plod naših napak, ne njihove dobre igre.«
Kletvica in potica
Celjski rokometaši so v 17. medsebojni tekmi v ligi prvakov sedmič premagali Zagrebčane, ki so ostali pri devetih zmagah, ena tekma pa se je končala brez zmagovalca. Da je bil zelo jezen, je trener gostov Veselin Vujović dokazal tik pred novinarsko konferenco, ko je v dialogu z novinarjem nacionalne televizije omenjal spolne organe, ušla mu je tudi kletvica. Očitano mu je bilo, da se ni
Borut Mačkovšek je dosegel le en gol. To je po eni strani razveselilo Veselina Vujovića, po drugi strani pa je bil v vlogi slovenskega selektorja lahko razočaran. A Branko Tamše (še) ni obupal.
sprehodil skozi »mešano cono«, kar je sicer obvezno. Uradni del je slovenski selektor začel v šaljivem tonu: »Kot bi mi Slovenci rekli, da življenje ni potica. Sestavljeno je iz zmag in porazov. Celje je imelo tokrat vseskozi pobudo. Ključno obdobje je bilo v drugem polčasu,
Prihodnji teden začetek košarkarskega plesa
Celjsko območje bo imelo v prvi slovenski ligi za košarkarje še naprej pet predstavnikov, polzelske Hopse, laški Zlatorog, šentjurski Tajfun, Rogaško in Terme Olimia iz Podčetrtka, novinca v ligi.
Šoštanjska Elektra bo po izpadu iz prve lige tekmovala v drugi ligi. Prva liga bo štela dvanajst moštev. Ker jo bo vodstvo lige v prihodnjem letu skrčilo na osem ekip, bodo ob koncu sezone v nižji rang tekmovanja izpadli trije klubi.
Rogaška s prenovljeno dvorano
Košarkarji Rogaške imajo za novo sezono znova visoke cilje, sprva uvrstitev v ligo za prvaka, zatem boj za najvišja mesta. Domače tekme bodo igrali v prenovljeni dvorani, ki je zdaj povsem modro obarvana. Tudi sedišč je več, saj so postavili dodatno tribuno. Rogaška, ki je precej spremenjena v primerjavi z minulo sezono, je v generalki pred novo sezono s 75:74 premagala Zlatorog. Varovanci trenerja Damjana Novakoviča bodo v uvodnem krogu (8. oktober) gostovali v Podčetrtku. Terme Olimia bo po preboju iz druge lige še naprej vodil trener Boris Zrinski. Slednji se bo med prvoligaško druščino z moštvom poizkusil izogniti zadnjim trem mestom.
Vsi v ligo za prvaka?
Zlatorog in Tajfun imata jasen cilj, preboj v ligo za prvaka. Tako Laščani kot Šentjurčani imajo zelo spremenjeni zasedbi. »Pivovarje« bo še naprej vodil trener Aleš Pipan, medtem ko je Dejana Mihev-ca, ki je odšel h Krki, v Šentjurju zamenjal Krešimir Bašić. Tako eni kot drugi so v pripravljalnem obdobju igrali toplo-hladno. Tudi Hopsi si v novi sezoni želijo v ligo za prvaka. Med sezono se bo videlo, ali je trenerju Boštjanu Kuharju po številnih odhodih uspelo sestaviti zasedbo, ki bi lahko posegla med želena mesta. Zlatorog, Rogaška in Tajfun bodo tekmovali tudi v pokalu Alpe Jadran.
Derbi že na začetku
Že pojutrišnjem se bo začelo državno prvenstvo za košarkarice. Naslov bo branil celjski Athlete. V uvodnem krogu bo derbi s Triglavom iz Kranja, ki bo v dvorani Gimnazije Celje - Center. Trener Damir Grgič ima znova najmlajšo ekipo v zgodovini kluba. Če smo v pretekli sezoni mislili, da mlajše ne more imeti, pa se je to zgodilo med poletjem, ko sta Celje zapustili izkušeni Tina Trebec in Tina Jakovina. Slednja se je podala v Italijo, medtem ko je Trebčeva okrepila Ilirijo. Ljubljanski klub je sestavil zanimivo in izkušeno ekipo. Cilj je sam vrh, kamor si poleg Athleta želi še Triglav. Obeta se nam nova zanimiva sezona v ligi z devetimi ekipami.
MITJA KNEZ
ko smo imeli na igrišču dva igralca več, pa tega nismo izkoristili.«
Dinamit za novo veselje
Trener zmagovalcev Branko Tamše je postregel z dokaj kratko izjavo: »Iskrene čestitke fantom, da so se v štirih dneh prilagodili na obrambo 5-1 in prikazali solidno igro, ki je bila dovolj za zmago. Obenem bi se zahvalil publiki, ki je verjela v nas.« Nismo želeli, da ostane le pri tem, kajti Tamše se nikoli ni izogibal analiz po porazih, zato je bilo prav, da se razgovori tudi po veliki zmagi: »Uspešno smo preboleli poraz z Vardarjem. Priprava na hrvaškega prvaka je bila zahtevna. Povsem
na novo smo sestavili obrambo 5-1. Menim, da je dobro delovala. Vratarja sta zbrala le šest obramb. Odlično smo reagirali ob dveh zaporednih izključitvah, ko nismo prejeli gola, celo zabili smo ga. Fantje imajo še precej dinamita, zato se nadejam, da se bomo še večkrat veselili.« Doslej je kar 19 rokometašev igralo tako za Celje kot za Zagreb. V soboto so trije slovenski reprezentanti nosili drese Zagreba, v celjskem moštvu ni bilo hrvaškega reprezentanta. V nemškem Heppenheimu rojeni Kristian Bečiri ima sicer hrvaško državljanstvo, od izbrane vrste pa ga loči še »vsaj nekaj sezon«.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
t
2. SLOVENSKA LIGA AMERIŠKEGA NOGOMETA
■ЈКШјм GOLO DIGGERS
SLOVENSKA BISTRICA WEREWOLVES
NEDELJA, 2. OKTOBER 2016
IGRIŠČE ŠPORTNEGA CENTRA ŽALEC
^ŠT
V sodelovanju s Turističnim društvom Žalec v sklopu dogodla ZBIRAMO ~ D™/™ DOBRODELNE PRISPEVKE, li jili bomo штеги i Žigu Potočniku la tandems ko žaleč kolo, da bo Jahko uresničil woje kolesarske lelje, ki so sedaj oemogoJe.
cj c
-C C
> C
Z
C
a
18
ŠPORT
Piše: ANDREJ SUSTERIC
Trenutno najboljši desni krili v Sloveniji, Celjan Gašper Marguč ...
Menjava trenerja in vsi domači naslovi
Počastitev obletnice naslova evropskih prvakov
Ob deseti obletnici naslova evropskih prvakov. Z leve so v sprednji vrsti Slavko Kolar, Slavko Ivezič, Vlado Privšek, Tone Turnšek, Miro Požun, Andrej Sušterič in Milan Zupančič, v srednji vrsti Rado Pantelič, Miro Kocuvan, Rado Petru, Miran Maksimovič, Dani Novak, dr. Rudi Cajavec, Valter Ernst, Albert Domladis, Marko Jugovič, Andrej Feldin, Herman Wirth, Andrej Kresnik, Primož Mori in Franjo Kunej, v zgornji vrsti pa Igor Šolman, Boris Vrščaj in Zoran Culk. Manjkajo Stefan Jug, Saša Lešek, Renata Prelogar, Zvone Kozjak in Mičo Bundalo.
Pred drugim delom državnega prvenstva v sezoni 2013/14 je vodstvo kluba 11. decembra 2013 odstavilo trenerja Vladana Matića in z njim tudi vse tri pomočnike (Perića, Wirtha, Anderluha). Novi trener je postal Velenjčan Branko Tamše, ki je za pomočnika izbral Stanka Anderluha in Hermana Wirtha.
Ligo prvakov so Celjani najprej odigrali v skupini A in zasedli 3. mesto (vrstni red: 1. Veszprem, 2. Rhein-Neckar Löwen, 3. Celje PL, 4. Motor Zaporožje, 5. Croatia osiguranje Zagreb, 6. St. Petersburg), nato so v osmini finala po tesnem rezultatu izpadli v tekmi s kasnejšim evropskim prvakom, nemškim Flensburgom. V Celju je bilo 26:25, v Nemčiji 30:27.
24. aprila 2014, ob deseti obletnici osvojitve naslova evropskega prvaka, so se v »rokometni« gostilni Amerika zbrali nekateri najpomembnejši akterji največjega celjskega in slovenskega klubskega uspeha. Žal brez najpomembnejših akterjev - igralcev! Sicer so organizatorji tega srečanja pripravljali promocijsko tekmo CPL 2004-CPL 2O14 z že potrjeno udeležbo nekaterih najpomembnejših
igralcev evropskih prvakov (Rutenka, Kokšarov, Zorman, Vugrinec, Milosavljević ...), a se klub na ta predlog žal ni odzval. Ob tej slovesnosti je v gostilni Amerika izšla in bila prisotnim prvič predstavljena monografija Andreja Šušteriča z naslovom Zgodovina celjskega rokometa - od začetkov rokometa v Celju in ustanovitve kluba do naslova evropskih klubskih prvakov.
Po rednem delu državnega prvenstva 2013/14 so Celjani za pet točk zaostajali za Velenjčani, a so nato brez poraza v končnici - po treh neuspešnih sezonah - vendarle osvojili osemnajsto zvezdico. Še pred tem so v finalu pokala RZS 2. marca 2014 v Celju visoko premagali Sviš iz Ivančne Gorice (31:16) in v tem tekmovanju vpisali svoj 17. naslov.
Uspešni mladinci
Celjski mladinci so osvojili 9. naslov državnih prvakov. Tista generacija je državne naslove osvojila v vseh starostnih kategorijah, mladinski pa je bil prvi za Celje po »sušnih« desetih letih, od trofejne sezone 2003/04. Nekateri med njimi so nastopili tudi že za člansko moštvo v sezoni 2014/15: Blaž Janc (celo naj-
boljši strelec članske ekipe 2014/15 - 249 golov), Blaž Blagotinšek (že tedaj članski državni reprezentant), Jaka Malus, Urh Kastelic, Gal Marguč in Rok Cvetko.
Pred začetkom sezone 2014/15 so celjski rokometa-ši tretjič osvojili superpokal - Celje PL - Sviš Ivančna Gorica 31:22, 30. avgusta 2014 v Portorožu.
V organizaciji portala ro-komet.net in ob podpori RZS je potekal izbor najboljših
slovenskih rokometašev za koledarsko leto 2014. Za najboljšega mladega rokometaša v Sloveniji je bil izbran celj ski igralec Blaž Janc (32,44 % glasov), medtem ko je v »absolutni« kategoriji slavil njegov soigralec Miha Zara-bec (23,52 %) pred Celjanoma Gašperjem Margučem (22,56 %), ki je po sezoni 2013/14 prestopil v madžarski Veszprem, in Draganom Gajičem (12,08 %), ki je že igral v Franciji.
Ligo prvakov 2014/15 so Celjani odigrali v skupini C in zasedli predzadnje, 5. mesto ter izpadli iz nadaljnjega tekmovanja (vrstni red: 1. Veszprem, 2. Vardar, 3. Rhein-Neckar Löwen, 4. Montpellier, 5. Celje PL, 6. Cehovski medvedi).
V finalu domačega pokala in treh finalnih tekmah končnice državnega prvenstva so celjski rokometaš v vseh štirih dvobojih obeh tekmovanj prepričljivo premagali Gore-
nje iz Velenja ter s tem osvojili osemnajsti pokalni in devetnajsti državni naslov - četrtič v samostojni Sloveniji brez ene same izgubljene točke.
Celjsko desno krilo Blaž Janc je bil v konkurenci še sedmih mladih evropskih igralcev na predlog EHF kandidat za najboljšega novinca v ligi prvakov 2014/15.
Naslednjič: Jubilejna, 25. sezona (36. del)
Foto: arhiv RK CPL arhiv NT (SHERPA)
Ekipa v sezoni 2014/15. Z leve sedijo Andrej Feldin (tehnični vodja), David Razgor, Blaž Janc, Urban Lesjak, Urh Kastelic, Matevž Skok, Miha Zarabec, Gal Marguč in Herman Wirth (trener vratarjev), v srednji vrsti stojijo Jaka Malus, Vid Poteko, Tilen Kodrin, Branko Tamše (trener), Luka Žvižej, Šime Ivić in Rok Žuran, v zgornji pa Stanko Anderluh (pomočnik trenerja), David Miklavčič, Blaž Blagotinšek, Michal Kasal, Ivan Slišković, Živan Pešić in Tomaž Ocvirk (kondicijski trener).
Slovenska glasba pri zobozdravniku v Riu
Castni občan Gornjega Grada Franček Gorazd Tiršek
Strelcu Frančku Gorazdu Tiršku, dobitniku srebrne medalje na parao-limpijskih igrah v Riu, je Občina Gornji Grad pred tednom dni sprejem pripravila na veseličnem prostoru v središču občine.
Tirška so pozdravili z gasilskim curkom. Poleg domačega župana Stanka Ogradija mu je čestitala tudi podžupa-nja mestne občine Velenje Breda Kolar. Igral je zgornjesavinjski Ansambel Golte. »Prva medalja pred štirimi leti je bila nepozabna in tedaj so ljudje okoli mene kar >ponoreli<. Tudi letos
je bil sprejem spodoben. Ogromno čestitk sem prejel. Resnici na ljubo pa se pozna, da so se ljudje razvadili in od mene pričakujejo visoko uvrstitev,« nam je pripovedoval »Nani« in poudaril, da je med svojimi ljudmi najraje.
Vselej je dobre volje. Je tiste vrste človek, ki ne pozabi anekdot, ki se vrstijo. »Ko smo se po pristanku v Rio de Janeiru vkrcali v avtobus, mi je iz zoba izpadla plomba. To se mi doslej še ni pripetilo. Zavil sem z očmi in pomislil, kaj vse se mi še mora zgoditi. Spomnil sem se na olimpijske igre v Londonu,
kjer se mi je pokvarila puška. Do tekme ni bilo časa za obisk zobozdravnika. Med obroki sem moral paziti, kako jem. Tekmoval sem z odprtim zobom. Potem sem obiskal kliniko. Med vpisovanjem v kartoteko me je zobozdravnik vprašal, iz katere države prihajam. Cez nekaj minut sem sedel na stolu z odprtimi usti, v ozadju pa je zadonela slovenska pesem. Brazilec je vrtal, mene pa ob zvokih glasbene skupine Donačka ni prav nič bolelo.«
DEAN ŠUSTER Foto: ŠTEFKA SEM
ŠPORT
19
Junaki Volaš, Pišek in Rozman
Velenjski napadalec Bojan Vručina se je izkazal z lepim zadetkom.
Velenjčani razveselili Ljubljančane
Nogometaši Rudarja so po porazu v Krškem (1:0) vpisali veliko točko proti Mariboru. Ob jezeru se je tokrat zbralo približno tisoč gledalcev. Med njimi so bile tudi mlajše selekcije, kar se je izkazalo za dobro potezo, saj je bilo vzdušje odlično.
Gostujoča navijaška skupina Viole je bila preglašena in po tekmi smo lahko na enem od družbenih omrežij zasledili tudi naslednji zapis: »Otroški vrtec Velenje odčital lekcijo navijanja >velikim< Violam iz Maribora.« Že v četrti minuti se je med dvema domačima branilcema dobro znašel Milivoje Novaković, a je bil vratar Matej Radan na mestu. V 26. minuti je bil nemočen, potem ko je Marwan Kabha podal v kazenski prostor, kjer je Jean Claude Bil-long pozabil na Novakovića. Slednji je žogo lepo ustavil s prsmi, nato pa jo poslal pod prečko. Velika priložnost za izdatnejšo prednost se je v prvem polčasu po še eni veliki napaki domače obrambe ponudila tudi Luki Zahoviču, ki je ostal sam v kazenskem prostoru, a je z obrata streljal mimo vrat. Za gostitelje je dvakrat poizkusil John Mary, obakrat se je izkazal vratar Jasmin Handanović.
Vručina zelo vroč
V drugem delu so Velenjčani zaigrali napadalneje, kar se jim je obrestovalo v
66. minuti. Damjan Trifko-
vič je podal z leve strani, Klemen Bolha je žogo vrnil v sredino, kjer jo je pričakal Bojan Vručina in z izjemnim strelom pod prečko ugnal nemočnega Handanovića. Do konca srečanja je Rudar pritiskal, iskal zmagoviti gol, vendar so bili poskusi Bolhe, Darka Zeca in Mateja Etero-vića brez uspeha. Rezultata v Velenju so bili razumljivo zelo veseli v taboru Olimpi-je, ki ima pred Mariborom ponovno štiri točke naskoka.
V Koper odločno po zmago
Za domače moštvo je bil neodločen rezultat proti evropski ekipi, kakršna je Maribor, lep uspeh. »Najbolj sem zadovoljen s pristopom in tudi z igro. To je bila zelo dobra tekma, predvsem v drugem polčasu, ko je bil tempo zelo hiter, priložnosti pa veliko. Gostje so bili boljši v prvem polčasu, mi smo bili za odtenek boljši v drugem. Točka je proti ekipi, ki v zadnjih sezonah uspešno nastopa v evropskem tekmovanju, lep uspeh,« je dejal trener Rudarja Slobodan Krčmarević. Trifkovič, ki je v velenjskem dresu odigral 201. prvenstveno tekmo, je pristavil: »Gostje so zadeli iz edine prave priložnosti. Imeli so sicer še nekaj manjših. Zadovoljen sem s točko, saj vemo, kaj je Maribor. A roko na srce, iztr-
žili bi lahko še več. Lahko pa bi tudi izgubili.« Rudar je po enajstih krogih na sedmem mestu. Vpisal je po tri zmage in remije ter pet porazov. Zaostanek za šestimi Celjani znaša štiri točke. Zasedba trenerja Krčmarevića bo v soboto gostovala v Kopru. »Tja bomo šli po vse tri točke. Liga je takšna, da lahko vsak vsakogar premaga. Mi imamo dovolj kakovosti, da spet zmagamo,« meni Trifkovič.
»Žika« športni direktor
Iz velenjskega kluba so po remiju z Mariborčani sporočili, da je Živojin Vidojević postal nov športni direktor kluba. Vidojević se je junija priključil strokovnemu štabu (opravljal je vlogo pomočnika trenerja), odslej pa bo skrbel za športni del. 47-letni Velenjčan, nekdanji nogometaš Rudarja, je z velenjskim prvoligašem dosegel največji uspeh v zgodovini kluba, ko je v sezoni 1997/98 osvojil naslov pokalnega prvaka. V dresu Rudarja je dosegel 27 golov.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Rudar (4-2-3-1): Radan - Bolha, Zec, Billong, Mu-žek - Lotrič, Babić - Pišek, Trifkovič, Vručina - Mary. Igrali so še Grgić, Dodlek, Eterović.
V	11. krogu prve slovenske nogometne lige so v gosteh zmagali le Celjani: Gorica -Celje 0:1, Rudar - Maribor 1:1, Aluminij - Koper 0:0, Domžale - Krško 5:0 in Olimpija - Kalcer Radomlje 2:0.
V	Novi Gorici se je sicer začelo neugodno, že v 19. minuti je moral z igrišča zaradi poškodbe Tadej Vidmajer. Irfan Hadžić je imel prvo priložnost, a ni sprožil natančno, potem pa je priigral prosti strel v zelo ugodnem položaju za prosti strel. Izvrstno ga je izvedel Dalibor Volaš. Da so tri točke pripotovale v Celje, sta bila zelo zaslužna še vratar Matjaž Rozman in vezist Janez Pišek, ki se je po poškodbi Vidmajerja (koleno) prelevil v branilca in v eni izmed akcij žogo izbil izpred golove črte.
Član Športno-rekreativ-nega kluba Celje Domen Dornik je prvič nastopil na tekmi svetovnega pokala v triatlonu. V ekvadorskem Salinasu je v šprintu (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka) zasedel 16. mesto v konkurenci 56 tekmovalcev.
Dornik, ki bo čez približno mesec dopolnil 25 let, je bil vesel, saj je poskrbel za najboljšo slovensko moško uvrstitev doslej: »Med plavanjem je bilo veliko gneče, komaj sem se prebil do vodilne skupine. Na kolesu se ni dalo pobegniti in vsi smo samo čakali na tek. Noge tokrat niso bile najboljše, a sem vseeno zelo zadovoljen z rezultatom.« Za zmagovalcem, Špancem Fajardom, je zaostal 49 sekund. Dornikov trener Sandi Ivančič je tekmo spremljal na spletu: »Rezultat je odličen in je plod njegovega dela v zadnjih treh letih. Malo smo se bali, kako bo debitiral v svetovnem pokalu. Glede na njegov letošnji nastop na evropskem prvenstvu sem bil prepričan, da se lahko
Sreča ob goriških strelih
Celjska ekipa je torej nadoknadila izgubo točk v Areni Petrol sredi prejšnjega tedna, ko je proti Olimpiji igrala bojazljivo, po zaostanku pa prikazala svojo moč, a izenačiti ni uspela. V Novi Gorici je bila tudi sreča na njeni strani. »Zelo pomembno je bilo, da smo povedli, kajti postavili smo se zelo napadalno. Volaša dlje časa ni bilo na slovenski sceni in si zelo želi doseči gol. Z njim smo resnično zadeli v polno. Izkazal se je tudi vratar Matjaž Rozman in je prava konkurenca Maticu Kotniku,« je poudaril trener Robert Pev-nik. Naslednji tekmi bosta v Celju (Aluminij, Koper). »Če ne premagamo ekipe Aluminija, bodo točke iz Nove Gorice izgubile veljavo. Motivacija
enakovredno bori z najboljšimi na svetu. Zdaj to ve tudi sam!« Trboveljčan Dornik je bil letos na EP v Lizboni 27., na lanskih evropskih igrah v Bakuju je bil za dve mesti
ne bo izostala, želimo si treh točk in tudi osvojili jih bomo. Imamo kakovost in kratkoročni cilj je skok pod vrh lestvice,« je optimističen Pevnik, ki še ne ve, ali bo lahko v soboto računal na vezista Gorana Cvijanoviča.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Lestvica 1			. SNL
OLIMPIJA 10	8	1	2 17: 6 25
MARIBOR 10	6	3	2 19:10 21
DOMŽALE 10	6	2	3 24:11 20
GORICA 10	5	1	4 11: 8 16
LUKA KOPER 10	5	1	4 9: 8 16
CEDE 10	5	1	5 12:12 16
RUDAR 10	3	3	5 13:14 12
KRŠKO 10	3	3	5 9:18 12
ALUMINIJ 10	2	3	6 9:17 9
KALCER 10	0	4	7 7:26 4
slabši. Pri ŠRK Celje upajo, da bo njihov član resen kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.
DŠ
Foto: arhiv DD
Dornik 16. v Ekvadorju
Domen Dornik (desno) v družbi Nemca Stimmla, ki je bil 33.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.	Uredništvo NT&RC
ODDAM
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PEUGEOT 304 oldtimer, letnik 1973, registriran in xara karavan 2,0 hdi, letnik 2005, neregistrirano, brezhibno, prodam. Telefon 041 277-618. 2210
KUPIM
OSEBNI avto za lastno uporabo, lahko tudi poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 031 783-047. 2186
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420 tli ■ 141954 2K
Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko
STROJI
PRODAM
ŠIVALNI stroj Bagat 555, vgrajen v stoječi omarici, prodam. Telefon (03) 5414-753.
2148
OBRAČALNIK pajek Potinger 047 prodam ali menjam za teličke. Telefon 041 653-422.
S 70
POSEST
PRODAM
V	ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo,
letnik 1985, 117 m2 stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560-539. 2172
V	LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424.
2142
BIVALNI vikend s fasado Demit, pokrit z bobrovcem, v Dramljah, asfalt je do objekta, prodam za 49.000 EUR. Telefon 051 647-199.	2207
шшт
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPDE
V CELJU na Otoku oddam enosobno stanovanje. Telefon 031 687-043. 2209 OPREMLJENO stanovanje za družino in stanovanje za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737.	2239
AKUSTIKA
PRODAM
OPREMLJENO hišo v Štorah prodam ali oddam. Telefon 041 697-247. 2231 POLANA pri Jurkloštru. Hišo, 7,5 x 7,5 m, posest 700 m2, lepa sončna lega, 80 m od glavne ceste, prodamo ali oddamo. Telefon 041 413-368. 2252 V BLIŽINI Celja na lepi razgledni sončni lokaciji prodam manjšo parcelo z manjšim lesenim bivalnim objektom. Telefon 041 255-280, (03) 5453-193. 2255
OTROŠKO diatonično harmoniko Muller prodam. Telefon 051 324-356. 2221 NERABLJENO otroško diatonično harmoniko Rihard, C, F, B, modro bele barve, za 1.500 EUR, nerabljeno harmoniko, ki igra sama - na mp3, USB ključ, kakovostno posneto, enak zvok kot originalne glasilke, prodam za 1.300 EUR. Telefon 041 939-472. 2228
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BIKCA, 170 kg, prodam. Telefon 040 524780.	2223 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, grahaste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVA telička, stara 13 in 15 dni, bikca in teličko, stara 3 in 4 mesece, simentalca, prodam. Telefon 070 250-441. 2137 TELICO simentalko, težko približno 400 kg, pašno, prodam. Telefon 041 222-375.
2208
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476.	p
BIKCA, starega 14 mesecev, prodam za 900 EUR. Telefon 041 763-231. 2214
KUPIM
HIŠO ali kmetijo v Laškem in bližnji okolici kupim. Telefon 051 785-280. p
STANOVANJE
KUPIM
STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Telefon 070 561-473.
2177
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 200 do 300 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 2256 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic -petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270-438, (03) 5471244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1792
KUPIM
C TD
(D >
O C
Ime in priimek:
Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, ЗООО Celje.
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.0.0.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
		
KMETIJ PRIDEI	SK K	Г
PRODAM
TRI pse, stare 9 tednov, ugodno prodamo.
Telefon 031 301-738, 051 214-631.2219 TELIČKO simentalko, 180 kg in telico simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 070 667-374. š 69 KOZO mlečne vrste, staro 8 mesecev, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595.	2240
TELICO v 9. mesecu brejosti prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 593-153. 2233 TRI bikce, čb, stare dva meseca in več, prodam. Telefon 040 785-558. 2235 TELIČKO limuzin, simentalec, staro 3 mesece, prodam. Telefon 041 265-492. 2242 TELICO, težko 400 kg, neoštevilčeno, prodam. Telefon 031 342-528. p KRAVO simentalko, staro 5 let, pašno, pridno, 540 kg, 15 l mleka na dan, za 720 EUR, teličko, ne njeno, staro 3 mesece, težko 125 kg, za 420 EUR, skupaj popust, prodam. Telefon 031 840-282. 2238 PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5796-067.
2254
TELICO, ls, brejo v 9. mesecu, prodam.
Telefon 041 966-791. l 195 DVA bikca limuzin, težka 220 kg, rj, težka 200 kg in teličko limuzin, težko 220 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2253 DVA zajca, mlada, za zakol ali parjenje, 10 EUR/eden in štiri lepe peteline, večbarvne, 10 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 2257
GROZDJE laški rizling, žametno črnino in belo vino prodam. Telefon 031 829772.	2126 DOMAČE grozdje izabela, jurka, neškro-pljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 206-989. 2206 BALE, suhe in silažne, prodam. Celje, telefon 070 882-427. 2192 GROZDJE jurko, kvinton na brajdi, v okolici Celja, prodam. Telefon 041 397-566.
2215
KORUZA, tritikala, pšenica naprodaj. Večje količine dostavimo. Telefon 041 742334.	S 71 GROZDJE na brajdi, neškropljeno, jurka, kvinton, prodam po 0,20 EUR/kg. Trnovlje pri Celju, telefon 541-9776.
2241
NA Tinskem prodamo črno grozdje. Telefon 041 478-455.	2243 KORUZO, 60 arov, za silažo ali zrnje, prodamo v Kaplji vasi. Telefon 03 5723028. 2249
OSTALO
5 metrov brezovih drv prodam. Telefon 051 368-193.	2220
NOV štedilnik Slavonac na trdo gorivo, rjave barve, desni, in značke vseh vrst, 1.350 kosov, prodam. Telefon 041 217-684.	2213
NAKLADALKO Sip, 17 m3, štiri rabljene zimske gume na 14-colskih platiščih, 430 l cisterno Inox, prodam. Telefon 031 430-368.	2224
PEČ na olje, z gorilcem, malo rabljeno, komodo 100 x 70 x 50 cm, domače grozdje z brajde za stiskanje, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 040 541263, 5717-752.	2225
I
Ш
PRODAM
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	1821
JARKICE na začetku nesnosti, rjave, bele, črne lahke, črne težke pasme in peteline prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske bele piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste visokokakovostne perutninske krme in dnevno sveža jajca. Telefon 700-1446.	2086 500 l cisterno Inox za vinom prodam po ugodni ceni. Telefon 031 647-525.
2173
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 OO.
Bonafin ana d.».»., Slovanska 27,1000 Ljubljana.
MOTORNI pogon garažnih vrat prodam za simbolično ceno. Telefon 040 317-331.
2244
DVE telici, bikca, po 200 kg, jalovo kravo plemenske reje, vsi simentalci, 10 m3 hrastove hlodovine, 5 m3 macesnovega lesa, 5 cm, 5 m3 smrekovega lesa, 8 cm, naravno suh les, prodam. Telefon 070 419-631. 2237 VINO, mešano, z brajde, jurka, kvinton in amerikanec, približno 120 l, po 0,60 EUR in hrastov vinski sod, 130 l, s polkno, novejši, vzdrževan, prodam. Telefon 070 263-987. 2250
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO več delavcev za polaganje keramike. Delo je v Nemčiji za določen čas. Zaželeno 5 let izkušenj. Plačilo po dogovoru. Rimas-heč, d. o. o., Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur; telefon 041 786-530, Tjaša; mail: tjasacrepin-sek@gmail.com.	n
ЈИШИШ
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vašega opereteija
DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	S 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO, od 300 do 500 kg, ali mlado brejo kravo kupim. Telefon 051 822-360.
2234
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Poroke
Celje
Poročili so se: Ana URISK iz Drage in Primož GAJŠEK iz Kompol, Klara BOJANO-VIČ iz Vojnika in Henrique RAMALHO MACHADO s Portugalske, Valerija NIKO-LIĆ in Radomir KOPRANO-VIĆ, oba iz Celja, Aleksandra MLAKAR in Andraž FE-RENC, oba iz Celja. Amadeja MIRNIK in Branko MOSOR-KA, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Meta ODAR iz Kranja in Simon PERČIČ iz Senovega, Jana GERŠINA in Sašo MIŠIC, oba iz Zagorja ob Savi, Tamara KOKALJ iz Domžal in Omar NANEH iz Kočevja, Andreja KRAŠO-VEC in Robi PODBEVŠEK, oba iz Laškega, Natalija JUR-CA in Matjaž KOZJEK, oba iz Ljubljane, Katarina ČAN-DER in Andrej PODGORŠEK, oba iz Celja, Tanja KRALJ in Jure JOVAN, oba iz Hrastnika, Nina KOVAČIČ in Robert JERMAN, oba iz Trbovelj, Fa-
nika ČOSIĆ iz Litije in Andrej MARTINČIČ iz Zagorja ob Savi. Špela MALOVRH in Anton UMEK, oba iz Trbovelj, Anamarie KOLŠEK s Polzele in Tomaž BUČAR iz Prožinske vasi, Manca VIDMAR in Simon ŠEŠKO, oba iz Zidanega Mosta, Sonja DERNJAČ in Gregor TRUPI, oba iz Laškega
Žalec
Poročili so se: Mojca PRAZNIK iz Sinje Gorice in Andrej MATIĆ iz Šmarce, Barbara NOVAK iz Zajasovnika in Matej CIGLER iz Kaplje vasi, Maja ŠTIGLIC in Gregor ČUFER, oba iz Letuša, Elmira HOKIĆ iz Trbovelj in Armin LUKAVAČKIĆ iz Ša-leka, Ana SKOK in Davor JELEN, oba z Gomilskega Anna NICA in Vojko SIMONČIČ, oba iz Podvina pri Žalcu, Evelin PROSEN z Ločice pri Vranskem in Tomaž STOPAr iz Zajelš.
Mozirje
Poročili so se: Ajda PIR-NAT in Benjamin PREK, oba iz Zagorja ob Savi, Patricija ŠVEINCER iz Zgornjih Gradišč
INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tašče
ALOJZIJE PETZ
iz Nove Cerkve (3. 6. 1932 - 25. 9. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Vicma-nu, pevcem, govornici gospe Jurgec, gospe Anici za molitve in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Zahvala
Utrujen od bolezni je za vedno zaspal dragi ata, tast, stari ata, sorodnik
JANEZ KOVAČ
Liplnov Anzek iz Šentjanža nad Štorami (nazadnje je bival v Domu starejših Šentjur) (8. 6. 1933 - 13. 9. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in bedeli z nami. Hvala prijateljem, znancem - vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja ob izgubi, darovali sveče, za svete maše in cerkev ter ga pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se vsem zaposlenim v Domu starejših Šentjur, dr. Krumpak - Pekarovič, Hvalec, ki ste mu večkrat priskočili na pomoč in olajšali bolezen. Hvala žilni kirurgiji, dr. Šibliju in sestram, dr. Štefanu Tislu in reševalni ekipi Celje. Hvala gospodu Stanku Gajšku za molitev na domu in gospodu Hermanu za opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Zagajšek, govornici gospe Zdenki Orač za poslovilne besede, skupini Eros za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in gospodu Mastnaku za govor s strani Železarne Štore. Hvala svaku Viliju Kolarju z družino in gospodu Vinku Čonču. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, pa ste nam kakor koli pomagali in stali ob strani.
Žalujoči: hčerka Zlatka z možem Zdravkom, vnukinja Andreja z Denisom in vnuk Janez z Nastjo
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
ZDRAVKO ROMIH
iz Laške vasi 4, Štore (2. 2. 1958 - 16. 9. 2016)
Iskreno bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, DU Štore, športnim društvom, sindikatu in sodelavcem podjetij Štore Steel in Bastl--Reduktor za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Najlepša hvala osebni zdravnici dr. Selič-Amon, sestri Brigiti v ZP Štore in dr. Mirej Vrabec iz bolnišnice Celje za vso pomoč in podporo v času njegove bolezni. Hvala tudi osebju kardiološkega oddelka bolnišnice Celje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Stanku Gajšku za lep obred, PGD Štore in vsem gasilcem, ki ste mu izkazali čast in ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem govornikom za ganljive besede, pevcem in pogrebni
službi Zagajšek. Hvala vsem, ki ste ga tako množično pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Manca, otroka Katja in Simon z družinama, mama, brat in ostalo sorodstvo
2260
2230
in Boštjan KURNIK iz Žitenc, Ana REPENŠEK iz Mozirja in Jernej REMIC iz Malega Vrha, Romana KRUMPAČNIK in Izidor BEZOVŠEK, oba iz Lenarta pri Gornjem Gradu, Manja GUČEK iz Podkraja pri Velenju in Blaž KUNŠEK iz Prešne Loke.
Velenje
Poročili so se: Maja LIPNIK in Mitja RATEJ, oba iz Velenja, Jerneja ZLATAR in Rok SKOČAJ, oba iz Velenja, Mihaela BOŽIĆ in Nejc KUKEC, oba iz Velenja, Saša ENCI in Gregor BUJAN, oba iz Velenja, Valerija AVBREHT in Bojan ŠIŽGORIĆ, oba iz Velenja, Nataša POCAJT in Stanko KMETIČ, oba iz Šoštanja, Ines ŠALDIĆ in Mehmed SPAHIĆ, oba iz Velenja, Tamara ŠTRU-CL s Ptuja in Robi HAJDINJAK iz Velenja, Jasmina KEŠPRET iz Šoštanja in Dario BARUK-ČIĆ iz Topolšice, Ludmila MOGILDAN in Dušan PRA-PROTNIK, oba iz Velenja, Katja HRUSTEL in Matic LAM-PREHT, oba iz Velenja, Petra HAJSEK in Peter BEZJAK, oba iz Šmartnega ob Paki, Tanja JANŽOVNIK iz Šoštanja in Aleksander CENTRIH iz Velenja, Almira KERANOVIĆ in Safet ZAHIROVIĆ oba iz Mislinje, Nada KANDUTI in Darko JEROMEL, oba iz Velenja, Anamarija PINTARIČ iz Šmartnega ob Paki in Franci BIBIČ iz Braslovč, Katherine Elizabeth MULLIGAN in Robert MILIČEVIĆ, oba iz Kanade, Karmen DROL in Rok ŽIBRET, oba iz Žalca, Emina MUJIĆ iz BIH in Adnan MU-ŠIĆ iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Aleš KNEZ in Natalija SIVKA, oba iz Ce-rovca.
Smrti
Celje
Umrli so: Frančiška MAJCEN SLABINA iz Celja, 92 let, Marijan PEHARDA s Polzele, 60 let, Frančiška REHER iz Šentjungerta, 89 let, Leopold GUČEK iz Celja, 63 let, Jožefa OCVIRK iz Celja, 85 let, Kata-
rina KONČNIK iz Velenja, 95 let, Rudolf KOSTANJŠEK iz Lopate, 77 let, Martina GRAB-NER iz Raven pri Šoštanju, 41 let, Roman KRAJNER iz Žla-bor pri Nazarju, 69 let, Avgust PLASAKAN s Polzele, 61 let, Jožefa KRAJNC iz Brezove, 91 let, Frančišek ZUPAN s Polzele, 83 let, Frančiška PLANINŠEK iz Šempetra, 90 let, Silvestra GRILEC iz Celja, 81 let, Pavla ŽNIDER iz Pre-korja, 83 let, Frančiška ČRE-MOŽNIK iz Celja, 81 let, Pero MITRIĆ iz Štor, 58 let, Marija POTOČNIK iz Celja, 72 let, Marija VIDEC iz Vodruža, Šentjur, 84 let, Vilj emina KAČ iz Pirana, 75 let, Ana SODIN iz Celja, 96 let, Vin-cenc KREJAN iz Laškega, 61 let, Marija KEGU iz Celja, 85 let, Mihaela PEČAR iz Šmar-jete pri Rimskih Toplicah, 85 let, Ivan MAUER iz Celja, 88 let, Cvetko KONEC st. iz Celja, 85 let, Jožef ŽELEZNIK s Polzele, 75 let, Franc KOJ-NIK iz Lokrovca, 85 let, Vili REGULA iz Štor, 56 let, Pavla BRUNŠEK z Ložnice pri Celju, 87 let, Vladimir TOMŠIČ iz Celja, 86 let, Franc KAKER iz Šmiklavža pri Gornjem Gradu, 85 let, Alojz GAJŠEK iz Ljubljane, 71 let, Jakob ŠTRUKELJ s Polzele, 97 let, Ivana MLINAR iz Žalca, 84 let, Josipina PLANKO iz Svetine, 88 let, Srečko ROJNIK s Polzele, 64 let, Franc TÜRKL iz Celja, 88 let.
Žalec
Umrla sta: Janez SUŠNIK iz Čepelj, 86 let, Ivan MERNIK iz Celja, 64 let.
Mozirje
Umrli so: Bojan SLATIN-ŠEK iz Spodnje Rečice, 55 let, Jožef SKOK iz Brda, 69 let, Marija JERAJ iz Spodnjih Pobrežij, 92 let.
Velenje
Umrli so: Pavla VERDEV iz Velenja, 81 let, Samo ŠTRAM-CAR iz Velenja, 51 let, Marija HRIBAR iz Velenja, 88 let, Matilda NAVODNIK iz Velenja, 83 let, Franc JANEŽIČ iz Velenja, 69 let, Albin PAN-ČUR iz Šoštanja, 96 let, Bo-
jan TRNOVŠEK iz Komende, 50 let, Ivan IRNAR iz Velenja, 85 let, Rajko Franc ERMENC iz Velenja, 78 let, Srečko GO-RIČANEC iz Velenja, 50 let, Alojzij KOŠAN iz Velenja, 88 let, Josipa DOBNIK iz Velenja, 93 let, Marija HRASTNIK iz Velenja, 82 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija PEZDEV-ŠEK iz Ješovca pri Šmarju, 78 let, Helena GAVEZ iz Gro-
belnega, 81 let, Augustina KRIŽAN iz Rogaške Slatine, 93 let, Marija ŠELEKAR iz Imena, 86 let, Henrik KUM-PERGER iz Šentjurja, 91 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Lenart KONRAD iz Dramelj, 74 let.
Laško
Umrla sta: Janez IRŠIČ iz Vitanja, 60 let, Janez ROJNIK iz Žalca, 77 let.
Ko želim tvoje si bližine, grem tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
Minilo je 10 let, kar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra
ANGELA KRAJNC
iz Rifengozda 10 a, Laško (26. 5. 1941 - 29. 9. 2006)
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče, prinašate cvetje in jo z lepo mislijo ohranjate v spominu.
Žalujoči vsi njeni
Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi, delo za zmeraj končali, v hišo očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite . (Slomšek)
ZAHVALA
V 68. letu se je nenadoma poslovila in odšla k Stvarniku predraga sestra in teta
ELICA PLAJHNER
iz Keršove ulice 5, Vojnik (13. 3. 1949 - 15. 9. 2016)
Ob boleči izgubi naše drage Elice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Pergerju in somašniku gospodu Luki Mihevcu za lepo opravljen cerkveni obred in ganljivi govor, pevcem cerkvenega pevskega zbora, govornici gospe Rozmari Petek za besede slovesa, moškemu pevskemu zboru in govornici gospe Mileni Jur-gec za čustvene besede slovesa. Posebna zahvala gospe Cvetki iz župnije svetega Danijela v Celju za vso podporo in pomoč v času njene bolezni. Hvala osebni zdravnici gospe Podbregarjevi iz ZD Celje. Posebna zahvala bolnišnici Topolšica, dr. Polesu in medicinskemu osebju negovalnega oddelka, kjer so ji nudili popolno oskrbo in nego. Zahvala tudi pevkama Dragici in Teji Motoh, Mileni Pajek, Vodov-nikovim, Pečnik - Zemetovim, Likebovim, Pavli Čas in ostalim, ki ste jo redno obiskovali v bolnišnici in jo bodrili. Elica, zelo bomo pogrešali tvojo toplino, vedrino, nasmeh, pozitivno energijo ...
Sestre Fanika z družino, Lenika in Marjana ter nečaki z družinami
2232
Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
V 89. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta
JOŽICA PLANKO
rojena Vede s Svetine 9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh žalostnih trenutkih prinesli v naša srca vsaj malo miru in spokojnosti, ter sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Zahvaljujemo se gospe Hedi Zimšek iz društva Hospic, dr. Selič iz ZD Štore, sosedi Mileni Rozman, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem ostalim za darovane sveče, izraženo sožalje in drugo pomoč.
Žalujoči: hči Dragica s Francijem, vnukinji Simona in Sabina z družinama, pravnuki Nik, Samantha in Sara ter sestra Marjana
novi tednik
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 22. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK,
23. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	MICHAEL BUBLE - NOBODY BUT ME	(4)
2.	CHESNEY KENNY FEAT. PINK -SETTING THE WORLD ON FIRE (5)
3.	CHAINSMOKERS FEAT. HALSEY -CLOSER	(2)
4.	ONEREPUBLIC - KIDS (6)
5.	LADY GAGA - PERFECT ILLUSION (1)
6.	BON JOVI - THIS HOUSE IS NOT FOR SALE	(4)
7.	ELLIE GOULDING - STILL FALLING FOR YOU	(3)
8.	STING - I CAN'T STOP THINKING ABOUT YOU	(2)
9.	JACK SAVORETTI - WHEN WE WERE LOVERS	(3)
10.	KINGS OF LEON - WASTE A MOMENT	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	PATETICO - VALENTINA (4)
2.	DAVID & ALEX FEAT. SAM - TA OBČUTEK	(5)
3.	NIPKE - NOBEN ME NE RAZUME (4)
4.	C.J. FEAT. YAN BARAY - NISMO SAMI	(3)
5.	DITKA - DRUGI BREG ŽELJA (4)
6.	SMALL TOKK - MUCKI, SRČKI, RISANKE AN SLADOLED (2)
7.	MATJAŽ KUMELJ - KEMIJA (2)
8.	ALJA KRUŠIČ - FANTAZIJA (6)
9.	AVTOMOBILI IN SEVERA GJURIN
- DALEČ	(1)
10.	SIMON - IDEAL	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
ALICIA KEYS - BACK TO LIFE CALVIN HARRIS - MY WAY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
MUFF - BIT
GUŠTI FEAT. BORUT MAROLT - SVET
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 24. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 25. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Franček Gorazd Tiršek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 26. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice,
10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Franček Gorazd Tiršek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK,
27. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA,
28. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhaj-mo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Po slovensko s Katrco
1.	Ans. Saša Avsenika: Sonček
2.	Plestenjak, Coto, Modrijani,
Poskočni: Kok nam je luštn
3.	Galop: Valček za dva
4.	Spev: Vedno bom ob tebi
5.	Fantje izpod Lisce: Na morje te
bom peljal
KINO
CINEPLE
Spored od 29. 9. do 5. 10.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ben-Hur - pustolovski petek, sobota: 22.15 Dojenček Bridget Jones - kom. četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.00 petek: 17.30, 20.00, 22.25 sobota: 15.00, 17.30, 20.00, 22.25 nedelja: 15.00, 17.30, 20.00 Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke - fant., pust. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.55, 18.20, 20.10 sobota, nedelja: 13.30, 15.55, 18.20, 20.10
Florence (Slavno neslavna Florence) - biografski, drama od četrtka do srede: 16.40 Koga napasti zdaj - dok. od četrtka do srede: 18.50 Ledena doba: Veliki trik -anim., kom., sinh. sobota, nedelja: 14.40 Ledeni morilec: Vrnitev - akc. četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.50 petek, sobota: 20.50, 22.50 Ovce in volkovi - anim., sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Poredne mame - kom. četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.30 petek, sobota: 18.30, 20.30, 22.30
Sedem veličastnih - vestern od četrtka do srede: 19.40, 21.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. kom. pust., sinh četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. kom. pust., 3D, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Snowden - triler, biografski od četrtka do srede: 18.00, 20.40 Vojni psi - kom. vojna drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 petek, sobota: 21.10, 22.40 Čudež na reki Hudson - drama od četrtka do srede: 17.40 Štorklje - animirani, družinski, sinh.
od četrtka do srede: 15.30, 17.20, 19.10
Štorklje - anim., druž., sinh. 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.50 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 17.50
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Štorklje - anim. družinska kom., sinh.
18.00 Film na oko: Moja revolucija - mladinska drama 14+ 20.00 Snowden - biografski triler
20.30 Krvavi zaščitnik - akc.
triler
SOBOTA
18.00 Štorklje - anim. družinska
komedija, sinh., 3D
19.00 Film na oko: Tukaj sem -
mladinska drama 14+
19.45 Dojenček Bridget Jones
-	rom. kom.
21.00 Krvavi zaščitnik - akc. triler
22.00 Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke - fant. pust. NEDELJA
16.00 Štorklje - anim. družinska kom., sinh., 3D
17.00 Film na oko: Past - otroški film 8+
18.00 Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke - fant. pust.
19.00 Krvavi zaščitnik - akc. triler
20.30 Snowden - biografski triler PONEDELJEK
17.30 Dojenček Bridget Jones
-	rom. kom.
20.00 Koga napasti zdaj - dok.
ШСТГО|М»1
ČETRTEK
20.00 Koga napasti zdaj - dok. PETEK
18.00 Naš vsakdan - kom. drama
20.00 Koga napasti zdaj - dok.
SOBOTA
18.00 Koga napasti zdaj - dok. 20.00 Naš vsakdan - kom. drama
NEDELJA
18.00 Naš vsakdan - kom. drama
20.00 Koga napasti zdaj - dok.
DOGODKI
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 29. 9.
11.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje Odprtje predstavitve Delovnega centra za varstvo in delo Golovec
17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti
Javno vodstvo po razstavi
17.00 Savinova hiša Žalec
Prodajni salon Oskar Kogoj Nature design
odprtje salona
19.00 Atrij pred AQ galerijo
Pogovor z Luko Mescem
v primeru dežja bo dogodek v kleti krčme TamKoUčiri
19.00 Knjižnica Šentjur
Kar je videl
odprtje likovne razstave Marjana Skumavca
19.00 Rdeča dvorana Velenje Slovenski pozdrav
PETEK, 30. 9.
18.00 SLG Celje_
Roald Dahl in David Wood: Jakec in breskev velikanka
premiera; izven abonmaja
18.00 Velenjski grad_
Voden ogled razstave Citre in koncert
19.00 Kulturni dom Šoštanj Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku
program bodo pripravili: Zavod za kulturo Šoštanj, OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, Vrtec Šoštanj in Pihalni orkester Zarja
19.30 Grad Lemberg Nova Cerkev
Jazz s citrami
vojniški glasbeni večeri
20.00 Atrij Celjskih sejmov (pod velikim šotorom)
Mi2, Big Foot Mama, XI. rock maraton Vocal BK studia
koncert
20.00 Nekdanja trgovina Borovo
Celje_
Zatvoritev festivala Reci: Design
končna prireditev festivala s Tjašo Avsec in pesmi Srečka Kosovela
SOBOTA, 1. 10.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Živeti v Celju, javno vodstvo po stalni razstavi
10.00 Prostori Likovne šole Umbra Celje
Iz pravljice v pravljico
v pravljico nas bo popeljal češki lutkar Jiri Polehna; predstava je primerna za vse generacije
10.30 Dom kulture Velenje
Žaba Greta
zadnja predstava družinskega muzikala
17.00 SLG Celje_
Stephen Sachs: Meglica
abonma po posebnem razporedu in izven
18.00 Kulturni dom na Polzeli
Slavnostna akademija ob prazniku Občine Polzela
20.00 Atrij celjskih sejmov (pod velikim šotorom)
Jelena Rozga, Jan Plestenjak, DJ Ney
koncert
NEDELJA, 2. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
C
televizija celje
KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
>dki dnevj
I ©|)а|Д
;nska arena
od ponedeljka do реи<ш®В1Ш;^о m 22.15
GOSTJA: Klavdija Dovecer poslovna asistentka/tajnica teta
sreda, 5.10. ob 20.00 GOSTJI: Nina Donelli in Maksine Vrečko
				
		rlESSsLJ ШЕта	teiemach	j
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
NAPOVEDNIK
23
Pokrajinski muzej Celje vabi na brezplačno delavnico
IZDELAJ PAHLJAČO,
ki bo v soboto, 8. 10. 2016,
od 15.00 do 17.00,||J
SREDA, 5. 10.
v Stari grofiji na Muzejsket
Ogledali si bomo,>ä popotnici in pisatejiAll v letih l^-tfS^Tpre' Po ogledu si
etovn* rlin, ki je la svet. pahljačo.
Obvezne.predhodne najave: „3mUZei@pokmuz-ce.si 962
TOREK, 4. 10.
17.00 Dvorana Kulturnega centra Rogaška Slatina
Čudežni pralni stroj
gledališka predstava v izvedbi Miškinega gledališča
19.00 Telovadnica Osnovne šole Vojnik
Osrednja prireditev ob prazniku Občine Vojnik
SREDA, 5. 10.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pod medvedovim dežnikom
lutkovna predstava učencev OŠ Hudinja
18.30 Mohorjeva dvorana
107 dni Alp: Pohod po rdeči poti Via Alpina
predstavitev knjige Igorja Gruberja
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Javna produkcija
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Narava od blizu
odprtje fotografske razstave mag. Toneta Breclja
Ostale prireditve
ČETRTEK, 29. 9.
16.00 Pred Osrednjo knjižnico Mozirje
Sadjarska razstava
na ogled bodo stare sorte jabolk in hrušk
19.00 Celjski dom_
O pomočeh in izcelitvah s pomočjo učenja Bruna Groeninga
informativno predavanje
PETEK, 30. 9.
10.00 do 17.00 Ploščad pred
Osrednjo knjižnico Celje Dan raziskovalcev 2016
in odprtje razstave raziskovalnih nalog v 38. raziskovalnem letu projekta Mladi za Celje
15.00 Pred Ipavčevo hišo v
Zgornjem trgu v Šentjurju Tradicionalna trgatev
17.00 Večnamenska Športna dvorana Podčetrtek
Pivo struna fest
zabavali vas bodo Okrogli muzikanti, D'Planika band in skupina Šani Šeni
18.00 Roblekova dvorane Žalec Praznovanje dneva turizma
20.00 Dvorana Celjskega mladinskega centra
Po kopnem do Irana in nazaj
potopisno predavanje
21.00 eMCe plac Velenje_
Še en žur, pa na faks
študentski žur
SOBOTA, 1. 10.
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami
9.30 do 17.00 Pod platano pri otroških igriščih v Mestnem parku Celje Rojstni dan Drevesne hiše
zgodbe dreves, risanje na lesene krožce, čutno zaznavanje gozda po načelih gozdne pedagogike, slikanje, ples, gozdno igrišče, odprtje razstave
10.00 Branibor club Celje_
Otroške ustvarjalne delavnice, starši na kavo, otroci na zabavo
11.00 do 19.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na Starem gradu
11.00 Pod kozolcem v Galiciji Stiskanje grozdja iz Jakobine, prikaz starih običajev s kratkim kulturnim programom
11.0 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
16.00 Pri stari trti na Virštanju Trgatev stare vinske trte na Banovini, prikaz obiranja in stiskanja grozdja po starih običajih
PONEDELJEK, 3. 10.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti, pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Angleško-igralne urice
z Nino Hajnšek bomo prebirali pravljice in preko igre spoznavali in se učili angleškega jezika
17.30 Osrednja knjižnica Celje S kolesom po Kamerunu
predava Marko Mohorč v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
12.00 do 18.00 Bio park Nivo
Žalec
Radostna doživetja v Bio parku Nivo
predavanja in delavnice 13.30 do 16.00 Žalska tržnica Savinjski Oktoberfest
hmeljarski »fikof«, otroški Oktoberfest; ob 19.00 odprtje Oktoberfesta s skupino Donačka
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev
NEDELJA, 2. 10.
9.00 Grad Podsreda_
Praznik Kozjanskega jabolka, pohod po kozjanskih sadovnjakih
10.00, 11.00 in 12.00 Drevesna hiša Mestni park Celje
Rojstni dan Drevesne hiše
zvočni laboratorij: zvok rastlin
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva
Društvo hmeljarskih starešin in princes se predstavi
20.00 Narodni dom Celje Video prireditev o notranjem miru: Prem Rawat
TOREK, 4. 10.
8.00 do 12.00 Kozjanski park Podsreda
Praznik Kozjanskega jabolka
z igro do dediščine - hiša v parku
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ohranjanje kulturne dediščine naših babic -Deteljica
odprtje razstave ročnih del krožka
18.00 Hiša sadežev družbe Žalec
Pusti strah, sledi srcu (Agni in Gregor)
transformativno predavanje, potopis
8.30 do 12.00 Kozjanski park Podsreda
Praznik Kozjanskega jabolka
grajski dan na gradu Podsreda; grajska delavnica v okviru DEKD
9.30 do 10.30 Vrtec Podčetrtek Ob tednu otroka - dan odprtih vrat
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Predstavitev poklica čevljar
demonstrira čevljarski mojster Anton Mužič
10.00 do 18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Teden otroka, dan odprtih vrat Etnološkega društva Srečno
Dobrodelne prireditve
NEDELJA, 2. 10.
14.00 Športni center Žalec Tekmi ameriškega nogometa
z dobrodelno noto za nakup tandem kolesa
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Slehernik po Sleherniku; do 31. 10.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Zazrti v prihodnost 1946-, ob 70-letnici Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti; do 16. 10.
Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Trg celjskih knezov Celje: razstava Cele, Cele! 70 let rokometa v Celju; do 30. 9.
AQ galerija: razstava Katje Bele Med marcema; do 3. 10.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava reprodukcij Tu smo doma:
SEZNAM DOGODKOV MED 29.9.in 6.10.
PETEK, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 30. september, Dan raziskovalcev
od 10. ure V okviru Regijskega študijskega središča
PETEK, ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA 30. september, Okrogla miza
ob 13. uri Celje-mesto mladinskega raziskovanja Povezoval bo Zvezdan Martič
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 3. oktober, S kolesom po Kamerunu ob 17. 30 V okviru U30 predava Marko Mohorič
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
5.	oktober, Pravljične dogodivščine z Mojco ob 17. uri Za otroke od 3- leta dalje
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
6.	oktober, Pravljična urica za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta
ČETRTEK, GLASBA FILM
6. oktober, Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo ? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Četrtkove pravljične ure za najmlajše Za otroke do 3. leta starosti
NE Zazrti v prihodnost... SPREGLEJTE Sedem ustvarjalnih desetletij v sožitju z naravo do znanja in izkušenj na ogled do 16. oktobra
NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8.-13. ure
_
Celje na kartah iz zbirke geografskih kart Zgodovinskega arhiva Celje; do 30. 9.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: Olja na platno različnih avtorjev; do 31. 10.
Celjska kulturnica: fotografska razstava Konstrukcije, fotografije Jureta Kravanje, do 31. 10.
Krekov trg Celje: 10 let Društva fotografov Svit Celje ... in to je šele začetek; do 30. 10.
Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Svetovni dan hrane in teden otroka; do 30. 10.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Gorazda Tratnika Homo Faber; do 14. 10.
Knjižnica Laško: razstava Marije in Andreja Štremflja Polnost življenja, do 15. 10.
Dvor Trebnik Slovenske Konjice: razstava o rodbini Windisch-graetz; vsako sredo med 15. in 17. uro; do 30. 9.
Galerija Velenje: razstava ilustracij Marije Lucije Stupice; do 8. 10.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava stripov z naslovom Črna gruda avtorja Dejana Bogojevića; do 30. 10.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Slaviša Golinac, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 39 / Leto 71 / Celje, 29. september 2016
Trti nič ni prišlo do živega
»Tukaj je lepo kot v raju« Sprehod po grajski	Ljubezen in delo v Rusiji
str. 35 upravni enoti str. 33	str. 36
26
INTERVJU
Vsak otrok je priložnost za
boliš'
Vedno so jo zanimali tehnika, matematika, fizika. Že kot najstnica si je prav lahko predstavljala, kako bo postala avtomehaničarka kot njen brat ali električarka kot njen srčni izbranec. Vpisala se je v srednjo zdravstveno šolo. »Nekoč sem na praksi naletela na starejšo medicinsko sestro, ki je z jezo obešala transfuzijo na stojalo in nam zraven zabičala, da naj se čim prej poberemo iz tega poklica, če se imamo količkaj rade. Ni me ganilo njeno opozorilo. Tisto, kar mi ni šlo iz glave, je bilo spoznanje, da je ženska celo življenje nesrečna, da trpi, a vendar vztraja. Spraševala sem se, kaj se mora dogajati v njeni glavi, in se vpisala na psihologijo.«
Zrasla je na kmetiji kot otrok narave in kot pravi, se lahko prav temu zahvali, da ima trdne temelje in korenine, iz katerih se napaja razmišljanje, ki ga obče imenujemo zdrava kmečka pamet. »To, da si v otroštvu zelo povezan z naravo, ti daje trdnost v kočljivih trenutkih. Takrat ne iščeš odgovorov izven sebe, v raznih teorijah, ampak jih najdeš v koreninah svojega zgodnjega obdobja.« Z možem imata osemnajstletno hčer in tri sinove. Eden ima sedemnajst let, drugi jih bo kmalu dopolnil petnajst, tretji je star deset mesecev. Je strokovna svetovalka v vrtcu v Rogaški Slatini, ima številna predavanja in delavnice za starše, ob tem pa s ponosom pove, da ima tudi status kmeta. Čeprav s klasičnim kmetijstvom nima prav veliko skupnega.
Starostna razlika med vašimi otroki je kar precejšnja. Četrti otrok pri treh skoraj odraslih je verjetno poseben izziv.
Res je. Vse doživljaš nekoliko drugače. Več časa imaš, znova bereš pravljice, spremljaš otrokov napredek. V bistvu je čudovita izkušnja. A če to ni posledica odločitve, ampak se ti zgodi, ti lahko zamaje svet do temeljev. Zato se nama je zdelo prav, da sva se o svoji želji po še enem otroku pred tem pogovorila tudi z ostalimi otroki. Nihče ni bil proti (smeh).
Glede na to, da ste si sebe brez težav predstavljali v tako raznolikih poklicih, je študij psihologije izpolnil vaša pričakovanja?
Vsekakor. Ampak prvo leto v Ljubljani je bilo kljub temu eno najtežjih v mojem življenju. Novo okolje je bilo miselno tako zelo drugačno od mojega izhodišča, da se mi je na trenutke zdelo, kot da sem na Marsu. Sčasoma je prevladala lepota študija in tudi danes kot svetovalna delavka v vrtcu mislim, da ni lepšega poklica na svetu.
Prvega otroka ste imeli pri štiriindvajsetih letih. Bi lahko rekli, da ste bili na materinstvo pripravljeni? Je človek sploh kdaj zares pripravljen na to izkušnjo?
wet
Andreja Križan Lipnik - Psihologinja, svetovalna delavka v vrtcu, predavateljica v šoli za starše in mama štirih otrok
»Otroci bodo vedno preizkušali meje. Starši ne smemo priti v položaj, ko se nam ne ljubi več.
Ljubi se mi do konca in nikoli ne obupam nad teboj. S teboj sem do konca, pa naj se zgodi karkoli. To je sporočilo, ki ga morajo imeti otroci ves čas pred očmi. Če starši resno vzamemo svojo vlogo, nam kaj drugega tako ne preostane. Lahko je otroku razlagati, kaj je prav, težko je doseči, da bo prav tudi ravnal.«
»Starejši kot so otroci, težje je, vendar je v družini stvari vedno mogoče obrniti na bolje.
Včasih imam občutek, da ti starši v svetovanju pustijo le majhno špranjo, a vendar lahko skoznjo spodbudiš nenavadno velike stvari. Ne gre za to, da bi jim razlagala teorije ali jim >pametovala A včasih z mojo pomočjo doživijo aha učinek drugačne perspektive. Ko vidijo stvari v drugi luči, jim je naenkrat jasno. Ničesar jih ni treba učiti, da bodo ravnali ustrezno in pravilno.«
Glede na to, da sem že po srednji šoli imela poklic, sem čisto resno čutila pripravljenost na družino. A je mož, takrat še moj fant, zrelo zaključil, da bi bilo pametneje neobremenjeno končati šolanje. Na koncu se je vse izteklo po najinih načrtih in željah.
Kaj se vama zdi pri vzgoji najbolj pomembno?
Nisem ženska, ki bi čisto z lahkoto prenašala avtoriteto. Vedno sem precej odločno uveljavljala svojo enakopravnost na tehničnem, gospodinjskem in osebnem področju. Ko smo postali družina, sem ugotovila, kako ključna je očetova avtoriteta za otroke, in sem na vse skupaj začela gledati drugače. Pomen avtoritete danes poudarja tudi stroka. Tako se
Križan Lipnikova z možem Francijem
»Informacij o vzgoji je ogromno in če nimamo nekega notranjega vodila, ki mu pravimo zdrava pamet, smo lahko v težavah.
Najslabše je, če se v kočljivih situacijah zaradi tega sploh ne odzovem. Nič ne pomaga, če kasneje najdemo pravi odgovor. Trenutek aktualnosti je mimo, priložnost za vzgojo smo izgubili. Seveda se je pametno izobraževati, še bolje je posnemati dobre zglede. A če imamo iz lastnega otroštva velik primanjkljaj na tej ravni, bomo za napredek na področju dobrega starševstva potrebovali veliko truda. Sicer pa si noben otrok ne želi popolnih staršev, z njimi bi najbrž težko shajal. Prizadevati si moramo biti le dovolj dobri starši.«
velikokrat zgodi, da otrokom rečem, naj atija vprašajo ali da bo on odločil. To seveda ne pomeni, da bi šlo skozi sito kaj takšnega, čemur izrazito nasprotujem.
Kako se kot družina spopadate z vsakdanjo logistiko?
Zelo je koristno, če so kje v bližini stari starši. Naša velika prednost je bila, da smo v letih, ko so bili prvi trije še manjši, živeli pri moževih starših in je bilo varstvo vedno pri roki. Kasneje so bili že dovolj veliki, da so popazili drug na drugega. V resnici je to eden večjih izzivov sodobnih družin in ni recepta, ki bi deloval za vse enako. V določeni situaciji se vsak znajde, kakor ve in zna. Tudi za najmlajšega se še nismo odločili za vrtec. Mama je ponudila pomoč pri varstvu, malo
bova skombinirala svoji službi in tako bo še nekaj časa kar doma.
Torej niste med zagovorniki zgodnje vključitve v vrtec?
Ne morem reči, da je dobra niti da ni. Če so starši zaradi iskanja varstva vsak dan znova v stresu, je vrtec zelo dobra rešitev. Če pa obstaja možnost, da je otrok v prvem letu ali dveh v domačem varstvu, ne bo zaradi tega prav nič zamudil. V tem najbolj rosnem obdobju potrebuje predvsem čim bolj tesen stik s svojimi bližnjimi. V teh odnosih gradi temelje za uspešno kasnejše širjenje socialnih krogov.
Kdaj in koliko popoldanskih dejavnosti bi naložili otroku?
V predšolskem obdobju je bolje manj kot več. Če preveč poudarjamo kognitivni razvoj in zanemarjamo čustvenega, so te dejavnosti lahko medvedja usluga. Intelektualni razvoj ne more nadomestiti čustvene osnove. Če so v zgodnjih letih razviti trdni temelji, lahko otrokovo duševnost kasneje opremljamo po mili volji. Podobno kot pri gradnji hiše. Otroci sčasoma začnejo kazati določene nagnjenosti, talente, zanimanja. Prav je, da jim prisluhnemo. Najina starejša hči je kazala odlične gibalne spretnosti in se je našla v karateju. Seveda nisva mogla reči ne. Logistično bi nama ustrezalo, če bi lahko zraven vpisala
INTERVJU
27
še druga dva, a za to nista kazala nobenega zanimanja. Hči je trenutno tik pred tem, da si bo nadela črni pas. Drugi se je izkazal kot glasbeni talent in igra violino. Tretji je bolj kot talent kazal željo po igranju kitare. Dve leti je trajalo, da smo ga vpisali v glasbeno šolo. Čeprav je bil malo nagnjen k temu, da bi ob težavah vrgel puško v koruzo, mu to pri kitari tudi v najtežjih časih ni padlo na pamet. Predolgo je trajalo, da naju je prepričal, kako resno misli. Tisti dve leti sta se tako izkazali kot koristna »priprava«. Glede na to, da živimo v Loki pri Žusmu, je treba logistiko prevažanja na aktivnosti pač vzeti v zakup. Občasno nam pomagajo možev brat in moji starši in s skupnimi močmi dobro zvozimo.
Ko govorimo o delovnih navadah, nam je vsem jasno, da bi bilo fino, če bi jih naši otroci imeli. Po drugi strani smo vsi nagnjeni k temu, da se nam marsikaj ne ljubi.
Točno! In če nihče ne bi nič delal, ne bi bilo od vsega skupaj nič. To je izhodišče, h kateremu se tudi v naši družini kar naprej vračamo. Vsi moramo prispevati, če hočemo živeti v neki harmonični skupnosti. Prav je, da otrok že zelo zgodaj dobi svojo delovno zadolžitev. Pri nas se je začelo pri dveh letih z brisanjem poličk. Z leti se je nabor del širil in danes je čisto jasno, za katera vsakodnevna opravila je kdo v družini zadolžen. Ko gre za večja dela, na primer spravljanje drv, sodelujemo vsi in pravo veselje je čutiti ob tem, ko nas taka delovna akcija povezuje.
Vas starši pogosto prosijo za pomoč pri vzgojnih dilemah?
Seveda, to je bistven del moje službe. Name se obračajo ob bolj zapletenih vzgojnih dilemah, vprašanjih in skrbeh. Opažam, da imajo starši vedno več težav s trmo pri mlajših otrocih. A pri enoletnikih na primer še ne moremo govoriti o trmi. Tu je treba vzroke za težavno vedenje iskati drugje. Med drugim in tretjim letom je klasično obdobje trme, kjer obstajajo čisto konkretna priporočila za spoprijemanje z njo. Stroka priporoča, da naj starši in vzgojitelji iščejo razumno mejo med popuščanjem in strogostjo, kar pa v kriznih situacijah sicer ne pove ravno veliko. Ni enostavno in ni enoumnih receptov, ki bi delovali v vseh situacijah. Obstajajo pa preizkušena priporočila, ki jih starši lahko uporabijo.
A če ne naredimo ničesar, trma z leti preraste v uporništvo ...
In takrat je zelo težko. Majhnega otroka lahko ob neprimernem vedenju, ko bi lahko škodil sebi in drugim s fizičnim posredovanjem še ukrotimo. Pri tem ne govorim o fizičnem nasilju, da ne bo pomote. Če se moramo fizično spoprijemati z desetletnikom, pa lahko zaidemo v zelo neprijetne situacije. Ko gredo stvari predaleč in je treba otroka fizično umiriti, je dovoljen terapevtski objem. A za to je treba veliko psihične moči. Starši, ki pustijo, da otrok razvije resne oblike neprimernega vedenja, te običajno brez zunanje opore in vodenja nimajo.
Prej ste omenili, kako pomembna se vam zdi očetova avtoriteta. Ampak zdi se, kot da v sodobnem svetu to ni ravno moderno stališče.
Zakaj? Ker lahko ima otrok tudi dve mamici?
Ne. Na splošno patriarhalni vzorci družine veljajo za konzervativne in zaostale.
Nekatere stvari so pač povezane z naravo. Če zanemarjamo razlike med spoloma, zanemarjamo naravo, ki je te razlike ustvarila. Številne raziskave razvojno analitične psihoanalize so pokazale, kako pomembno vlogo igrata oče in mati v otrokovem razvoju, še posebej v prvih treh letih njegovega življenja. Otrok se v prvih tednih popolnoma naveže na osebo, ki v največji meri skrbi zanj - to je njegova psihološka mama. Drug drugega jemljeta kot podaljšek lastne biti. V tej simbiotični fazi človek gradi temelje svoje osebnosti, vendar v tej fazi ne more ostati. Tisti, ki otroka zvabi iz simbiotičnega objema matere, je otrokov psihološki oče. On mu da pogum, da lahko raziskuje svet in premika lastne meje. Koliko lahko to umetno spreminjamo in kako dober oče je lahko otroku ženska ali obratno, je drugo vprašanje. Tu je še cela vrsta dejavnikov, ki fizično doprinesejo k vlogi očeta ali matere.
In otrok potrebuje	»OdvtSROSt od
nekakšen vzorec,	.. ,
kako biti oče, dtgttalnth medtjev prt
mama, partner .
Za fante je lik očeta še toliko bolj pomemben. Težava je v tem, da so naši vrtci in šole fe-minizirani. Manjka jim moška figura. Če oče svoje vloge ne opravi dovolj aktivno, lahko otrok ostane premočno povezan z mamo, vzornike pa si poišče drugje. Problem nastane, ko pri tem ne izbere najbolje. Otrok najprej pono-tranji podobo svoje matere in očeta, iz tega kasneje razvije podobo sebe kot moškega ali ženske. Tako svoje starše vse življenje nosimo v sebi.
V	zadnjem času je vedno več otrok s posebnimi potrebami in z odločbami, ki temu pritrjujejo. Smo bolj občutljivi ali imajo naši otroci res toliko več težav?
V	nekaterih primerih smo bolj občutljivi in prav je tako. Če ima otrok posebnost, kot je na primer disleksija, jo lahko v učnem procesu za-obidemo in otrok normalno osvoji učno snov ter napreduje. Drugače je z vedenjskimi in s čustvenimi motnjami, z avtizmom in s podobnimi težavami. Takih otrok je v resnici vedno več. Veliko stvari moramo pripisati tudi tempu življenja, pomanjkanju časa, preobremenjenosti, tudi delanju kompromisov, ko bi morali v vzgojo vložiti kar največ časa in energije. Ob tem ne smemo spregledati niti vpliva medijev.
odraslth je že precej znan pojav. Otroci so na negativne vplive zaslona še bolj občutljivi, saj se njihov organizem tn možgani šele razvijajo.
Med prvimi znaki so brezbrižnost, nezanimanje za igro, zaspanost, nesposobnost domišljijskega vživljanja, zavračanje poslušanja pravljic. Ko jim starši zaslone ugasnejo, doživijo abstinenčno krizo Brez elektronskih naprav oziroma ob nadzorovani uporabi se stanje hitro izboljša.«
Velikokrat se sploh ne zavedamo, kako neprimeren vzgojni element so mediji in kako nam otroka pred našimi očmi kvarijo. Če seveda tega področja nimamo trdno pod nadzorom.
Kaj pa v primerih, ko ima otrok diagnozo in ga želimo vključevati v sistem, pri čemer razumemo težave staršev, a stvari uidejo iz rok celo na račun varnosti ostalih otrok?
Agresivnost otroka je v sistemu vrtca in šole eno najtežjih vprašanj. V predšolskem obdobju je otroke, ki izkazujejo tovrstne težave, kljub naporom še mogoče obvladovati, kasneje pa je vedno težje. Resnici na ljubo v najbolj ekstremnih primerih tudi strokovne službe ostanejo brez rešitev. Sistem zahteva vključevanje, skupinsko reševanje problematike, a ko pride do prevelikega razkoraka med izstopajočim posameznikom in skupnostjo, poči. Še vedno obstaja velika dilema, kaj potem. Običajno ne gre brez spremljevalca, ki ves čas bdi nad takšnim otrokom. Ni težava, če imamo en takšen primer na tisoč otrok, a otrok z resnimi motnjami imamo vedno več. Ni jasno, kako bomo to reševali na sistemski ravni, če se bo ta trend še nadaljeval.
Diplomirane anglistke so morale na posebne tečaje, da lahko učijo angleščino v prvem razredu. O tem, kako ravnati z otroki s posebnimi potrebami, jih menda ne pouči nihče.
Vedeti moramo, da ima učiteljica poleg otroka s posebnimi potrebami v razredu še petnajst do trideset ostalih otrok. Če noče zanemariti učnega procesa, ji nobena usposobljenost ne pomaga, da bi lahko hkrati ob tem urejala še resne vedenjske težave otroka s posebnimi potrebami. Otroka lahko motiviraš s posebnimi metodami in prilagojenimi oblikami dela, vendar le do določene meje. Ko vedenjska težava v takih pogojih dela prevlada, lahko stvari uidejo izpod nadzora.
Še ena velika dilema sodobnih staršev je vprašanje digitalnih medijev. Kako vi odgovarjate v takšnih primerih?
Po mojih izkušnjah je na to vprašanje lažje odgovarjati, odkar je izšla dobra knjiga Man-freda Spitzerja Digitalna demenca. Doslej tudi v stroki ni bilo dovolj enotnega stališča o negativnih vplivih medijev. V tej knjigi pa so zbrane raziskave, ki pritrjujejo temu, da je nevarnost resna in se s tem področjem ne smemo šaliti, da ne moremo otrok nenadzorovano prepuščati zaslonom. Sama
se s tem ne bi pretirano obremenjevala, če ne bi vsako leto naletela na nekaj primerov, ki štrlijo iz običajnih okvirov. Že kar dolgo nazaj sem imela primer, ko je petletnik začel znova kakati v hlače. Takšno nazadovanje pri obvladovanju telesnih funkcij je resen alarm, a očitnih vzrokov ni bilo opaziti. Izkazalo se je, da otrok vsak dan od štiri do pet ur gleda televizijo. Ko so starši v dogovoru z mano to odločno odpravili, se je stanje skoraj takoj uredilo. Nihče ne bi na prvo žogo pomislil, da sta dejavnika povezana.
Ste pri vzgoji sami ostali kdaj brez scenarija?
Povsem potisnjena v kot brez alternative nisem bila nikoli. Čeprav sem otrokom že večkrat rekla, da so me pustili brez besed. Če se v družini natančno ve, kaj je sprejemljivo in kaj ne, kdo je avtoriteta, niti ne pride tako daleč, da bi ostal nemočen. Pri nas velja, da lahko poveš vse, kar ti leži na duši, kaj ti je všeč in kaj ti ni, s čim se strinjaš in s čim ne, ampak moja oziroma moževa beseda je zadnja. Še vedno naju presenetijo. Po svoje se zabavam, kako inteligentno naju skušajo oviti okrog prsta, ampak takrat jim poveva, da sicer ceniva njihov trud, a bo ostal brez učinka.
Kaj si želite za svoje otroke?
Blizu mi je ideja rodovnih posesti, ki izhaja iz Rusije in ima veliko vzporednic tudi s prizadevanji za dosego trdnih partnerstev in srečnih družin. Rodovno posestvo predstavlja hektar velik kos zemlje, ki ga partnerja uredita tako, da jima prinaša veselje in da si želita v tem okolju vzgajati svoje otroke. Tudi zasajeno mora biti po določenih načelih. Tako posestvo sva z možem dobila od mojih staršev in ga že več let urejava z velikim veseljem. Vsakemu otroku želiva predati hektar zemlje, ki bi ga ne glede na življenjsko pot opominjal na njihove korenine in na povezanost z naravo. Ko se bodo otroci zaljubili, si želim, da bi s svojimi partnerji hodili na svoj kos zemlje in v ljubezenskem zanosu čisto konkretno zasnovali svojo prihodnost. Če bodo svojo zvezo oplemenitili s tem, jo bodo najverjetneje dobro zastavili. In če bodo svojo prihodnost dobro zastavili, bo vse ostalo padlo na svoje pravo mesto.
Ko gledate poročila, kako se uprete ma-lodušju, v kakšen svet se rojevajo naši otroci?
Popolnoma. Ne želim reči, da me ne ganejo problemi v svetu, v katerem živimo in v katerem bodo živeli naši otroci. Ampak zavedam se, da otroci srkajo vse naše notranje vsebine - razmišljanje, čustvovanje, hrepenenje. Zato se ne prepuščam malodušju. Ko gledamo svojega otroka, si lahko mislimo, kakšen revež je, ker smo ga spravili na ta grozni svet, v katerem je vedno slabši socialni sistem, vedno manj služb in pravičnosti, ne bo pokojnin ... In pred očmi je vedno manj svetlobe. Lahko pa rečemo: »Glej, rodili smo te v ta svet, ki v marsičem razpada, ni služb, ni priložnosti ... Ampak v tebi, dragi otrok, sta moč in priložnost, da stvari postaviš na pravo mesto, če mi tega nismo znali.« In pred očmi je bolj svetlo.
SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA
28
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
Usodnost odklopa od novic
V spomin tragično preminulemu celjskemu planincu in prijatelju mag. Janezu Šturmu
Letošnji dopust sem se namenil preživeti doma, v Celju in okolici, da bi izkoristil odlične možnosti za rekreacijo in sprostitev, ki jih ponuja naše mesto. V praksi sem se lahko prepričal, da je res tako. Drugi pomemben del načrta učinkovitega preživetja dopusta je bil popoln odklop od novic, domačih in tujih, prav tako od družbenih omrežij. Tudi to bi se moralo izkazati za dobrodošlo, čeprav se, če to napiše novinar, najbrž marsikomu lahko zdi čudno. Prepričan sem bil, da mi je zamisel odlično uspela, a se je žal za drugi del minulo soboto izkazalo, da je načrt dobil usodno, tragično obeležje.
Mag. Janez Šturm je bil zaposlen kot vodilni raziskovalec v Prometnem inštitutu Ljubljana, kot zunanji predavatelj pa je poučeval tudi na Višji strokovni šoli Šolskega centra Celje. Star je bil 51 let.
Po daljši bolniški odsotnosti in intenzivnem delu po vrnitvi v službo sem začutil, da mi letos ni do nobenih potovanj, ne v tujino, kar je bila praksa zadnjih let, ne do tega, da bi se odpeljal do slovenske obale. Zaradi narave svojih zdravstvenih težav, da bi se res končno enkrat prav odpočil, sem tudi čutil, da se moram vsaj za nekaj časa odklopiti od vseh informacijskih servisov, čeprav sem po naravi »newsholik« in mi prebiranje novic pomeni tudi obliko sproščanja.
Povezovalni tek na smučeh
S prijateljem Janezom sva že dolgo načrtovala srečanje, saj je minil že kar kakšen mesec ali več, odkar sva se nazadnje videla in poklepetala. Morda je bil najin odnos nekaj posebnega: bežno sva se poznala že iz osnovne šole, bil je generacija pred mano. Na vlaku, s katerim sva se skupaj vozila iz službe v Ljubljani, sva se po začetni zadregi zbližala in sčasoma postala tesnejša prijatelja. Odkrila sva, da imava tudi kakšen skupen konjiček, na primer tek na smučeh. Janez je bil sicer bolj alpski in turni smučar, a sva vsaj enkrat, dvakrat na leto skupaj tekla na Rogli, praviloma »desetko«, in bolj ali manj vedno ugotavljala, kako imava premalo kondicije za tek. Na točki, kjer se je ob lepem vremenu ponujal čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, sva se ustavila in naredila spominsko fotografijo. V lanski zimski sezoni se nama žal ni uspelo dogovoriti za tek na Rogli.
Nikoli ne bom pozabil, ko sva nekoč v snežnem metežu v temi, o čemer sva se na hitro dogovorila na vlaku, »udarila klasiko« v Rojah, kjer ima družina Šturm zemljišče s starejšo hišo. Bila sva premočena in premražena do kosti, ampak nadvse zadovoljna s to izkušnjo.
Oba sva v zadnjem času preživljala težko obdobje zaradi podobnih velikih preizkušenj v zasebnem življenju, kar naju je še bolj zbližalo. Zaradi tega se sicer nisva večkrat dobivala, saj nama obveznosti zaradi narave najinega dela tega niso dovoljevale. Nenazadnje je Janez še vedno delal v Ljubljani, jaz sem že več kot dve leti spet doma, v Celju. Pri tem so bili najini pogovori glede na naravo težav in izzivov, s katerimi sva se soočala, bolj usmerjeni, spodbujala sva drug drugega in verjela, da se je navkljub vsem težavam treba potruditi in veseliti novih življenjskih priložnosti in izzivov.
»Teniška kratka sporočila« v prazno
Tako kot je bilo pri smučarskem teku na Rogli, sva vsaj enkrat ali dvakrat odigrala partijo tenisa. Bolj iz družabnih razlogov kot športnih, da nama je potem bolj prijalo pivo in da sva lahko še bolj sproščeno poklepetala. Predzadnji dan avgusta, dan preden sem začel dopust, sva se končno srečala v baru na Lopati.
Dogovorila sva se, da se bova čez teden dobila teni-

- i r

Janez Šturm
Po »zimski klasiki« v Rojah

su, da bom rezerviral igrišče in da ga bom obvestil. Prav tako sva se dogovorila, da za spremembo piva ne bova popila na Kladivarju, ampak ga bova pri meni doma, da mi bo na računalniku pokazal fotografije z zadnjih pohodov v hribe in gore. Janeza sem večkrat nagovarjal, da bi kot ljubiteljski fotograf moral pripraviti kakšno razstavo svojih posnetkov, ko mi je razlagal, kaj vse ima v svoji zbirki. Prepričeval sem ga, da sem mu pripravljen pomagati pri tem, a nisem bil preveč prepričljiv, saj se očitno ni želel preveč izpostavljati v javnosti.
V	soboto, 3. septembra, štiri minute čez opoldne sem Janezu poslal SMS, da imava v sredo, 7. septembra, ob petih popoldne tenis. Nič mi ni odgovoril, kar se mi ni zdelo problematično, saj mi ni vedno odgovarjal na takšne že prej dogovorjene stvari. Ob tem, da sem predvideval, da je najbrž spet v hribih in da nima signala, potem pa je najbrž zaradi utrujenosti sporočilo spregledal. Dan pred tenisom sem ga poklical, da bi ga spomnil in mu povedal, da sem zanj že dal hladiti union in da sem za zraven nabavil tudi indijske oreščke. A je bila številka nedosegljiva. Na zadnjem srečanju na Lopati mi je govoril, da gre na službeno pot v Prago, ampak da mu bo verjetno zneslo, da bo prišel pravočasno. Zato sem sklepal, da se mi ne oglaša zaradi kakšnih pomembnih sestankov ali dela na terenu.
V	sredo, na dan, ko bi morala igrati tenis, sem ga ponovno poklical in mu poslal SMS ter ga prosil, naj se mi javi, saj bi sicer rekel komu drugemu, če mu ne bi uspelo priti pravočasno. Spet brez odgovora. Tokratni molk se mi je res zdel že malo čuden in me je zaskrbel, vendar nikakor nisem hotel pomisliti na kaj hujšega. Še vedno odklopljen od novic sem si razlagal, da je morda spet nenadoma šel na kakšen »treking« v Himalajo, enako kot leta 2014, ko tega nisem vedel. »Ko bo pripravljen, me bo že poklical,« sem razmišljal.
Usoda sporočanja slabih novic
Kot sem omenil, nisva bila tiste vrste prijatelja, ki bi se dnevno ali tedensko slišala in se podrobneje obveščala o načrtih, pri čemer tudi skupnih prijateljev nisva imela.
Razen enega, Braneta Feldina, prijatelja z vlaka, zaposlenega pri Slovenskih železnicah, ki je pred časom dočakal upokojitev. Očitno je Branetu usojeno, da mi sporoča slabe novice v zvezi z Janezom. Tako mi je povedal o tem, kako je Janeza zaradi pljučnice na omenjenem »trekingu« v Himalaji moral reševal helikopter, o čemer sem pisal tudi za naš časopis. Konec aprila, ko sva se z Branetom srečala na proslavi v mestu, me je vprašal, če vem, da je Janezu umrl oče po hudi bolezni in da je bil prejšnji dan pogreb. »Ne, nisem vedel, ni me obvestil o tem.«
Janez je bil zelo prijetna oseba, znal se je pošaliti in me je vedno spravil v dobro voljo, kadar sva se srečala. O svojih težkih življenjskih preizkušnjah sva se veliko pogovarjala, ampak očitno si morda še nisva bila tako blizu, da bi mi vse povedal o svojih stiskah, ali pa me ni želel obremenjevati. Sprostitev in notranji mir je iskal v hribih in gorah, kamor se je praviloma odpravljal ob koncu tedna, sam sem svoj mir in sprostitev iskal v rekreaciji, teku, tenisu, kolesarjenju ... Vedel je za moje navdušenje za hokej in mi večkrat povedal, da me čaka njegova hokejska oprema, saj zaradi službe v Ljubljani ne more več obiskovati večerne rekreacije v celjski ledeni dvorani.
Pred časom, ko se so Celjani v velikem živžavu dobili v polnem mestu, me je ob prihodu na Glavni trg hitro opazil Brane Feldin. Pristopil je k meni, pri čemer sem mislil, da mi najbrž želi kaj pojasniti glede obiska članov celjskega kajakaškega kluba na sprejemu za Petra Kavzerja v Hrastniku ob osvojitvi olimpijske medalje. Takrat sem ga prosil, če bi mi lahko poslal kakšno fotografijo, da bi jo objavili na naši spletni strani.
»Robi, a veš, da smo ... Janeza ... pokopali ...? Ni te bilo ... sem sklepal, da si najbrž spet na kakšnem potovanju v Rusiji, da te zato ni na pogrebu,« mi je s težkim srcem razlagal Brane.
Ko je v življenju več vprašanj kot odgovorov
Komaj sem zajemal sapo, stiskalo me je v prsih ... nisem dojemal. Razlagal sem mu o svojem odklopu od novic, o svoji dolgotrajni bolniški, tudi zaradi težav v zasebnem življenju. Na telefonu sem mu pokazal kratka sporočila, ki sem jih pošiljal Janezu ... Imel sem slabo vest, ker nisem deloval prepričljivo ob šokantni Branetovi novici, ker sem bil neobveščen, da se je Janez v soboto, 3. septembra, smrtno ponesrečil pri plezanju v Severni triglavski steni in da je bil 8. septembra pogreb v Žalcu ... Da je vse to lahko šlo mimo mene, v času mojega dopusta, ko sem se v iskanju počitka in notranjega miru zavestno izogibal medijem.
Vedel sem, da Janez hodi tudi v hude skale, visoko, ampak da bi šel plezat v Severno triglavsko steno, si nikoli nisem mislil in mi nikoli ni povedal.
Zakaj mi ni bilo usojeno, da bi se moj prvi tovrsten dopu-stniški odklop od informacij končal uspešno in srečno, v kar sem sicer sprva bil prepričan? Zakaj se je Janezovo iskanje notranjega miru v gorah moralo tako tragično končati? Zakaj je življenje tako kruto? Zakaj se je po skoraj natančno štirih letih brez slovesa poslovil še en izjemen prijatelj? Zakaj, zakaj ...
ROBERT GORJANC, foto: RG in JANEZ ŠTURM
Raduha - zadnji posnetek, ki mi ga je poslal Janez iz svojih gorskih poti.
O prednostih in prepoznavnosti
Ob občinskem prazniku z županom Brankom Petretom - Skupna prizadevanja za skupno dobro
Občina Vojnik praznuje svoj občinski praznik 4. oktobra v spomin na leto 1994, ko je bila ustanovljena. V dveh desetletjih delovanja sta se spremenili tako zunanja kot notranja podoba občine, ki je bila nekoč del velike celjske občine. Mlada vojniška občina s krajevnimi skupnostmi Frankolovo, Nova Cerkev in Vojnik je danes zelo prepoznavna, tako na kulturnem kot na gospodarskem področju in tudi na drugih področjih življenja in dela. Njen utrip najbolje pozna prvi mož občine, župan Branko Petre, naš sogovornik ob občinskem prazniku.
V čem je glavna prednost občine, ki jo vodite?
Naša občina ima veliko prednosti. Med njimi je ugodna lega, povezana z dostopom do avtoceste in do središča Celja. Imamo lepo ohranjeno naravo in še dovolj prostora za individualne gradnje. Smatram, da je tudi okolje v vseh treh krajevnih skupnostih, Nova Cerkev, Frankolovo in Vojnik, lepo urejeno. Prav tako so pri nas urejeni predšolska in osnovnošolska vzgoja ter izobraževanje mladih. Tisto, kar je najboljše v naši občini, pa so naši ljudje, ki so dejavni na veliko področjih. Predvsem so aktivni v društvih na področjih
\
't
Župan Vojnika Branko Petre: »Tisto, kar je najboljše v naši občini, so naši ljudje, ki so dejavni na veliko področjih.«
gasilstva, kulture, športa, turizma, vinogradništva, socia-le ... V občini deluje približno petdeset društev. Velik pomen imajo tudi uspešni podjetniki, ki so letos ustanovili klub podjetnikov. Center Kamrica in Repair Cafe odražata trende na področju medgeneracijske-ga sožitja in socialnega pod-
jetništva v Sloveniji. Kakovostno delo Zdravstvene postaje Vojnik, lekarne in Špesovega doma za starejše občane predstavlja piko na i.
Kaj vas v občini moti, kaj bi spremenili?
Najbolj me moti pregost promet skozi Vojnik, še posebej ob zaporah na avtocesti.
Najvišje priznanje poveljniku
Najvišje letošnje občinsko priznanje zlati voj-niški grb bo prejel Adolf Janc, dolgoletni poveljnik vojniških gasilcev. Zlati grb mu je namenjen za njegovo požrtvovalno prostovoljno delo. O tem, da bo prejel zlati vojniški grb, so odločili občinski svetniki na svoji zadnji seji.
Na razpis za občinske nagrajence, ki je bil objavljen junija, je bilo poslanih več kot dvesto predlogov. Za
različna priznanja je bilo predlaganih več kot štirideset občanov, društev in skupin. Za zlati vojniški grb jih je bilo predlaganih pet. Srebrna grba bosta prejela Košarkarski klub Vojnik, ki mu ga namenjajo za 20-le-tnico uspešnega dela, ter Metod Pinter. Pinter deluje kot pevec v različnih skupinah ter pomaga v župniji Frankolovo. Bronaste grbe bodo prejeli Ana Lipičnik, Albina Ločnikar ter Ivan
Pločnikov in kolesarskih stez tam nimamo, zato obstaja za občane velika nevarnost. Takšno stanje je posledica neurejenega financiranja občin, kar onemogoča izvedbo večjih naložb na tem področju. Prav tako je samo do polovice zgrajena kanalizacija, ki je v naših razpršenih naseljih dokaj draga. Manjka še nekaj vodovodov, a tudi ceste so ponekod v slabem stanju in potrebujejo obnovo. To so vsekakor prednostne naloge za prihodnost.
Kaj ponuja vaša občina na področju turizma?
Narava je vsekakor naša največja kakovost. Užijemo jo lahko na planinskih in turističnih poteh, peš ali s kolesom. Imamo precej turističnih in učnih kmetij, na čelu z domačijo Soržev mlin. Svoje dodajo lepo obnovljene številne cerkve in gradovi. Tudi grad Lemberg je vedno bolj podoben prvotnemu. Turistične in kulturne prireditve so nekaj, na kar smo zelo ponosni. Božični Vojnik, pustna povorka v Novi Cerkvi, Ostanimo prijatelji na Frankolovem in občasne večje prireditve v večnamen-
ski dvorani v Vojniku pa so že prerasle meje naše občine.
In na kaj ste v občini najbolj ponosni?
V krajih smo kljub pomanjkanju denarja izpeljali nekaj projektov. To je bilo mogoče le zato, ker med svetniki vladata sloga in prizadevanje za skupno dobro. Na to sem še posebej ponosen. Uspelo nam je končati protipoplavne ukrepe v Vojniku in v spodnjem Arclinu ter urediti kanalizacijo in vodovod v središču Vojnika. Tudi tri ulice imajo nov videz. V vsaki krajevni skupnosti smo asfaltirali nekaj makadamskih cest, zgra-
dili smo vodovod v Brdcah, imamo nov betonski most v Lembergu. V podružnični šoli v Novi Cerkvi je urejenih 250 kvadratnih metrov novih prostorov, šola ima novo streho in fasado. Plazovi na cesti Bovše so bili pravkar sanirani, tam bo opravljena rekonstrukcija ceste, dolge več kot pol kilometra. Vsi, ki ste obiskali prvi Božični Vojnik, pa ste lahko doživeli čarobnost praznikov pri nas. Pred praznikom občine Vojnik so znani tudi letošnji nagrajenci, ki jim iskreno čestitam.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
Statistika za leto 2015:	
	
Število prebivalcev:	8.685
Število novorojenih:	85
Število gospodarskih družb:	187
Število zaposlenih v gospodarstvu:	733
Prihodki od prodaje:	93,7 milijona evrov
Čisti dobiček:	3,2 milijona evrov
Čista izguba:	1 milijon evrov
Povprečna bruto plača v gospodarskih družbah: 1.198 evrov	
Vir: statistični urad in Ajpes
Tratnik, ki delujejo na kulturnem ali gasilskem ter še drugih področjih. Poleg grbov bo podeljenih še deset priznanj občine.
Osrednje praznovanje občinskega praznika bo v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Med prireditvijo, ki bo v vojniški šolski telovadnici, bodo podeljena občinska priznanja.
füci KMET/JSKA /' ZADRUGA ^кШШЕ L J £,aa
10 LET POSLOVNO-TRGOVSKEGA CENTRA VOJNIK
Spoštovani občani in občanke! Ob 10. obletnici našega centra se vam najlepše zahvaljujemo za vaše zaupanje, hkrati pa vam iskreno čestitamo ob občinskem prazniku!
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Za slovesno trgatveno vzdušje je poskrbela tu di pihalna godba z Ljubečne.
Na temo trte in vina s o zapele Ta ščice.
Nič ji ni prišlo do žive ga
Na trgatvi potomke najstarejše vinske trte na svetu v Vojniku - Potomka je simbol tamkajšnj ega uspešni ga vinogradništva - Pozeba in toča staji prizanesli
»Nobene dčb re volje ni, da bi ne biče spoštovana,« so o vinski trti v soboto prepevale pevke vokalne ekupine Taščice iz občine Vojn rk. Na vrsti je bila deseta, j ubilejna Vinska irgitev bohotne trte, ki se
vije po pročelju občinske stavbe v Vojniku. In dobre volje olj potomki najsta-rejšetrte nasvetu z mari-borsleega Lenta je bilo res v izobilju. Še več je je bilo v prireditve nem šoto ru v bližini trite?.
issgled na bohotno potomko je bil, preden so se je lotili ergači, vreden razgledni ee. Po Vojniku in okolici eta letos u ničevali pridelek uozeba in toča, vendar vta trti prizanevli. Prizanesli
soji tudi vojniški vandali in bolj pošteni krajani, ki se jrni je pretekla leta zahotelo katerega od grazdov, je oreden je jih je smelo uradno, slovesno utrgati. Na dan trgatve potomke je tako z nje viselo kar .etin-isirideset veltkih groz dov. Najtežji je tehšal nič manj kot e,3 kilograma. Veliko manj sreče je imela druga vojniška javne trta, ki raste na odprtem v vetu čez cesto ob klopotcu. Njena prva tr-
gatev je bila zaradi pozebe in tove slaba.
Keil je vsko
Za slovesen uvod v so-boeno tegatev p o to mke sta poskrbtli pihalna godba z Ljubtene in letošnja slo-penska kraljica vina. Vinska kra ljica Sara Ptadlee j e prav take naše, južno štajerske gore jist, in iicer iz Bistrice ob Sotli. Potem sa eapele Tašči ce in za-grala j t Joškovabanda. Predsednik
Vinogra dniš k ejčinarsk ega društva obvine Vojnik Mirko Kresovec je prebral telegramska eporočilo trte matere iz Maribera, ki je med drugim opozšrila, da vojniški vinogradniki skrbno varujejo vsako jagodo grozdja. Prav tako, da brez zlatih priznanj z a pri delke vojniških vinogradnikov spioh ne gre več. Celo gospod šupnip je bil deležen hvale zuradi svoje skrbi ea vremenske maše.
Nato sit) člani vekalne sk upina Arclinski fa ntje postavili lestev, ki je vodila do zaklada na trti potomke. Tudi zapeli so seveda. »Trta jv teko lepa, kot je lepa naša ob čina,« ji odgovoril župan Bzanko ee-tre na p rip ombo o jepoti letošnje trte o t) občinski stavbo. »>Za io Trto skrbim le kot navijač,tj je zbranem poiasnil šaljivi činogradnik Vekt Štokojnik, k je tudi podžupen. Štokojniku so
SERVIS JUTERSEK, Matej Juteršek s.p. E LEKTROI \STALATERSTVO, SERVIS ZA OLJNE IN PLINSKE GORILNIKE
•	dobava in montaža toplotnih črpalk, peči na plin, olje, drva, pelete...
•	servis gorilnikov in peči
•	meritve dimnih emisij
SERVIS JUTERŠEK, Matej Juteršek, s. p.
Arclin 65, 3211 Škofja vas
tel. 03 780 04 51
fax: 03 780 04 55
GSM: 041 380 680
E-mail: info@elektro-jutersek.si
Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, našim strankam pa se iskreno zahvaljujemo za zaupanje!
KRDr LIE
SREČKO KROFLIČ, s. p.
Obrtna cesta 8, 3000 CELJE GMS: 031/610-093 avtoelektrika.kroflic@gmail.com
CENJENE STRANKE, NUDIMO VAM:	
-popravila zaganjačev, alternatorjev, luči, ventilatorjev, klimatskih naprav...	
-montažo parkirnih senzorjev in kamer	Delovni čas: delavniki od 8.00-17.00 sobota od 8.00-12.00
-polnjenje alternatorjev in pregled akumulatorjev pred zimo	
-diagnostiko vozila	
-polnjenje, servis in dezinfekcija klimatskih naprav v vozilih	
Joškova banda je zaigrala na ljudska glasbila.
SPOŠTOVANE PODJETNICE IN PODJETNIKI!
□	Nimate vpogleda vswje poštenje (odpne postavke kupcev J in dobavitelja mesečno spremljanje rezultata poslovanja.,.}? ^
□	Vam uhajajo pomemtni datumi za plačila in oddajo poročil?
□	ES teleti poslovne knjige voditi doma, pa niste dovolj podkovani v računo»dstvu?
OI sedaj sami vodite knjige in potrebujete le kontrolo vnesenega?
□	Vas je strah obračunavati plače?
□	imate težavo z izdelavo zaključnega računa in davčne bilance?
□	Uporabljate ali bi mogoče Ш uporabljati programsko opremo tontheon?
□	Potrebujete nasvet takoi ko nastane pioblem?
□	Spoštujete srčne vredncte.tot so poštenost zanesljvost, odgovornost?
□	Cenite delo računovodstva in se zavedate njegove pomembnosti pri vašem poslovanju in poslovni rasti?
□	Je tudi vaš(as denar?
(E STE VSAJ NA DVE VPRAŠAHJI ODGOVORIL! POZITIVNO, POTEM SE OBRNITE NA NAS IN Z VESELJEM VAM BOMO POMAGALI REŠITI VAŠ PROBLEM.
B knjigovodski servis
ALEKSANDRA KROFLlC, S. P, Obrtna cesta 8, Celje
Imamo več kot 30-letne izkušnje v računovodstvu in ustrezno kvalifikacijo. Stalno se izobražujemo na vseh področjih, ki jih dober računovodja potrebuje: računovodstvo, davščine, kadri, medsebojni odnosi... Naše stranke niso zgolj številke, zato do potankosti poznamo njihovo poslovanje.
Naš moto je kvaliteta in ne kvantiteta.
TUKAJ SMO Z VAMI IN ZA VAS!
aleksandra.kroflic.sp@siol.iet Tel: 03/491-81-51
20-odstotni POPUST V OKTOBRU ZA POLNJENJE, SERVIS IN DEZINFEKCIJO KLIMATSKIH NAPRAV
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Čudovit pogled na potomko najstarejše trte na svetu v središču Voj-nika. Njen odličen skrbnik je Franci Dajčman.
potomke najstarejše trte na svetu nasploh blizu, saj ima na skrbi potomko Mi-haelo, ki raste v sosednji Novi Cerkvi. Imenovana je po svetniku v bližnji kapeli. Mihaela, ki jo pomagajo obirati domači šolarji, letos z vremenom ni imela sreče.
Zlati vojničan
Vinska kraljica je na prizorišču desete trgatve nazdravila z vojničanom, z društvenim vinom vojni-ških vinogradnikov. Ti ga pripravijo vsako leto in to tako dobro, da si na društvenih ocenjevanjih vedno zasluži zlato priznanje. Na dan prireditve Vinska trgatev prinašajo člani društva zaboje s svojimi najlepšimi grozdi, iz katerih nato nastaneta mošt in vino. Za vojničana je bilo letos zbranega 365 kilogramov grozdja, večinoma belega. Zanj je največ grozdov prav s potomke najstarejše trte v Vojniku, ki je obrodila nič manj kot 28 kilogramov grozdja. To je kar osem kilogramov več kot lani. Sladkorna stopnja njenega rdečega grozdja je znašala nič manj kot 75 ekslerjev, kar je odlično.
Po opravljeni trgatvi potomke je bilo v Vojniku seveda še veliko veselja. Pod prireditvenim šotorom je odmevala glasba, med drugim je dišalo po praženem krompirju. Sedmega tekmovanja v praženju, ki je vedno v okviru prireditve Vinska trgatev, se je udeležilo sedem ekip. Zmagala je ekipa Lilije s Frankolovega.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
S tekmovanja v praženju krompirja. Med sedmimi ekipa je bila tudi ena iz kinološkega društva.
ANKETA
Z znanimi občani Vojnika smo se pogovarjali o tem, kaj jim pomenijo različne trgatve ter kako na njih sodelujejo.
Najtežji grozd s trte ob občinski stavbi v Vojniku je tehtal kar 1,3 kilograma. V rokah ga drži predsednik tamkajšnjih vinogradnikov Mirko Krašo-vec, ki je prejel na ocenjevanjih vina v Gornji Radgoni že več zlatih medalj.
Pokušina grozdja, ki je povezano z najstarejšo trto na svetu, ni ravno vsak dan. Obiskovalci prireditve Vinska trgatev to dobro vedo.
Dolči Videnšek, slep vinogradnik iz Globoč pri Vojniku:
»Doma imamo svoj vinograd. Iz njega sem danes pripeljal nekaj grozdja kot prispevek za društveno vino Vojničan. Z vnukinjo sva danes zjutraj v zaboj nabrala najlepše grozde. Jutri bomo doma trgali rumeni muškat, nato grozdje ostalih sort. V domačem vinogradu imam čisto svojo vrsto s tridesetimi trsi, kjer postorim skoraj vse samostojno. Spomladi jo obre-žem in nato povežem, tudi zeleno oberem. Drugi edino škropijo in oberejo grozdje. Na trgatev povabimo tiste, ki v vinogradu pomagajo delati, in druge sorodnike ter prijatelje. Grozdje ločimo po sortah, tako da je tudi vino po sortah. Trgatev je zame res lepo, sproščujo-če doživetje.«
Mirko Kovač iz Arclina:
»V Malih Dolih imamo vinograd z 260 trsi. Ravno danes imamo tudi tam trgatev. Trto imamo še vedno ob kolih, na klasični način, saj sem postal vinogradnik pozno. Tašči sem pomagal v velikem vinogradu štiri desetletja, danes imamo svoj vinograd, ki nam koristi tudi za sprostitev. Včasih to zame ni bila sprostitev. Nikoli nisem želel imeti vinograda, vendar sem ga zdaj, odkar ga imamo, vzljubil.«
Sandi Petrej iz Vojnika:
»Na prireditev Vinska trgatev redno prihajam. Doma imamo svojih tristo trsov, vendar letos trgatve še nismo imeli. Zaradi količine sladkorja smo še počakali, saj je še veliko sonca. Na trgatev povabimo sorodnike in prijatelje. Začne se zjutraj, ko rosa izgine, po kosilu nadaljujemo. Zvečer se še povese-limo ob harmoniki in petju. Po domače.«
Jelka Žlaus iz Globoč pri Vojniku:
»Trgatve se vedno udeležim na nekdanjem domu, od koder izhajam. To je seveda poseben praznik, ki je sad celoletnega truda, dela. S trto sem odraščala, v vinogradu znam delati. Od kopanja in vezanja do rezanja in podobno. Doma imamo le brajdo, ki je moja skrb. Grozdja ne škropim, saj ga želim čim bolj naravnega. Letos sem zaradi pozebe najprej mislila, da pridelka sploh ne bo, vendar je zdaj precej boljši, kot je sprva kazalo. Za stiskanje pa grozdja letos vseeno ne bo dovolj.«
novi tednik
radio cehe
Lidija Eler Jazbinšek iz Vojnika:
»Na trgatev se odpravim v vinograde svojih sorodnikov. To je nekaj lepega, zberemo se na dogodkih, ki so družinske narave. Veliko se pogovarjamo, tudi pesmi in dobre volje nasploh ne manjka. Lepo je videti, kako udeleženci trgatve prenašajo brente. Potomko najstarejše trte na svetu, ki raste v Vojniku, redno gledam skozi okno pisarne in opazujem, kako grozdi dozorevajo. Tudi velika skrb Francija Dajčmana in drugih vinogradnikov zanjo je vredna velike pohvale.«
»Prisluhnemo vsakomur«
Vlečni konji gospodarstva so majhna in srednja podjetja
Zadnje leto je bilo na Polzeli kljub gospodarskim pretresom investicijsko precej pestro. Župan Jože Kužnik priznava, da je občina še vedno v gospodarsko precej nezavidljivem položaju, predvsem zaradi nesrečne zgodbe Garanta in še vedno negotovih razmer v Polzeli. Tovarna nogavic sicer po državni dokapitalizaciji normalno posluje, a si župan čim prej želi pravega strateškega lastnika.
Kljub gospodarsko težkim časom se župan rad pohvali, da občina ni pretirano zadolžena in da lahko v okviru finančnih zmožnosti nemoteno izvaja načrtovane infra-strukturne projekte, vedno bolj pa je aktivna tudi na področju družbenih dejavnosti. »Lahko rečem, da je naša občina vedno bolj prijazna občanom, ki to tudi povedo. Veseli smo vsake kritike, tako pozitivne kot negativne. Prisluhnemo vsakomur. Še na videz tako majhen in nepomemben problem ali
predlog občanov vzamemo resno. Po tej odprtosti in dostopnosti je občina znana tako po Savinjski dolini in Sloveniji ter zadnje čase tudi izven državnih meja,« prednosti občine opiše župan Jože Kužnik.
Kako bi označili trenutno družbeno, gospodarsko in politično vzdušje v občini?
Po moji oceni je odlično. V občini imamo sicer veliko priseljenih občanov, ki jih želimo ob občinskem prazniku še posebej nagovoriti ter jih povabiti v svojo sredino. Sicer pa lahko rečem, da dihamo vsi za enega in eden za vse. Zelo dobro je tudi vzdušje v občinskem svetu, kjer so politični spori neznanka. S sodelovanjem, ki temelji na strokovnosti, zaupanju, pripadnosti in veri, da zmoreta dva ustvariti, česar eden ne more, gradimo občino, v kateri je lepo živeti in delati. Proračun je seveda tisti, ki nas omejuje in sporoča, do kod smemo. A menim, da znamo presoditi in postaviti prednostne na-
loge ter enakovredno skrbeti za vse ravni življenja v svoji lokalni skupnosti. Zavedamo se, da smo, kot je zapisal Voltaire, odgovorni za vse, kar delamo, in tudi za tisto, česar ne!
V zadnjem letu ste se zaradi nestabilnih razmer v Polzeli večkrat bali, da bo udarila »socialna bomba«. Gospodarski voz poganjajo manjši podjetniki in obrtniki ter kmetje. Jim bo občina kako pomagala?
Gospodarska slika morda res ni najboljša, a je treba poudariti, da imamo v občini kar nekaj podjetij, ki so uspešna tako doma kot v tujini. Veseli smo, da je v občini tudi nekaj večjih pridelovalcev mleka. Za celotno področje gospodarstva in kmetijstva bomo pripravili v prihodnjem letu dodatne spodbude, dodatne ukrepe, ki bodo, verjamem, spodbudili razvoj te panoge. Enako tudi verjamem, da bodo pozitivne posledice, ki se bodo odrazile v novih delovnih mestih, vidne prav kmalu.
Jože Kužnik: »Menim, da znamo enakovredno skrbeti za vse ravni življenja v svoji lokalni skupnosti.«
Kaj je največji izziv občine in vaš izziv v prihodnjem letu?
Pred nami sta dva velika projekta. Eden je obnova občinskih cest. Pri tem projektu tudi iščemo ustreznega koncesionarja oziroma zasebnega partnerja. Verjamem, da bomo do konca leta sklenili pogodbo o jav-no-zasebnem partnerstvu in prihodnjo pomlad tudi začeli obnavljati močno načete občinske ceste. Drugi večji projekt je gradnja Kulturno--izobraževalnega medgene-racij skega centra Polzela. Gre za novogradnjo na območju današnjega kulturnega doma. Sočasno s tem želimo obnoviti tudi park pred kulturnim domom. S tem bi Polzela dobila tudi neko središče, ki ga zdaj nima. Del denarja bomo skušali zagotoviti s prijavo na razpis Eko sklada, sicer pa je projektantska vrednost ocenjena na približno 1,5 milijona evrov.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
Statistika za leto 2016:
	
Število prebivalcev:	6.200
Število rojstev v letu 2015:	59
Število neprofitnih stanovanj:	44
Število prosilcev neprofitnih stanovanj:	15
Proračun:	4,3 milijona evrov
Je /<« r//H</ti/a
l/n tffi/ina dema.
STAVBNO POHIŠTVO OKNA IN VRATA
VHODNA VRATA, NOTRANJA VRATA, DRSNA VRATA .
SPLOSNO MIZARSTVO PRIMOŽ RAZGORSEKs.p. ШИЛ Založe 46 H 3313 POLZELA
ЖШШ primozrazgor5et5p@gmail.com i! t/jtЛ w w w. miza rstvo - ra zg o rse k.s i .T^ÄT; gsm:041 655949
Priznanja najzaslužnejšim
Vir: Občina Polzela
Občina Polzela občinski praznik praznuje 2. oktobra v spomin na Polzela-ne, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Ob tej priložnosti bo v soboto ob 18. uri v kulturnem domu slavnostna akademija, na kateri bo župan najzaslužnejšim občankam in občanom podelil občinska priznanja.
Letos bo župan Jože Ku-žnik podelil dva občinska grba, dve plaketi in eno županovo priznanje. Grb bo prejela Gertruda Terčak za nesebično in zavzeto vodenje Društva upokojencev Polzela. Grb bo prejel tudi Simona Ograjenšek za dolgoletno aktivno delovanje na vseh pomembnejših področjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja v občini ter za osebno prizadevanje, da sta Andraž nad Polzelo in Dobrič širše razpoznavna in urejena kraja. Občinska plaketa bo krasila prostore Kulturnega društva Andraž, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev ter sooblikuje kulturno, turistično in celostno podobo občine. Ob sedemdesetletnici delovanja bo prejela občinsko plaketo tudi Lovska družina Polzela.
Posebno županovo priznanje bosta letos prejela Mladinsko društvo Polzela za vzpostavitev Mladinskega centra Polzela in nedavno upokojena izjemno priljubljena učiteljica športne vzgoje Nanika Cvikl, ki je v občini pustila neizbrisen pečat predvsem na področju plesa. Kot je dejal župan Jože Kužnik, je tudi zaradi njenega požrtvovalnega dela polzelska osnovna šola poznana v vsej Sloveniji.
LK
Odprli mladinski center
Polzelski župan Jože Kužnik rad poudari, da so ljudje najpomembnejši element občine. Predvsem so pomembni mladi, ki do nedavnega v občini niso imeli svojega večnamenskega prostora za druženje, izobraževanje in zabavo. Ureditev prostorov Mladinskega centra Polzela, ki domuje na naslovu Šolska ulica 3, je rezultat dvoletnega prostovoljnega delovanja nadebudnih mladih občanov.
Občina je v sodelovanju z mladinskim društvom uredila prostore mladinskega centra. Župan Jože Kužnik je na uspešno izpeljan projekt vzpostavitve centra zelo ponosen, enako je ponosen na vse aktivne mlade občane. Prostori, ki so namenjenim mladim in jim bodo omogočili uresničitev marsikatere projektne ideje ter organizacijo dogodkov, so za zdaj še najeti. A kot pravi Kužnik, bo občina, če se bo pokazala priložnost, prostore tudi odkupila.
LK
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Pogled na grad Komenda z grajskega dvorišča, ki ga krasi več kot sto let stara platana.	v0dStv0m grajskih vodnikov.
Sprehod po grajski upravni enoti
Pripadniki malteškega viteškega reda so močno vplivali na razvoj Polzele
Grad Komenda - nekoč strateško pomembna stavba rodbine polzelskih vitezov Heilensteinov - je bil prvič omenjen že leta 1149. V 13. stoletju je graščina za pol tisočletja prešla v roke malteškega viteškega reda, ki je s svojim poslanstvom bistveno vplival na življenje ljudi v kraju. Takrat se je gradu prijelo ime Komenda, kar pomeni upravno enoto redovne posesti. Grad je skozi stoletja doživljal različno usodo, pri čemer s svojo dominantno lego na vzpetini sredi Polzele in stavbno-zgodovin-skimi značilnostmi predstavlja pomemben kulturni in zgodovinski spomenik.
Grad se je prvotno imenoval Heilenstein, kar je tudi nemško ime za Polzelo. Ime v svoji prvotni obliki označuje grad, o katerem ali s katerega se sliši glas daleč naokrog. Pozidan je bil v romanski dobi, vendar je zlasti po odhodu malteških vitezov začel neslavno pro-
padati. Izgubil je renesančno obrambne sestavine, tako da je dandanes ostalo le grajsko jedro.
Še leta 2008 je bil pogled na današnji simbol občine precej klavrn. Porušeno obzidje, propadajoča in za gibanje tudi že nevarna notranjost sta bila za občino prej sramota kot ponos. Grad je svojo grajsko veličino začel zgubljati po drugi svetovni vojni, ko ga je državna oblast odvzela takratni lastnici, družini Pongrac, ki je grad odkupila od malteških vitezov in je živela v bližnji graščini Šenk. Po nacionalizaciji so gred preuredili v večstanovanjski kompleks. V tem času se je izgubila tudi večina grajskega pohištva in drugih predmetov.
Prenova leta 2011
Grad Komenda je v vsej svoji lepoti zaživel po prenovi leta 2011. Projekt obnove je bil izdelan na osnovi kon-servatorskega programa in se uvršča med najpomemb-
nejše projekte, namenjene razvoju turizma in povečanju turistične zanimivosti za potrebe občine in širše regije. Obnovitvena dela so trajala tri leta, večino denarja zanje je občina uspela pridobiti iz evropskih skladov.
Danes v grajskem poslopju domujeta občinska knjižnica in glasbena šola, za gastro-nomske užitke poskrbijo v gostišču Malteški hram, mogoče si je ogledati tudi najstarejšo horizontalno sušilnico hmelja v Sloveniji, ki je bila obnovljena v okviru Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, prav tako je ves čas na ogled razstava eksponatov malteškega viteškega reda, trenutno pa je na gradu, v delu knjižnice, urejena tudi spominska soba pesnice Neže Maurer. Osebni predmeti pisateljice bodo najverjetneje čez čas našli prostor v njeni rojstni hiši v Podvinu pri Polzeli, ki jo bo občina obnovila.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
V sobi pesnice Neže Maurer so hranjeni njeni osebni predmeti, ki jih je občini podarila ob selitvi v dom starejših občanov.
Malteški viteški red
Suveren malteški viteški red, ki predstavlja najstarejši križarski viteški red in četrti najstarejši cerkveni red, deluje nepretrgoma od svoje ustanovitve do danes. Leta 1999 je praznoval devetstoletnico svoje uradne ustanovitve in delovanja. V Sloveniji so bile tri postojanke malteškega viteškega reda oziroma tri komende: v Komendi na Gorenjskem, v Melju pri Mariboru in na Polzeli. V Komendi so se naselili člani reda, imenovani po otoku Malti, kamor so se z Rodosa umaknili pred Turki. Vitezi so bili znani zlasti po svoji bolniški in karitativni dejavnosti. Še danes sta njihovi osnovni načeli obramba vere in domovine ter pomoč ubogim. Njihov simbol je osmerokraki križ, ki ponazarja osem blagrov iz evangelija, po katerem naj bi živeli malteški vitezi, ki niso nujno duhovniki.
V Sloveniji se je malteški viteški red ponovno začel uveljavljati leta 1991, vitezi pa so sodili pod veliki priorat Avstrije s sedežem na Dunaju. Leta 2003 je trideset slovenskih malteških vitezov ustanovilo samostojno združenje. Med njimi je tudi malteški vitez s Polzele Stanko Novak. V red je bil sprejet leta 1997 in opravlja svoje poslanstvo na območju Savinjske doline.
Posebnost gradu je več kot dva tisoč let star antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na stopniščni ograji ob glavnem vhodu, ki predstavlja simbol viteštva, oblasti in moči. Nad stopnicami je v steno vzidana bronasta plaketa s portretom Franceta Prešerna, ki je med letoma 1817 in 1819 obiskoval strica Antona Muhovca, ki je bil župnik na Polzeli.
V osrčju gradu so vidni ostanki obrambnega stolpa, ki velja za najstarejšo stavbo na Polzeli. Obnovljeni in zaščiteni deli stolpa predstavljajo tudi svojevrstno galerijo.
Mesto ima spoštovanja vredno zgodovino
Intervju z županom Darkom Menihom
Darko Menih: »Zelo smo dejavni na kulturnem področju, imamo veliko kulturne dediščine in smo nanjo ponosni.«
Šoštanj je bil nekoč veliko gospodarsko središče Šaleške in Savinjske doline. Kraj je leta 1436 dobil trške in leta 1911 še mestne pravice, kar mu je dalo nov zagon, enako velja tudi za ustanovitev nove občine leta 1995. Zaradi energetskih gigantov Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj je občina izgubila veliko ozemlja, izselilo se je več kot tisoč prebivalcev, blok 6 je skoraj v samem mestu, zato župana Darka Meniha in občane moti, da Slovenija ne zna ceniti njihovega žrtvovanja in da ima vse v povezavi z dolino le negativen predznak.
V čem je prednost občine Šoštanj pred ostalimi?
Mislim, da občina prave prednosti pred ostalimi niti nima. Zavedamo se, da gospodarsko središče Šaleške doline ne bomo več, velika podjetja so propadla, recimo Vošnjakova tovarna usnja, ki je po 210 letih obstoja šla leta 1999 v stečaj. A istočasno se je razvijala energetika - Premogovnik
Velenje in Termoelektrarna Šoštanj. V zadnjih časih so se razmere v gospodarstvu spremenile, zato podjetnikom nudimo minimalne olajšave, da ostanejo v naši občini. Ustanovili smo inkubator Pristop, kjer lahko mladi podjetniki predstavijo svoje ideje in jih razvijajo. Zelo smo dejavni na kulturnem področju, imamo veliko kulturne dediščine in smo nanjo ponosni.
Katere turistične točke so še posebej zanimive?
Imamo sedem turističnih društev. Sredstva, ki jih dobimo od turistične takse iz Term Topolšica, ki so naš turistični biser, razdelimo med ta društva. Imajo bogate programe, ki so dejavni celo leto. Za še boljšo dostopnost Topolšice smo pred leti obnovili cesto in ji dodali kolesarsko ter pešpot. Ponosni smo tudi na Kavčnikovo domačijo, enako tudi na dvorec Gu-tenbuchel.
Če bi imeli čarobno paličico, kaj bi najprej spremenili v občini?
Kar nekaj težav imamo, ki
se vlečejo skozi zgodovino. Na sosednjem Trgu bratov Mravljak imamo kup starih hiš, ki bi jih radi poleg trga obnovili. A nobena od stavb ni naša in preden bomo vse administrativno rešili, bo dolg postopek. A smo vztrajni.
Kakšni so izzivi občine?
Imamo dobro strategijo za razvoj šoštanjske občine. Letos smo s podjetjem Andrejc podpisali koncesijo za gradnjo in obnovo cest za dobo petnajstih let. Koncesija je vredna 22 milijonov evrov in je največja pogodba, ki smo jo kdajko-li podpisali v naši občini. Izziv je tudi izkopavanje Premogovnika Velenje. Glavna izpodkopna cona je proti Gaberkam in zato se zemeljska struktura spreminja, seseda, Šoštanjsko jezero pa raste. Istočasno so težava izpušni plini iz premogovniškega prezračevalnega jaška. Včasih se v mestu širi neznosen smrad po premogu. S premogovnikom in Tešem iščemo moči, da bi obnovili prezračevalni jašek.
Kako je z odškodninami Teša in premogovnika?
Oba giganta sta do zdaj veliko pozornost usmerjala v izboljšanje uničenega okolja, za kar smo jima občani hvaležni. A v zadnjih letih se je marsikaj spremenilo. Premogovnik Velenje nam že dve leti ni plačal odškodnin, plačilo Teša zamuja. Uradno imamo podpisano pogodbo s Hol-dingom Slovenske elektrarne (HSE), za leto 2016 smo imeli podpisano pogodbo za 2,1 milijona evrov, ki bi jih dali v različne investicije, a denarja ni na računu. Nov direktor HSE je nakazal pozitivno mnenje do naših težav.
Kako vidite svoje meščane?
Župan sem že tretji mandat in na svoje meščane gledam dobronamerno. Rad bi jim povedal, da se vsi zaposleni v občini trudimo, da izpeljemo vse načrtovane projekte. Nekateri občani vidijo, da se trudimo, boli pa, kadar nas neupravičeno kritizirajo.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Plakatna razstava o gradnji vodovoda
V občini letos obeležujejo več pomembnih obletnic: 85-letnico gradnje vodovoda v mestu Šoštanj, 105-letnico pridobitve mestnih pravic in 150-letnico rojstva dr. Frana Mayerja, šoštanjskega veljaka in župana. Ob vseh obletnicah so na vrtu Vile Mayer odprli plakatno razstavo Zgradili smo en vodovod, en vodovod iz Belih Vod.
Prvi javni vodovod v Šaleški dolini je bil največji komunalni dosežek od konca prve in do začetka druge svetovne vojne, ki je vplival na modernizacijo in izboljšal kakovost življenja meščanov v Šoštanju. Občina Šoštanj želi s plakatno razstavo o vodovodu v mestu poudariti pomembnost dogodka za samo mesto kot tudi za Šaleško dolino. Na razstavi je najprej predstavljeno oskrbovanje z vodo pred vodovodom, kar je dokumentirano s starimi fotografijami. Glavni del razstave predstavlja gradnja vodovoda. »Projekt se je zelo hitro končal. V približno štirih mesecih je 120
delavcev opravilo vsa gradbena dela za štirinajstkilo-metrski cevovod od zajetja v Belih Vodah do Goric,« je povedala Špela Poles iz Občine Šoštanj.
Na razstavi je predstavljena primerjava med stanjem v Šaleški dolini leta 1931 in stanjem zdaj. »Po 85 letih
se je štirinajst kilometrov cevovoda razširilo na 232 kilometrov vodovodnega omrežja v občini Šoštanj. Leta 1931 je imela polovica prebivalcev v mestu vodovod, medtem ko je zdaj pokritost v občini Šoštanj 94-odstotna,« je dodala Špela Poles.
Županu Mayerju so Šoštanj čani za njegove izjemne zasluge pri gradnji vodovoda postavili kip z naslovom Nimfa, delo akademskega kiparja Ivana Napotnika, šoštanjske-ga rojaka. Odlitek kipa je nameščen na vrtu Vile Mayer.
BGO
Foto: arhiv občine Šoštanj
Statistika za leto 2015:
Število prebivalcev:	8.705
Število rojstev:	108
Število neprofitnih stanovanj:	130
Število zaposlenih v gospodarstvu:	1.161
Povprečna bruto plača v gospodarskih družbah:	1.724 evrov
Vir: Občina Šoštanj, Ajpes
Priznanja in plakete za praznik
Osrednja slovesnost ob prazniku občine bo jutri, v petek, ob 19. uri v Kulturnem domu Šoštanj. Program bodo pripravili Zavod za kulturo Šoštanj, OŠ Karla Destovnika - Kajuha, vrtec in Pihalna godba Zarja. Ob tej priložnosti bodo podelili občinska priznanja in plakete.
Priznanja občine Šoštanj bodo leto prejeli: Srečko Potočnik, predsednik Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, že več kot 40 let aktiven član društva, Bogdan Lampret, predsednik PGD Gaberke za izredne zasluge za razvoj gasilstva, kraja in delovanja v društvih in Valentin Heindl, pobudnik prireditve Lučke v Šoštanju, ki so jo lani obudili. Na vseh večjih prireditvah zmagovalcem in nastopajočim podeljuje ročno narejene petelinčke.
Plakete občine pa so si po mnenju komisije zaslužili: Roman Kramer, eden najaktivnejših članov Turistično olepševalnega društva Šoštanj, Milan Roškar, dolgoletni član Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - mesto, zdaj je njegov poveljnik, in Karl Drago Potočnik, ki je že več kot 40 let aktiven prostovoljec Rdečega križa.
BGO
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Opazna klop iz lipovega debla
Kmetija je bila nekoč samooskrbna. Na kozolcu je razstavljeno vse, kar je kmetija potrebovala, da je preživela.
»Tukaj je tako lepo kot v raju«
Butična pivovarna v Lokovici pri Šoštanju
»Da je tukaj tako lepo kot v raju in da če bom kdaj prodajala kmetijo, jo bo zagotovo kupila, mi je enkrat na poti do moje domačije rekla mladenka in bila sem prevzeta, da tako mlado dekle vidi lepoto, poleg tega pa sem se zavedla, da živim res na lepem prostoru,« je že na koncu našega obiska dejala Marija Irman, ki ima le nekaj kilometrov izven Šoštanja butično varilnico piva Loko Loko.
Marija Irman je kmetijo na hribu, ki nudi pogled na okoliške hribe in tudi na šo-štanjsko znamenitost Teš, podedovala po smrti očeta. Velika kmetija z veliko zemlje in s številnimi poslopji bi lahko bila komu v veliko breme in napoti. A Marija je ekonomistka, ki se ne boji izzivov. »Da ne bom kmeto-vala, sem vedela takoj, želela sem poskusiti nekaj novega. Moj partner Herman je bil nekako že v pivskih vodah, zato sva se odločila, da bova spodnje prostore hiše spremenila v manjšo pivovarno, v kateri lahko naenkrat narediva do petsto litrov piva,« je povedala Marija. V spodnje prostore kozolca naju je s fotografom odpeljal Herman Kladnik, saj je morala Marija med varjenjem paziti na celoten proces. »Kljub vsem računalniškim programom moraš biti vseeno prisoten v prostoru, da ne bi šlo kaj narobe.«
Viski na vseh celinah sveta
S Hermanom smo sedli pod stari kozolec, ki je preurejen z mero dobrega okusa, enako kot vse stvari na kmetiji. »Marijina hči je arhitektka in naju malce usmerja, kako staro kombinirati z novim. Manj je več ali kako že rečejo,« je povedal Herman, ko smo sedeli pod starim kozolcem in pili domač viski. »Viski je za Slovenijo še vedno posebnost, čeprav imata s pivom precej skupnih lastnosti. Prva faza pri viskiju je enaka kot pri
Muzej žganjekuhe
pivu, iz ječmena oziroma ječmenovega slada je treba dobiti alkohol, ki se nato stara v lesenih sodih.« Viski, ki diši po lesu in po starem, po času, ki ga ni, po uživanju v trenutkih, ki odhajajo, je pijača, ki je bila Hermanu velik izziv. »Viski mi je bil vedno zanimiva pijača. Poleg tega bolj kot je star, boljši je, pivo pa ima rok uporabe.«
Kmetija ima dolgo tradicijo na področju destilacije žganja. Na kmetiji raste veliko češpelj, nekaj hrušk, tudi jablan je veliko. In vse našteto destilirajo. »Na hektarju celotne kmetije so vča-
sih pridelovali hmelj, ki so ga prodali v Hmezad Žalec in je bil pomemben del prihodka. Podobno kot žganjekuha. Še danes poleg viskija narediva nekaj sadjevca in slivovke.«
Pivo v zraku
Herman je po izobrazbi elektronik, ki je že pred dvajsetimi leti sodeloval z madžarskimi proizvajalci manjših pivovarn in zanje naredil elektronske termostate. »Žal so tiste pivovarne vse propadle, saj so imele prevelike želje in trg še ni bil pripravljen na mikropivovar-ne.« Pivo, ki je najstarejša in po določenih raziskavah tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača, zadnja leta dobiva nove privržence. »Želja po lastnem pivu je bila vedno v zraku in ko je Marija podedovala kmetijo, je bil pravi čas, da sva ustvarila zgodbo.« Čeprav so modna angleška piva, je Loko Loko lager pivo. Lager je najpogostejša vrsta piva, na razpolago je velik izbor te priljubljene pijače na vseh celinah. Korenine te vrste piva so na Češkem v kraju Plzen. Barva piva sega od svetlo do bledo zlate. Je osnovni tip piva, brez dodatkov, brez stranskih okusov. Ime Loko Loko
prihaja iz imena kraja Loko-vica pri Šoštanju, kjer ima pivovarna svoje prostore. »Iz Lokovice se odlično izpelje tudi Lokoviski,« je razložil Herman. »Povpraševanje po pivu in viskiju je zelo veliko. Če bi bila mlajša, bi mogoče razmislila, da bi bila pivovarna najina prvotna pridobitna dejavnost, tako pa je bolj za konjiček.«
Zelenozlato oblačilo
Po pregledu kmetije se nam je pridružila tudi Marija, ki je zaključila varjenje piva. Preoblekla se je tudi v oblačilo, ki ga nosi ob predstavitvah piva. »Oblačilo mi je naredila gospa iz Šoštanja. Je kombinacija meščanskega oblačila v malce moderni obliki v barvi zelenega zlata, se pravi hmelja. Zdi se mi pomembno, da pivo predstavljam lepo urejena in v celoti predstavljam zgodbo. Danes je bila tukaj na ogledu skupina gasilcev, ki so bili navdušeni nad mojo opravo,« je dodala Marija in z veseljem razkazala še zelenjavni in cvetoči del kmetije. Seveda v sproščeni preobleki.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Herman Kladnik: »Pohvalim se lahko, da je bil najin viski že na vseh celinah sveta.«
Marija Irman v barvi zelenega zlata
36
PORTRET
Delo in ljubezen v Rusiji
Gorazd Črepinšek iz Zadobrove pogumno na novi službeni in življenjski poti
»V Sloveniji sem izgubil službo. Prijatelj mi je povedal, da v nekem slovenskem podjetju iščejo vodjo montaže za delo v Rusiji. Sprejel sem izziv in septembra 2013 dejansko odpotoval,« o eni največjih življenjskih odločitev pripoveduje Gorazd Črepinšek. Čeprav je sprva veljalo, da bo odpotoval za tri mesece, je iz tega nastalo eno leto.
In prav to prvo leto je bilo tudi najbolj naporno, se spominja: »V tem obdobju sem delal dva projekta, ki sta se časovno celo malo prekrila. To je bilo tako naporno kot nekoč, ko sem še v Sloveniji moral nadzirati sedem gradbišč skupaj. Bil sem grozno utrjen.« Črepinšek dela kot vodja montaž tehnološke opreme v živilski industriji in se v Slovenijo vrača v povprečju vsake tri mesece za teden ali dva.
Ruščina odpira vrata
Vse, kar je vedel o Rusiji, preden je odpotoval prvič, je bilo to, kar je lahko prebral na spletu. »Prebral sem si, kako tam živijo, kako je s hrano, malo me je skrbelo tudi, kako je tam s kriminalom.« Po prihodu v Čeljabinsk, ki je bilo njegovo prvo rusko mesto, je bil nadvse prijetno presenečen. Življenjski slog je podoben kot v Sloveniji. »Ljudje v Rusiji si želijo iste reči kot mi v Sloveniji. Ob koncu tedna si želijo kam iti, radi bi dober avto. Potrošništvo je približno takšno kot pri nas, k čemur pripomorejo precej podobne trgovine, kot so pri nas. Le da so trgovine v Rusiji odprte tudi ob nedeljah ves dan do poznega večera.« Še lažje mu je bilo, ko je navezal stike z domačini. »Rusi so izjemno odprti in prijazni, zlasti do tujcev. Dobro pa je seveda znati rusko.«
Gorazd zna rusko, kar mu marsikje odpira vrata, čeprav ima ves čas na voljo tudi službeno prevajalko za delovne potrebe. Prav ta mu je že na njegovi prvi delovni misiji predstavila domačinko Oksa-no, samostojno podjetnico, ki je zdaj njegova ljubezen. Oksa-na je Gorazda naučila ruščino. »Nekaterih besed, zlasti tistih, ki jih potrebuješ pri delu, se naučiš tam, na gradbišču, ali pa pač na kateremkoli drugem delovišču. Za ves ostali besednjak pa je dobro, da se ga naučiš s kom od domačinov,« je prepričan Gorazd.
Tujci so zaželeni delodajalci
O odnosih na službenem mestu Gorazd pravi, da če se znaš »dobro« dogovoriti, »prideš dobro skozi«. Kot vodja montaže zagovarja »diplomatski« način komunikacije: »Skušam se prilagoditi vsa-
Gorazdova izbranka Oksana je bila to poletje drugič v Sloveniji. Pokrajina ji je všeč in pravi, da bi lahko živela pri nas.
Brezposelnost v Rusiji je nizka, ker so delovna mesta poceni, pravi Črepinšek. »Ko smo delali v Čeljabinsku, so nam prišli pomagat ljudje, ki so dobili približno dvajset tisoč rubljev na mesec, to je zdaj med dvesto in tristo evri. Delali so preprosta dela. Minimalna plača je tam izjemno nizka. Tam dela tudi veliko Uzbekov.«
kemu delavcu posebej, vsak ima namreč svoje značilnosti. Kot tujec imam ta privilegij, da me bistveno bolj poslušajo kot domačega nadrejenega. Vendar tega nikakor ne smeš zlorabljati.« Monterji, ki jih nadzoruje, so domačini. Tam so zato, da bi zaslužili. Zelo si želijo delati za tuje podjetje in se pri tem zelo potrudijo. »Ruski šefi pa svojo avtoriteto gradijo na vpitju. Sami zase pravijo, da ni pravi šef, kdor ne vpije. Ko je direktor nekoč prišel na gradbišče, je vpil na vse po vrsti. Na nas, tujce, malce bolj prizanesljivo, na domače delavce pa tako, da se ga je slišalo čez tri stene. Domačini ga sicer morajo poslušati, sicer lahko izgubijo službo. In to tudi takrat, ko nima prav.«
Delo, ki ga opravlja Črepin-šek, je projektno. Ko gradijo na primer novo mlekarno, delajo šest dni po deset ur dnevno, včasih pa tudi kakšno uro več. Ena večjih razlik v delovnem okolju se je pokazala prav v času malice. »Monterji imajo uro časa za malico. Od tega je pol porabijo za hrano, pol ure pa ležijo in počivajo. To vedno izkoristijo. Sprva je to pomenilo velik nesporazum, češ, glej, mi gremo na malico, oni pa ležat in počivat.«
Konjak za osmi marec
Rusi radi praznujejo, pravi Gorazd. Če se pri nas v dobi odraslosti slavijo bolj kot ne zgolj »okrogle« obletnice rojstnih dni, se v Rusiji vsak rojstni dan bučno praznuje. In tudi ostali prazniki. »Nekoč naši službeni prevajalki ob osmem marcu nisem niti čestital, kaj šele, da bi se spomnil na rože. Pa je poklicala direktorja v Slovenijo in mu povedala, da ji nisem dal darila. On me je potem poklical v Rusijo in me prosil, naj grem kupit konjak in ji ga dam,« pravi Gorazd, ki ga je ta dogodek izučil, da odslej
na takšna in drugačna praznovanja ne pozabi več. V Rusiji je enako kot dan žena pomemben tudi dan moških. 23. februar je bil sprva dan vojnih veteranov, iz tega pa je nastal dan vseh moških.
Velika razlika med Rusijo in Slovenijo je v dojemanju države. »Medtem ko se pri nas na državo gleda bolj kot na nekaj abstraktnega, so Rusi veliko bolj navezani nanjo. So večji patrioti. In kot pravi uradna >država<, tako pač je in mora biti. Tudi glede Putina je tako. Če on tako pravi, tako pač je. Pri nas smo državljani do političnih potez bistveno bolj kritični.« Po drugi strani Gorazd za Ruse pravi, da so bolj čustveni, a obenem bolj umirjeni kot mi. »Slovenci smo bolj nervozni in togi.«
Dom ostaja v Sloveniji
Gorazda je delovna pot po Rusiji doslej vodila po mestih Čeljabinsk, Moskva, Nižni Novgorod in Yuryev Polski. »Vsako mesto se mi je na svoj način vtisnilo v spo-
»Hud mraz je, ko te zebe skozi podplate. Zgodilo se je pri minus štiridesetih stopinjah. Oblečene sem imel dolge spodnjice, smučarske hlače, dve majici, srajco, pulover in bundo, na nogah pa dvojne nogavice in prave zimske čevlje. A me je vseeno zeblo. Če pri takšnih temperaturah veter ne piha, še gre. Če piha, pa z roko niti ključavnice ne moreš zapreti, tako te bolijo prsti. Ko sem nekoč vseeno vztrajal in to naredil, me je še tri dni zatem bolel prst, ker sem dobil omrzlino. Če si v Rusiji, pač moraš s tem živeti.«
min. Čeljabinsk je bilo moje prvo rusko mesto, tam sem spoznal Oksano. Moskva je veličastna kot glavno mesto, Yuryev Polski je majhen kraj bogu za hrbtom, primerljiv z Žalcem, v Yuryev Polskem vidiš Rusijo, kot je bila pred dvajsetimi leti. Nižni Novgorod pa je lepo staro mesto
s trdnjavo na vrhu, tam se srečata reki Volga in Oka. Zelo impresivno. Novgorod me je najbolj navdušil. Tam si predstavljam, da bi lahko živel daljše obdobje, ampak zgolj ob zavesti, da me dom čaka tukaj, v Sloveniji.«
MRL
Foto: osebni arhiv
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE
37
* Novim tednikom, Radiem Celje In D^I.^MI H3 K>
Z ladjico smo se zapeljali do zaliva Modra laguna, kjer smo uživali v kristalno čistem morju.
Krf zaradi smaragdne barve zelenja velja kot eden lepših grških otokov. Vsekakor je najbolj zelen grški otrok. Pravijo tudi, da je najsrečnejši. Bil je zadnja postaja znamenitega Odiseja, ko se je vračal na rodno Itako. Je na svetovni lestvici med najbolj obiskanimi grškimi otoki in odet v zelenje cipres, oljk ter druge vegetacije privabi veliko turistov z različnimi okusi. Tokrat se je tja s Turistično agencijo Relax turizem odpravila tudi karavana poslušalcev Radia Celje in bralcev Novega tednika. Potepali smo se po otoku, spoznavali različne zanimive kotičke, se kopali v čudovito toplem mirnem morju in se zabavali ob številnih animacijskih igrah.
SIMONA BRGLEZ
38
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Sedem desetletij s celjskimi Žabami (10)

www.kamra.si
kamra
Fondovi spomini
Leta 2005, leto pred bisernim jubilejem, sem predsedovanje od Janeza Grila, dolgoletnega člana zasedbe, prevzel Roman Fonda. Orkestru, s katerim imava skupno letnico rojstva in katerega član sem že več kot petinštirideset let, predsedujem še danes, od aprila 2010 pa »regljam« pod njegovo taktirko. Ves ta čas je njegova desna roka pri tajniških in organizacijskih poslih ter kot fotografinja njegova predana žena Goga Fonda.
Ne boš ti mene ...
Pred mnogimi leti sem potarnal dirigentu, da mi nekaj ne gre in ne gre. In mi je urno odvrnil: »Če boš nekaj resnično hotel doseči, ti bo to tudi zagotovo uspelo. Če ne, pa pusti vse skupaj.« Ker sem po naravi precej trmast, sem si rekel: »Veš, kaj, ne boš ti mene ...« In sem vadil, vadil ... in uspel. S tem želim povedati, da smo si žabarji večinoma podobni vsaj po tej plati.
Že leta in leta vztrajamo v tej druščini, ki je izredno raznolika glede izobrazbe, poklicev, seveda tudi glede pogledov na glasbo. Nemalokrat pride na vajah do komunikacijskih »šumov«, a se vedno najde kdo, ki spreme-
»Žabji koncert« pod taktirko Romana Fonde s solistko Sanjo Pesan (Foto: Gordana Fonda)
ni vse skupaj v »hec« in se borimo naprej s sinkopami in z »osemnajstinkami«.
Nihče, ki ni Žab okusil od znotraj, si ne more predstavljati, koliko truda in vztrajnosti potrebuje ljubiteljski
glasbenik, da se zlije s svojo sekcijo, da ne izstopa in da prenaša dirigentovo »tortu-ro«, brez katere bi na žalost zveneli kot »pleh muska iz Horjula,« kot se rad pošali moj prijatelj Miklavž.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Mirno lahko potrdim, da nemalokrat dosegamo profesionalno raven, še posebej kadar imamo veliko skupnih vaj. Ob tem velja poudariti, da je za kakovostno igranje treba vaditi tudi v prostem času. Zato nam veliko pomeni, če smo po koncertu deležni pohvale, kajti zavedamo se, da so poslušalci vedno bolj zahtevni in ter da je treba kakovost igranja vsako leto še bolj piliti.
Zadnjih šest let vodim orkester tudi kot dirigent in po mnenju poslušalcev so naši nastopi vedno boljši, priključili so se nam novi visoko izobraženi džezovsko usmerjeni glasbeniki, zato potrebujemo manj skupnih vaj, saj nov repertoar naštu-diramo hitreje.
Spopadam se tudi s kom-poniranjem in z aranžiranjem lastnih avtorskih skladb, ki jih kar nekaj že uspešno izvajamo na svojih nastopih.
Na vseh naših koncertih sodelujejo tudi novejši, to so mlajši vokalisti in inštru-mentalni solisti.
Ne smemo pozabiti, da so Žabe s svojim sedemdesetletnim stažem edinstven stalno delujoč orkester v evropskem merilu in da je kljub težavam treba gojiti to tradicijo še naprej.
Nadaljevanje prihodnjič.
ROMAN FONDA
I ■ V V ■	I	■■	Medijski pokrovitelj:
Dediščina okoli nas novi tednik
KONTAKT:
Robert Ožura,
telefon: 03 426 17 24,
e-pošta: robert.ozura@knjiznica-celje.si;
Srečko Maček,
telefon: 03 426 17 36,
e-pošta: srecko.macek@knjiznica-celje.si
Hranite doma v starih albumih fotografije svojih šolskih dni, fotografije, ki so nastale na vaših delovnih mestih, takšne, ki so povezane z delom doma ali s kmečkimi opravili? So albumi prava zakladnica fotografskih spominov na vaša osebna praznovanja, izlete po ožji in širši
domovini? Ste se ukvarjali s športom, se zanimali zanj, imate morda fotografije športnih ekip, njihovih tekmovanj in nastopov, morda fotografije, ki so zabeležile temačno obdobje 20. stoletja, čas prve in druge svetovne vojne ...? Bi želeli, da si jih na svetovnem spletu ogledajo tudi drugi?
Da ti spomini ne bi ostali le osebni, da se ne bi porazgubili ali celo uničili, vas Osrednja knjižnica Celje v okviru Dnevov Evropske kulturne dediščine 2016 z naslovom Dediščina okoli nas vabi, da jih zaupate v skupno zakladnico spominov.
Fotografije z vašimi spomini bomo zbirali v petek, 30. septembra 2016, od 10. do 15. ure v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje, kjer jih bomo digitalizirali, popisali in vam jih nato vrnili. Digitalne kopije bomo objavili v Albumu Slovenije na portalu Kamra in izbrane tudi v rubriki Album s Celjskega v časopisu Novi tednik, medijskem pokrovitelju akcije.
INFO: Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1a, Celje; petek, 30. september 2016, od 10. do 15. ure.
Jonas Jonasson:
Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
Starček, ob katerem je celo smrt smešna
Bil je eden tistih dni, za katere si župan malega mesta ne omisli ravno nove kravate, vsekakor pa poskrbi, da je ta, ki jo ima, brezhibno zavezana. »Fotoseansa« ob obeležitvi stoletnice stanovalca v bližnjem domu upokojencev je vredna vsaj torte in slike v lokalnem časopisu. Če bi seveda tudi slavlje-nec tako mislil.
Roman Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil je svetovni fenomen, ki v duhu Arta Paasilinne nadaljuje tradicijo svojstvenega skandinavskega humorja. Če boste knjigo brali v javnosti, boste tvegali nekaj dvignjenih obrvi in pisanih pogledov. Glasno hahljanje brez vidnega vzroka ima na okolico pač takšen učinek. Stari Allan torej na svoj stoti rojstni dan kar v copatih brez pravega načrta zleze skozi okno svoje sobe v domu upokojencev, se odpravi na avtobusno postajo, kupi karto, za kolikor daleč mu drobiž v žepu pač zadošča, in se odpelje v neznano. Nič takega, če ne bi mimogrede čudaškemu mulcu ukradel še kovčka, polnega denarja. Tako si v nekaj urah na glavo nakoplje mafijo, policijo, novinarje in vso švedsko javnost. Ker Allan življenje jemlje v stilu, da bo, kakor pač bo, se mu karte v stilu Foresta Gumpa vedno zlagajo v njegovo dobro. Za tistih nekaj trupel, ki ostanejo za njim, ga bralec pri najboljši volji ne more kriviti, kaj šele, da bi mu zameril. In redko boste našli literarni zapis, kjer bi bila celo nesrečna smrt tema za humoresko.
Z lovom za pobeglim stoletnikom se v knjigi prepleta tudi Allanova družinska in zgodovinska zgodba. Čisto naključno je bil namreč v središču najpomembnejših dogodkov v zgodovini 20. stoletja, v njegovi črni knjižnici osebnih stikov pa bi lahko našli vse od Stalina, Kim Jong-Ila, Mao Tse-Tunga, Churchilla, Trumana, de Gaulla in seveda najbolj simpatičnega med vsemi, napol bebavega Einsteinovega brata Herberta. Allanovo življenjsko izhodišče bi lahko bilo recept za polomijo. A našel je svojo veliko strast - razstreljevanje - in ji sledil. Pri tem se ni obremenjeval prav z ničimer. Iz ruskega gulaga je namreč po petih letih pobegnil zgolj zato, ker je toliko časa brez šilca spodobnega žganja res čez vsako mejo znosnega. In le zakaj bi morala biti županova čestitka na stoti rojstni dan višek življenjskih radosti? Nikoli ni prepozno, da človek zleze skozi okno v svojo največjo dogodivščino in mimogrede nasmeji še cel svet.
StO
O avtorju:
Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil je prvenec nekdanjega novinarja Jonasa Jonas-sona (1962). Potem ko je prodal svoje medijsko podjetje in obesil na klin svojo kariero, je leta 2005 začel pisati knjigo in pet let pozneje postal svetovni fenomen. Stoletnika so namreč po vsem svetu prodali v več milijonih izvodov. Pred dvema letoma je izšla njegova druga knjiga Analfabetka, ki je obvladala računstvo.
BRALCI POROČEVALCI
39
Osmi Kozjanski teden starih običajev
»Bog daj, dobrodošli,« je napisano na eni od hiš v lasti Bojana Gučka, ki obiskovalce sprejme na Kozjanski domačiji. Tudi letos je bil konec avgusta štiridnevni Kozjanski teden starih običajev v Dobju. Najprej so pripravili literarni večer Na cinmpru, kjer sta se predstavila literata Jože Ma-stnak - Marjan iz Šentjurja in Tonči Babič iz Bistrice ob Sotli. Tema večera je bila Dom, domovina in država. Z glasbo je popestrila večer Karmen Gajšek, medtem ko je Veronika Gradič vodila pogovor z gosti.
Na Četrtkovem večeru v Košnikovi gostilni so se predstavili pevci, godci, ansambli. V petek je bil Folklorni večer, kjer so se predstavile folklorne skupine iz Svetega Štefana, Osnovne šole Dobje in skupina Kuharji. Slednji niso kuhali, ampak kar nekaj »zakuhali«. Ta večer je obiskovalce ponesel v čase, ko se je »na podu kožuhalo«,
Izdelovanje krogov, ki so jih metali na postavljene kole.
prepevalo in na koncu tudi zaplesalo.
Zadnji dan je bila Veroni-kina sobota. »Da bute vajdl, kuk se mie majnmo, šie najki pu damoače.« (Da boste vedeli, kako se mi pogovarjamo, še nekaj po domače, op. p). Ta dan so otroci doma pustili tablice, pozabili na skrbi in se predali izdelovanju igral izpred sto let. Kuharska ekipa Osnovne šole Dobje je kuhala močnik iz sliv in hrušk. Drugi so iz šibja delali kroge, ki so jih potem metali na postavljene kole, ostali so se pomerili v streljanju s fračo velikanko. Tudi v zeliščnem vrtu Čajnica so postregli z raznimi zeliščnimi čaji. Gospodinje so kuhale krompirjeve »murke«, pekle kruh, pršjače. Na razstavi so bili na ogled vezeni prtički. Fantje so prikazali delo v potujoči kovačnici, »prešanje« šmarnice, spekli pa so tudi »vinogradniške o klobase«.
Mlado in staro pa se je lahko brezplačno vozilo z zapravljivčki.
MILENKA BLAŽEVIĆ
Foto: arhiv Kozjanske domačije
Najboljši dijaki na sprejemu
Najboljše dijake šolskega centra, zlate maturante ali tiste, ki so bili v vseh letih šolanja odlični, je sprejel župan občine Rogaška Slatina Branko Kidrič.
V Šolskem centru Rogaška šest desetletij. Šest najbolj-
Slatina izobraževanje traja že
Sprejema so se udeležili Nika Bele, Nejc Centrih, Sebastjan Čižmek, Urška Jeranko in Viktor Cvrtila, vsi iz programa gimnazija, ter Mitja Marguč, ki je obiskoval program tehnik optik.
ših učencev šolskega centra je sprejel župan Branko Kidrič, ki je v svojem nagovoru povedal, da se zaveda, da se Rogaška Slatina ne more primerjati z izobraževalnim središčem, kot je na primer Celje, lahko pa zanjo reče, da
je sredina, ki ima dušo. Zahvalil se je vsem dijakom, jim čestital za dosežen uspeh, se zahvalil za njihov dosedanji prispevek, jim zaželel, da bi bili z izbranim študijem in s pridobljenim znanjem zadovoljni, ter jim izročil praktična spominska darila.
EP
Foto: arhiv občine Rogaška Slatina
Odprtje vodovoda Hramše Nagrajenci Zlate harmonike
Torek, 13. september, je bil za tri gospodinjstva iz dela zaselka Hramše v občini Žalec in za gospodinjstvo iz zaselka Lokovina v občini Dobrna prav poseben dan. S skromnim odprtjem smo se s pitno vodo začeli oskrbovati iz javnega vodovoda občine Dobrna, katerega upravljavec je podjetje Vodovod-Ka-nalizacija Celje.
Vodovod je v celoti financirala Občina Žalec. Gradnjo je izvedlo Javno komunalno podjetje Žalec z izvajalcem del Tomgradom.
Ob tej priložnosti se vsa štiri gospodinjstva zahvaljujemo Občini Žalec in županu Janku Kosu ter Občini Dobrna in županu Martinu Breclu. Posebna zahvala tudi Marjeti Hočevar iz Oddelka za okolje in prostor v Občini Žalec, ki je vseh sedem let, kolikor je trajal ta projekt, z vso zavzetostjo in veliko mero potrpežljivosti pomagala, da je prišlo do izgradnje tega vodovoda. Zahvaljujemo se tudi vsem lastnikom zemljišč, ki so podpisali služnostne pogodbe za gradnjo vodovoda po svojih zemljiščih. Hvala tudi vsem ostalim, ki so pripomogli k uspešni izvedbi projekta.
MAJDA DUŠAK
Konec avgusta je bilo na Ljubečni 36. finale Zlate harmonike, ki je državno prvenstvo za diatonično harmoniko. Pomerilo se je 30 tekmovalcev. Absolutni zmagovalec je postal Jaka Plevnik iz Podplata. Plaketo Avgusta Stanka je osvojila Tanja Podkrižnik z Ljubnega. Občinstvo je najbolj očarala Tjaša Lesjak iz Črnove pri Velenju in si prislužila njegovo nagrado.
KL
Dobitnica plakete Avgusta Stanka Tanja Podkrižnik in Stankov vnuk Rok Pesek, ki je plaketo tudi podelil.
40
BRALCI POROČEVALCI
Zdravstvena teče na Teku miru
Skupaj z OŠ Lava že vrsto let sodelujemo v projektu Pozdrav ptic miru. Dejavnosti prilagajamo glede na rdečo nit projekta. Tako smo letos že drugo leto zaporedoma izpeljali Tek miru, kjer sodelujejo dijaki, ki radi tečejo in jim tek predstavlja sprostitev in zabavo. Prijavljenih je bilo 58 dijakov in 5 profesorjev spremljevalcev. Sodelovali smo tudi v mladinskem centru na posameznih delavnicah, na osrednji prireditvi v soboto, 17. septembra, pa smo imeli glasbeno točko.
Koordinatorica POLONCA KAČIČNIK
Z novo zgoščenko
Ljudske pevke Dobrna so izdale novo, že četrto zgoščenko. Predstavile so jo pred nekaj dnevi na koncertu v kulturnem domu. Poleg njih je nastopilo še osem gostov. Na zgoščenki, ki ima naslov Preljubo veselje, je posnetih deset ljudskih pesmi.
Te govorijo o različnih temah. Tako pevke pojejo pesmi o letnih časih, ljubezenske in šaljive. Štiri pesmi so zapele ob spremljavi citrarke, domačinke Marine Božnik
Hrovat. Vseh devet pevk, ki si prizadevajo za ohranjanje starih pesmi, je iz kmečkega okolja, iz zaselkov občine Dobrna. Na vajah se zbirajo vsak teden, skupina pa je bila ustanovljena pred trinajstimi leti. Nastopala je že po vsej Sloveniji in v zamejstvu ter na različnih radijskih in televizijskih postajah. Organizirana je kot sekcija Turističnega društva Dobrna, kar omogoča lažje delovanje.
BJ, foto: VREBO
Da se bolje
spoznajo
Kamenče so vas v bra-slovški občini, kamor se je v zadnji letih priselilo več družin. Staro- in novoselci so se poznali le na videz, ko so se pogosto srečevali v trgovini, šoli, na cesti. Zato so se odločili, da bodo to spremenili in pripravili spoznavno srečanje. Dobro je namreč, da se prebivalci istega kraja, še posebej majhnega, poznajo. Ker si ob koncu tedna najlažje vzamejo malo več časa, so se odločili, da se bodo dobili na spoznavnem srečanju.
Stari in mladi so se zbrali na drugo septembrsko so-
boto. Najprej so se skupaj odpravili na sprehod okrog Žovneškega jezera. Ob poti so preizkusili tudi nova igrala, ki so jih postavili člani društva šD Žovnek. Za nekatere bi bila pot prenaporna, zato so raje uživali v prijetni senci ob sladkih dobrotah in osvežujoči pijači. Ob vrnitvi pohodnikov so uživali v druženju ob športnih in drugih zabavnih igrah. Zaradi dobrega odziva so sklenili, da bodo srečanja postala tradicionalna. »Nasvidenje prihodnje leto!« so si rekli.
TT
Aktivno društvo invalidov
VZDRZEVRNJE VOZIL
DANILO UMEK, S. P.
NA LIPICO 4 3230 ŠENTJUR
041407129
avtovleka in vzdrzevanj pomoč na cesti servis za vse vrste vozil obnova bencinskih in dizelskih motorjev diagnostika vozil nadomestna vozila predelava na plin po zelo ugodni ceni najem vozil in odkup poškodovanih in rabljenih vozil
Rimske Toplice
Društvo invalidov Rimske Toplice bo ob koncu leta praznovalo dvajsetletnico. V okviru aktivnosti, vezanih na to obletnico, je bila v celem letu izvedena že vrsta aktivnosti, kulturnih prireditev, nastopov in predavanj.
13. septembra je društvo v sodelovanju z Avto-moto društvom Laško - šolo varne vožnje - v večnamenski dvorani v Rimskih Toplicah izvedlo predavanje na temo novosti pri cestnoprometnih predpisih. Predavanje je bilo namenjeno vsem krajanom
Rimskih Toplic, saj so bila v sodelovanju s krajevno skupnostjo po domovih razposlana tudi vabila, predvsem pa starejšim voznikom in voznikom invalidom. Izvedel ga je Andrej Titan, vodja šole vožnje pri AMD Laško, v njem pa je zajel predvsem novosti v cestnem prometu, vožnjo v križiščih in krožiščih, vožnjo na avtocesti in predstavitev novih prometnih znakov.
Predavanja se je udeležilo več kot štirideset krajanov, zlasti invalidov in upokojencev. Predavatelj je skušal
odgovoriti na vsa dodatna vprašanja prisotnih, tako da je predavanje trajalo več kot dve uri. Vsi prisotni so bili izredno zadovoljni tako z vsebino kot tudi z načinom njenega podajanja. To je mogoče razbrati tudi iz njihove želje, da bi se podobno predavanje v prihodnjem letu ponovilo.
Društvo invalidov Rimske Toplice se za sodelovanje pri izvedbi predavanja zahvaljuje AMD Laško, še posebej gospodu Titanu, ki ga je odlično izpeljal.
ANDREJ MAŽGON
BRALCI POROČEVALCI
41
Veselo v drugo petdesetletje
Na tržnici v Žalcu, v neposredni bližini Fontane Zeleno zlato, je bilo letos ob prazniku občine srečanje abrahamovcev žalske občine. Udeležilo se ga je več kot sto tistih, ki so ali bodo v tem letu dopolnili petdeset let, vseh pa je v občini 336.
Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki jim
Med nagovorom Janka Kosa na letošnjega srečanju z abrahamovci
je iz lastnih izkušenj dal nekaj nasvetov za lepo in prijetno pot proti novim jubilejem. Za program je poskrbela znana skupina Fešta band iz Velenja, ki je navdušila številne abra-hamovce in tudi druge, ki so prišli na ogled pivske fontane. Jubilanti so za darilo prejeli vrček za pivo in presto ter skupno fotografijo, za najpomembnejše, dobro voljo in veselje do življenja, pa morajo poskrbeti sami.
TT
Zmaga Ljubencev
Območna enota zavoda za gozdove je v Nazarju že sedmo leto pripravila kviz Kaj vem o gozdu in lesu. Sodelovale so ekipe petih zgornjesavinjskih osnovnih šol.
Vprašanja so bila na temo stva in lesarstva, o gozdu domačega muzeja gozdar- nasploh ter dodatno o pod-
lubnikih. Zmagala je ekipa šolarjev z Ljubnega ob Savinji, ki je tesno premagala nazarsko ekipo. Za zmago je bilo namreč odločilno zadnje vprašanje.
BJ
Foto: arhiv ZGS OE Nazarje
Milan Koren pokalni prvak Slovenije
V Hrušici je bil finale letošnje sezone tekmovanj v agilityju za pokal Slovenije. Polzelan Milan Koren je ponovil lanski uspeh in s svojim psom šnavcerjem Boyem postal zmagovalec pokala.
Sezona tekmovanj za pokal Slovenije v agilityu je trajala od aprila do sredine septembra. Milan Koren in njegov pes Boy, člana Kinološkega društva Pluton, sta ves čas tekmovanj vodila v skupnem seštevku kategorije A2-small in zaključila sezono kot pokalna prvaka.
Milan Koren aktivno tekmuje v agilityju že skoraj dvajset let in vrsto let niza uspehe. Za to vrsto rekreacije se je odločil zaradi želje po aktivnemu in zabavnemu preživljanju prostega časa ter ljubezni do psov.	TT

Tretji memorial pod streho
V soboto, 10. septembra, smo se zbrali strelci našega strelskega društva in sosednjih društev (Celje, Hrastnik, Trbovlje, Kisovec, Mala Breza nad Laškim, Dolič, Slovenske Konjice) ter letos prvič gostje iz Lendave. Zaradi velikega zanimanja se je tekmovanje začelo že v petek popoldne in se nadaljevalo v soboto.
Zjutraj smo se kot že dve ter s predsednico KS odšli leti zapored zbrali na stre- na domačijo Dobrotin, na lišču in skupaj z županom kateri nas na dan memori-
ala gostoljubno sprejmejo edina še živeča sestra Zefka Feldin in njeni domači. Položili smo venec in prižgali svečko ter spregovorili nekaj besed v spomin na ustanovne člane našega društva. Po tradicionalni pogostitvi v domači kuhinji in prijetnem
druženju smo obljubili, da tudi drugo leto pridemo ob tem času.
Tekma je minila ob prijetnem druženju, malo je bilo tudi tekmovalnega duha. Kot dobri gostitelji, po čemer tako slovimo, smo prepustili medalje in pokale gostom. Podelitve so se udeležili župan Branko Petre, predsednica KS Vojnik Lidija Eler Jazbinšek in predsednik Društva upokojencev Vojnik Marijan Kajzba. Slednji nam velikodušno brez najemnine odstopa prostore za strelišče, da lahko treniramo. Vsem trem zahvala za prisotnost.
Zmagovalne ekipe: prvo mesto Mala Breza, dvakrat prejemnica prehodnega pokala, drugo mesto Hrastnik, tretje mesto Trbovlje 1.
Vsi so obljubili, da se bodo tudi drugo leto udeležili tradicionalnega, 4. memoriala bratov Dobrotinškov pri nas v Vojniku.
FRANC LEBIČ, predsednik SD bratov Dobrotinškov Vojnik Foto: Dušan Ravnikar
ÜÜ mW;
Silver im ™
-Naše gore Štumf-
www.silverline.si
Oporne kompresijske nogavice SILVERLINE
J POKLIČITE NA
27,90 EUR 080 30 25
e v	
	• Postopna kompresija
	• Obdelano s srebrnimi ioni
■ ■	• Na voljo v črni in bež različici
o	%
www.vitavera.si
POGLED!IL1B«1)S VSAK ČETRTEK ob 12.15 radiocel|e 95.1 | 95.9 | 100.3 1 90.6 МНг
42
VRTNARIMO
O
Pnt^mk*
fniA^e
Vrtnfcrke,
Čipka
Čeprav sem bila od pomladi in tam do konca avgusta še skrbna zbiralka rdečih polžev in sem trepetala za prav vsako sadiko, ki me je zjutraj pričakala obžrta, so se ta moja merila glede popolnosti v vrtu s septembrom zelo omilila. Vrnil se je družinski vsakdanji tempo, ki mi včasih sploh ne dopušča izleta v moj zeleni raj.
In tako me je zadnjič pričakala čudovita stvaritev narave. Ena od glav kitajskega zelja, ki v kombinaciji s korenčkom in popečeno rdečo papriko v teh dneh polni naše solatne sklede, je bila dobesedno čipkasta. In to tista najlepša zeljna glava, ki je ves čas kraljevala sredi vseh ostalih kapusnic in ki sem jo skrbno čuvala za kakšen res poseben dan. Tokrat pa je bila vsa ozalj-šana. Ni bilo treba globoko razmišljati, hitro mi je postalo jasno, da je izjemno natančno delo opravil moj nezaželen vrtni mojster, rdeči polž. Pojedel je vso mehko zeljno tkivo med žilami in tako je nastala prava mojstrovina. Tako lepa, da sem se jo odločila pustiti tam sredi vrta. V tistem trenutku sem na rdečega polža pogledala še z druge plati. Res je prava vrtna nadloga, a če mu prepustim eno od sadik, on pa meni vse ostale, sva lahko zmenjena za nadaljnje sobivanje. Bojim se le, da se njegov številen podmladek ne bo strinjal z najinim dogovorom.
A za zdaj naj bo. Vsak dan bolj čipkasta glava zelja je za zdaj dokaz, da se polž z dogovorom strinja.
Sončno vreme vabi na vrt
Jesenska opravila na zelenjavnem vrtu
Čeprav so temperature ponoči že dokaj nizke, nas lepo sončno vreme podnevi kar vleče med zelenjavne gredice. Še je čas, da si priskrbimo sveže in zdrave vitamine za pozno jesen in zimo.
Paradižnik, paprike, bučke in jajčevce še najdemo na marsikaterem vrtu, vendar je njihov najboljši čas v letu žal mimo. »Ko se temperature ponoči spustijo pod pet stopinj Celzija, plodovi paprike ne dozorevajo več in nimajo tako dobrega okusa,« pravi
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 8. oktobra ob 7. uri.
f
29. ČE		plod do 9. ure, od 15. ure plod
30. PE		korenina do 16. ure, -----
1. SO		
		korenina do 11. ure, od 12. ure cvet
2. NE		korenina
		
3. PO		korenina do 17. ure, od 18. ure cvet
4. TO		cvet
5. SR		list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
Alen Kovačič, poslovodja v Vrtnem centru Arboretum Medlog. Za paradižnik, bučke in jajčevce to velja že pri desetih stopinjah. To zelenjavo sicer še lahko pustimo na vrtu za sprotno porabo, za ozimnico pa jo je bolje spraviti čim prej. Najlepše in najbolj zdrave plodove pustimo za seme za prihodnje leto, da bomo imeli lepe sadike.
»Na prazne grede v teh dneh sejemo motovilec za zimo in pomlad. Še lahko >flancamo< pozni radič in en-divijo, a ju čez noč pokrijemo. Če bo jesen še naprej lepa in topla, bosta še oba naredila lepe glave,« pravi Kovačič in dodaja, da lahko posejemo še zimsko solato in rukolo.
Grede, ki jih ne bomo na novo zasejali ali posadili, pre-kopljemo in tako pripravimo na pomladno setev. »Lahko pa jih tudi posejemo s semeni za zeleno gnojenje, na primer z oljno repico, ogrščico ali jul-ko,« svetuje Kovačič. Tisti, ki so avgusta sejali črno redkev, jo te dni že lahko pobirajo.
Na vrtu pa še vedno lahko pustimo cvetačo, brokoli, zelje in brstični ohrovt, ki bo v zimskih mesecih najbolj okusen.
MRL
Zasaditev tedna
Jožica Vengust, Šentjur
NAGRMNII__
Najlepše balkonsko cvetje
Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditevtedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 1. oktobra na elektronski naslov tednik@ nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 6. oktobra. Nagrado podeljuje Vrtnarstvo Žolnir iz Celja. VABLJENI K SODELOVANJU!
radio celie
ŽIVALSKI SVET
43
Dolgonoga »španka« in črna »švedinja«
Rejci malih pasemskih živali savinjskega društva razstavljali v Žalcu
Izpod velikega šotora blizu žalskega športnega centra se je minuli konec tedna razlegalo kokodakanje. Na ogled niso bile le kokoši, ampak tudi številne druge pasemske živali, ki jih gojijo člani Savinjskega društva gojiteljev malih živali občine Žalec.
Društvo vsako leto pripravi razstavo, kjer si lahko obiskovalci ogledajo kunce, golobe, morske prašičke in različno perutnino. Dve leti zapored je bila razstava na Polzeli, letos so jo člani društva - približno dvajset jih je - spet pripravili v Žalcu. Zlasti najmlajši so se z zanimanjem sprehajali med kletkami s 140 živalmi 51 pasem. Ker se veliko članov društva ukvarja z vzrejo perutnine, je bilo zato teh primerkov največ - kar trideset različnih.
Posebna kokošja primerka
Takšen ljubitelj pernatih živali je tudi predsednik društva Branko Funda, ki je sicer doma v Radečah. V savinjskem društvu, ki ima celo člana iz Ajdovščine, je prav zato, ker pri gojenju živali prednjači perutnina in ker se člani zelo dobro razumejo. V Sloveniji je sicer več kot trideset tovrstnih društev.
»Cilj vzreje je ohranjanje pasem. Številne, ki jih vzgajamo, so bile začetnice farmskih križancev. Nekatere pasme so redke in ogro-
[NVrtvi
Kunci so navduševali najmlajše obiskovalce.
žene, nekaj teh primerkov je bilo v minulih dneh pri nas prvič na ogled,« pravi Funda. Takšni sta bili njegovi španska kokoš in švedska črna kokoš. Zanimivi sta bili tudi golovrata svilenka in serama, najmanjša kokoš na svetu. »Ljudem s tem pokažemo, da ne obstaja le rjava nesnica, česar mnogi ne vedo,« pravi Funda.
Le štirje piščanci
Doma ima sicer kar dvajset pasem kokoši, tri pasme kuncev in morskih prašičkov ter dve pasmi golobov. Že od otroštva je imel rad živali, ki jih na manjši kme-
tiji ni manjkalo. »Ko so me iskali, so me našli pri kur-niku,« nazorno pojasni. Z vzrejo pasemskih živali se je začel ukvarjati pred približno desetimi leti. »Ko sem videl prvo razstavo, sem mislil, da se da na ta način tudi zaslužiti, kar sploh ni res. Če bi ljudje vedeli, koliko denarja je vloženega v to dejavnost, bi jih zabolela glava.«
Živali večinoma kupi v tujini, ker je v Sloveniji ponudba okrasne perutnine zelo slaba. Ker stremi h kakovosti, je samo enkrat naročil jajca, saj pri teh nikoli ne veš, kaj se bo izvalilo. Špansko kokoš, ki je zelo redka, je iskal kar osem let, a je ni mogel dobiti, zato je nazadnje kupil jajca in od 23 so le iz štirih prikljuvali piščanci.
Lepe na razstavo
Vse to zahteva veliko znanja. Nekatere informacije si izmenjujejo rejci, veliko podatkov je na spletu. »Malo eksperimentiraš in skušaš
najti svojo pot,« pravi predsednik društva in meni, da mu to za zdaj uspeva. »Ko z dekletom, ki se tudi ukvarja z vzrejo, sediva in opazujeva, kako raste piščanec, ki je takšen, kot mora biti glede na pravila pasme, je to največje zadovoljstvo.« Za kakovostno žival pa je pomembna kakovostna oskrba. Pred razstavami, na katerih jih ocenjujejo sodniki, jih je treba še posebej pripraviti. »To so neke vrste lepotna tekmovanja, zato kokoši prej skopam in posušim s fenom, da so čim lepše in da se pokažejo v pravi luči. Nekatere pri tem celo uživajo. Tudi na kletko, v kateri so na razstavi, jih je treba prej privaditi, da je stres zanje čim manjši.«
Vse sicer tega ne doživijo, saj je pri vzreji pomembna tudi selekcija. »Najlepše živali ostanejo, nekatere oddamo, nekaj pa jih je za samooskrbo ...« pojasni Branko Funda.
TATJANA CVIRN Foto: TONE TAVČAR
Predsednik Savinjskega društva gojiteljev malih živali občine Žalec Branko Funda in njegova španska kokoš
Na razstavi v Žalcu so bili na ogled različni primerki perutnine.
»Zjutraj se nisem uspel počesati.« (Foto: TC)
Med mladimi člani društva je Miha Stropnik s Polzele, ki pri vzreji kuncev, golobov, rac, gosi in kokoši pomaga mami in očetu. Zato se tudi ni mogel odločiti, katere živali so mu najbolj pri srcu. (Foto: TC)
44
ZA ZDRAVJE
S protibolečinskimi zdravili celo
do bolečin?
Glavobol, menstrualni krči, bolečine v želodcu, mišicah in sklepih. To so najpogostejši vzroki, da človek odide v lekarno in kupi protibolečinska zdravila, ki jih lahko dobi brez recepta. A brezglavo jemanje takšnih zdravil, še posebej če oseba morda že jemlje določena predpisana zdravila, je lahko nevarno in škodljivo. Povzroča stranske učinke in tudi zdravstvene zaplete.
Raziskava Slovenskega farmacevtskega društva je pokazala natančno to težavo. Primer: med najpogostejšimi predpisanimi zdravili (na recept) so tista, ki uravnavajo strjevanje krvi. Če oseba, ki jih uživa, odide v lekarno in zaradi želodčnih težav kupi protibolečinsko zdravilo, ima dvajset odstotkov možnosti, da bo kupila napačno. Sočasno uživanje protibolečinskih zdravil s predpisanimi zdravili za kri povzroči zaplete.
Lekarnarji opozarjajo: »Previdno pri nabavi proti-bolečinskih zdravil brez recepta!«
Razlog nakupa protibolečinskih zdravil brez recepta
ш
Za samozdra-vljenje bolečine bolniki najpogosteje uporabljajo zdravila proti bolečinam (analgetike), ki so na voljo brez recepta. To so paracetamol, acetilsalicilna kislina, ibu-profen, naproksen in kombinirana zdravila. Kakšni so možni zapleti zaradi njihovega nepravilnega uživanja?
Podaljšanje časa strjevanja krvi, zato bolnikom, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, farmacevti in zdravniki odsvetujejo jemanje večjih odmerkov.
Zmanjšanje psihofizične sposobnosti bolnika, zato je med jemanjem teh zdravil upravljanje vozil in strojev prepovedano.
/t
glavobol
več sočasnih vzrokov (bolečin)
33,90%
53%
10,80%
620% 520%
zdravil nevarna, kadar jih nekdo - partner, svojec ali prijatelj - kupi za drugo osebo in pri tem farmacevtu ne zna povedati, katera zdravila ta oseba že jemlje. Zato so kronični bolniki pri tem najbolj tvegana skupina. Poleg njih so to tudi otroci, nosečnice, doječe matere in starostniki.
Tvegan je tudi nakup protibolečinskih zdravil za »rezervo«, kar počne marsikdo. Res je, da je domačo lekarno dobro imeti pri roki, vendar farmacevti ne vedo, ali je v ozadju morda celo zloraba zdravil. In zlorabe se dogajajo največkrat pri zdravilih proti prehladu ali glavobolu. »Vendar ne obstaja varovalo, ki bi to preprečilo. Če se farmacevt morda odloči in odsvetuje nakup nekega protibolečinskega zdravila, ne more preprečiti, da oseba ne bo odšla v drugo lekarno in ga kupila tam,« dodaja Banovičeva.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: splet
Še drug primer: nekatera zdravila imajo isto učinkovino, četudi so na recept ali brez njega, le tržijo jih pod drugačnim imenom.
Torej prihaja do podvajanja zdravil, kar pri bolnikih spet lahko povzroči zaplete.
»Zato je pomembno, da oseba v lekarni pove, kakšna zdravila jemlje, kakšne kronične bolezni ima in kakšne terapije ima že predpisane, saj takrat farmacevti pravilno svetujemo, katera zdravila so priporočljiva in katera ne,« pravi magistra in specialistka farmacije Ana Banovič.
50%
Le	/%š kroničnih bolnikov uporablja
zdravila redno in v skladu z navodili. Posledice nepravilnega uživanja zdravil so slabše zdravstveno stanje, več hospitalizacij, višji stroške diagnostike in slabša kakovost življenja bolnikov.
Ljudje so premalo osveščeni o stranskih učinkih, zato je nakup zdravil proti bolečinam dvorezen meč,
če farmacevtu, ki zdravila izda, oseba ne pove vseh informacij. Še posebej je nabava protibolečinskih
Samozdravljenje bolečine je primerno pri blagih do zmernih akutnih bolečinah in lahko traja od treh dni do enega tedna (največ deset dni v mesecu). Če se v tem času bolečina ne zmanjša in se počutje ne izboljša, je treba iti k zdravniku.
m
Tveganje za nastanek nenadne ledvične okvare
Draženje želodčne sluznice in slabost, bolečine v želodcu ter razjede in krvavitve iz prebavil
1 Џ&
d
r
Alergijske reakcije, ki se kažejo kot poslabšanje astme, zožitev bronhijev, vnetje veznice in sluznice nosu, otekanje jezika in grla ter otekline okoli oči, pordel obraz, izpuščaji na koži, krči, bolečine v trebuhu in znižanje krvnega tlaka.
Zdravila s pretečenim rokom ali tista, ki jih ne uporabljamo več, spadajo med nevarne odpadke. Napačno ravnanje z zdravili lahko povzroči veliko škode tako za človeka kot tudi za okolje. Zato lahko zdravila, ki jih ne potrebujete več, odnesete v lekarne. Slovenske lekarne zberejo vsako leto skoraj dve toni odpadnih zdravil. Ta ne gredo nikoli v ponovno uporabo. Neposredna izpostavljenost sončni svetlobi, shranjevanje na neprimerni temperaturi ali previsoka vlažnost neugodno vplivajo na stabilnost zdravil in zmanjšajo njihovo učinkovitost ali jih naredijo celo škodljiva za koga, ki bi jih jemal. Ravno zato jih je treba uničiti, ker nikoli ne vemo, kako je nekdo, ki je imel ta zdravila, čeprav popolnoma zapakirana, zanje skrbel.«
NASVET
TEDNIKOVEGA
ZDRAVNIKA
M
THERMANA
lusko
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
I) K. OSTEOPAHJE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDREJ@GMAlLCOM
V_/
»V lekarnah je pri nabavi zdravil treba aktivno sodelovati. S tem mislim na podajanje informacij farmacevtu, navedbo vseh zdravil, ki jih nekdo jemlje, spraševanje za nasvet.
To, da nekdo pride po zdravila, ne pomeni samo tega, da pride, jih vzame in odide. Pogovor oziroma svetovanje bi preprečil marsikateri zaplet pri jemanju zdravil. Ljudje se tega ne zavedajo,« pravi magistra in specialistka farmacije Ana Banovič.
Slovenske lekarne uvajajo novi storitvi, in sicer pregled zdravil ter t. i. farmakoterapijski pregled.
Pri obeh farmacevt pregleda vsa zdravila, svetuje, pri čemer pri farmakoterapijskem pregledu izda izvid, ki ga oseba preda zdravniku, ki se odloči o morebitnih spremembah pri zdravilih na recept. Oseba dobi tudi kartico zdravil, kjer so navedeni vsa njena zdravila in načini uporabe.
PISMA BRALCEV
45
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Zahvala
Zabava po valeti
Zahvaljujemo se podjetju AGM Nemec in gostišču Aqua Roma za pripravo in organizacijo zabave po valeti 10. junija 2016.
Po valeti so imeli otroci zabavo in pogostitev na bazenu, kjer so lahko uživali ob glasbi didžeja in se kopali ob varstvu kopališkega reševalca.
Zabava je bila organizirana tudi za srečanje in prijetno druženje staršev in razredničark. Zaključna zabava je trajala pozno v noč brez težav in zapletov, zato smo
MODRI TELEFON
Deževnica v sosednjo hišo
Bralec iz občine Vojnik se pritožuje zaradi škode, ki jo povzroča sosed. Omenja, da je sosed namestil na svoje stavbe žlebove in ob tem ni poskrbel za primerno odvajanje. Tako se deževnica zliva čez cesto do bralčeve hiše. Ta naj bi zato že postala vlažna. Na bralčevo opozorilo sosedu, naj si uredi jaške, da se bo deževnica lahko stekala v kanalizacijo, ni nobenega odziva. Sprašuje, če je to dovoljeno in kaj lahko stori v takšnih primerih.
Tanja Golec Prevoršek, ki dela v Občini Vojnik na področju premoženjsko-pravnih zadev, odgovarja:
»Stvarnopravni zakonik v 87. členu določa, da mora lastnik nepremičnine storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepremičnino. V omenjenem primeru je bralec soseda pozval, naj ustrezno uredi odvajanje meteornih voda, vendar se sosed ni odzval. Bralec lahko v takšnem primeru zahteva ustrezno sodno varstvo in povrnitev nastale škode.
Ker nadalje iz vprašanja bralca izhaja, da se meteorne vode soseda stekajo čez cesto, bralcu predlagamo, da o tem obvesti Medobčinsko inšpekcijo in redarstvo občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče, Ker-šova ulica 12, 3212 Vojnik, in sicer z navedbo lokacije. Medobčinska inšpekcija je pristojna, da nadzira ustreznost odvajanja meteornih
izredno hvaležni organizatorjem.
Zelo zadovoljni starši in otroci lanskih devetih razredov OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice
Prometne težave na Teharjah
Teharje so lepe in izjemno lepo urejene. Zahvalo si poleg krajanov nedvomno zaslužijo vsi, ki so krajevno skupnost vodili v vseh obdobjih. Kot vemo, KS Teharje spada pod MO Celje. Imam staro knjigo z naslovom Mlinarjev Janez, v kateri so omenjene Teharje iz časa Celjskih grofov. Lepa pripo-
voda. Zakon o cestah v 5. členu namreč prepoveduje na cesto oziroma v cestno telo javne ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine. Inšpekcijska služba bo opravila ogled in ustrezno ukrepala.«
BRANE JERANKO
Dodatno zavarovanje
Občanka desetletje ni plačevala dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Zdaj ga želi ponovno plačevati, vendar je izvedela, da bo morala plačevati deset evrov več kot drugi. S tem se ne strinja, zato prosi za pojasnilo.
Petra Juvančič iz Vzajemne zdravstvene zavarovalnice odgovarja:
»Konkretnega primera ne poznamo, vendar sklepamo, da gre za pribitek na premijo, ki ga določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Omenjeni pribitek je posledica pozne vključitve zavarovanca v dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za vsako polno leto nezavarovanosti se premija v skladu z zakonom poviša za tri odstotke. Skupno povišanje premije lahko znaša največ osemdeset odstotkov.
Zakonodaja to opredeljuje zaradi nujnosti vključevanja mladih in zdravih v zavarovanje, da se lahko zagotovi izravnavanje tveganj med različnimi generacijami. Mladi so praviloma bolj zdravi, starejši oziroma bolj bolni pa porabijo nekajkrat več, kot vplačajo. Zato je to pomembno z vidika medgeneracijske solidarnosti pri tem zavarovanju.« BJ
Plačal je preveč
Bralec (posredoval je osebne podatke), ki je poklicni voznik, je na celjski
ved vredna branja. Tudi mlad pisec dveh odličnih knjig, domačin in zgodovinar Matej Ocvirk, ki ga osebno ne poznam, je Teharje predstavil zelo slikovito in uporabil ogromno podatkov, ki so neprecenljive vrednosti. Seveda še posebej za tiste, ki imamo radi zgodovino. Namerno nisem navedel naslovov knjig, da mi ne bi kdo očital, da delam kakršnokoli reklamo. Možno ju je kupiti na Pošti Teharje, jaz sem ju in sem užival ob branju. Spoznal sem veliko zanimivega o tem kraju. Da se vrnem k bistvu svojega pisanja.
Skozi Teharje vodijo ceste na vse strani. Mirne vesti trdim, da se Teharje tako kot Šentjur dušijo v prometu. Velika pridobitev je bila izgradnja krožišča, medtem ko velika težava ostaja na cesti oziroma križišču v smeri proti Bukovžlaku, kjer je prava umetnost, da človek ob prometnih konicah pride na glavno cesto. Cestni divjaki se omejitev ne držijo. Tam je bilo že veliko nesreč zaradi izsiljevanja, ker drugače čakaš in čakaš. Najcenejša, hitra in najbolj elegantna rešitev bi bil semafor. Postopki za gradnjo krožišč so namreč praviloma
upravni enoti podaljšal vozniško dovoljenje. Gre za tako imenovano kodo 95, povezano z rednimi dodatnimi izobraževanji poklicnih voznikov. Za hitrejši postopek podaljšanja je moral plačati 46 evrov, njegovi kolegi pa so isti dan za isto uslugo plačali le 20 evrov, je izvedel od njih. Zanima ga, zakaj razlika.
Bojana Frim, vodja oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Celje, odgovarja: »Upravna enota Celje vas v zvezi z vprašanjem vašega bralca glede cene podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja obvešča, da se stranki - pred izdajo oziroma podaljšanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaračuna upravna taksa v skladu z veljavnim Zakonom o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10-UPB5, 32/16, v nadaljevanju: ZUT) oziroma tiskovina v skladu s Pravilnikom o spremembah Pravilnika o določitvi cen tiskovin, obrazcev, tablic in določenih storitev v postopkih s področja varnosti cestnega prometa.
V konkretnem primeru žal uslužbenka ni spoštovala spremembe ZUT, ki je stopila v veljavo 21. maja 2016, za kar se stranki opravičujemo. Predlagamo, da se čim prej zglasi na Upravni enoti Celje in vloži zahtevek za vračilo preveč plačane takse ter hkrati posreduje vse potrebne podatke (ime, naslov, številka transak-cijskega računa).« Podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma kode 95 stane običajno 15,07 evra. V primeru, če voznik zahteva prednostno izdelavo, ga podaljšanje stane 22,37 evra. Po 18. členu ZUT lahko taksni zavezanec zahteva vračilo preveč plačane takse v 60 dneh od dneva, odkar je bila plačana. BJ
zelo dolgi, gradnja pa je neprimerno dražja. In zaradi že omenjenih cestnih divjakov predlagam še eno rešitev. Postavitev cestnih ovir, »ležečih policajev«, pred cerkvijo sv. Martina in pred župniščem. Namreč gostota prometa je na teh mestih zelo velika, predvsem imam v mislih otroke, ki obiskujejo vero-učne ure in prehajajo tudi omenjeno pot oziroma cesto, ki pelje mimo. Divjakom pač ni nič sveto in vozijo mimo z veliko hitrostjo. Ne oziraje se na otroke in seveda tudi nas odrasle. Komu se lahko zahvalimo, da do tega trenutka še ni prišlo na tej cesti do najhujšega, naj odgovor poišče vsak sam.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
Prejeli smo
»Kaj je zgodovina?«
V Novem tedniku sta bili 8. 9. in 15. 9. objavljeni pismi bralcev, ki sta obravnavali praznovanje 70 let rokometa v Celju, predvsem zadnji »Kaj je zgodovina?« pa je presegel meje dobrega okusa. Zato pošiljamo spodnji odgovor:
»V RK Celje Pivovarna Laško smo v začetku meseca septembra pripravili osrednje praznovanje ob 70. obletnici organiziranega igranja rokometa v Celju in Sloveniji, ki ga sicer praznujemo že vse od vstopa v leto 2016. Gre za izjemen jubilej najtrofej-nejšega športnega kolektiva
v Sloveniji, ki je s številnimi zaslužnimi športnimi in rokometnimi delavci ves čas skrbel za športni razvoj, cilje in rezultate, ki so lahko v ponos mestu Celje kot tudi vsej Sloveniji. V novejši zgodovini naše države je klub začrtal takšno pot, ki jo bo težko ponovil ali nadgradil katerikoli drug športni klub v Sloveniji.
Za takšno obeležje smo pripravili številne aktivnosti. Osrednje praznovanje smo zastavili tako, da se izpostavi klub kot institucijo in se pokaže, da je klub nad posamezniki. Zato je bilo celotno praznovanje zastavljeno skozi prepletenosti kluba in mesta Celje v razvoju obeh, ko smo v izvedbi in pripravi tesno sodelovali z Muzejem novejše zgodovine Celje, z Zgodovinskim arhivom Celje (priprava razstave), z Mestno občino Celje (slavnostna akademija) ter številnimi izvajalci na dan osrednjega obeleževanja, torej tekme z Veszpremom in koncerta pred dvorano, animacij za otroke, tekme bivših igralcev. Vsem gre velika zahvala za njihov prispevek. Z vključitvijo tako širokega kroga smo presegli okvirje kluba in se na široko odprli ter povezali z lokalnim okoljem, hkrati pa smo dobili tudi vpogled, kako nas vidijo in doživljajo Celjani.
K sodelovanju pri pripravi vseh aktivnosti so bili v posvetovalnem odboru pozvani in so sodelovali številni bivši vodilni funkcionarji, igralci ter legende kluba. K pripravi materialov za video zapise, ki so bili prikazani na slavnostni akademiji,
so bili s strani režiserke akademije pozvani tudi nekateri pomembni posamezniki, ki pa so bili žal zasedeni, oziroma niso bili v Sloveniji, da bi z njimi lahko posneli materiale. V video zapisih smo prikazali vsa obdobja delovanja kluba, tudi iz obdobja RK Aero Celje, kjer je o tistih časih pripovedoval g. Vlado Bojovič, kot tudi vseh ostalih. RK Celje Pivovarna Laško je ob prejšnjih praznovanjih okroglih obletnic vse te organizacije kot tudi posameznike nagradil in se jim zahvalil s priznanji in plaketami, zelo podrobno pa ima celotno zgodovino zapisano tudi na svojih spletnih straneh ter razstavljeno v dvorani Zlatorog. Vseh posameznikov v tako bogati zgodovini kluba se ob vsakem obeleževanju žal ne da izpostavljati, ne zato, ker jih ne bi hoteli, ne zato, ker si ne bi zaslužili, to tudi ne pomeni, da klub nanje ni ponosen ali jim ni hvaležen. In tudi zato smo naredili koncept, kjer so posamezniki na praznovanju govorili o klubu, obdobjih, ne pa o sebi.
Primerjava totalitarnih režimov s sedanjim vodenjem RK Celje Pivovarna Laško je žaljiva že sama po sebi, glede na zgoraj navedena dejstva pa brez nadaljnjih besed jasno kaže na zmoto in krivico, ki jo je avtor tistega zapisa povzročil celjski rokometni instituciji, ki s tem zapisom vso nadaljnjo debato zaključuje.«
MIHA PANTELIČ, marketing in odnosi z javnostmi
RK Celje Pivovarna Laško
DODATNO MOČILO
Clinic®360 SL ima dodano močilo, ki preprečuje odtekanje kapljic iz listov poškropljenih rastlin (manjša površinska napetost).
^ NIŽJI ODMERKI
Dodatek močila mehča vodo, veže Ca2+ in Mg2+ ione (vodni kamen); tako ne pride do vezave dela glifosata na vodni kamen.
AGRO NASVETI:
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
^ Herbicid s sistemičnim delovanjem zatira enoletne in večletne ozkolistne in širokolistne plevele.
^ Uporablja se po vzniku plevela, ko je plevel v fazi aktivne rasti (višina 10-30 cm).

CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
Nubim Grow a better tomorrow.
46
RAZVEDRILO
Vir: splet
ANEKDOTE
Talesa, grškega filozofa in matematika, je ob neki priložnosti dekla zvečer pospremila iz hiše, da bi opazoval zvezde. Tales se je oziral po nebu, se pri tem skotalil v jamo pred seboj in začel vpiti. Dekla ga je zato pokarala: »Tales, ti vendar sploh nisi zmožen videti tega, kar ti leži pod nogami, a misliš, da boš lahko spoznal stvari na nebu?«
Spraševali smo vas, kaj so dobili za nagrado najboljši avtorji potopisne akcije. Pravilen odgovor se glasi: kovček. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Alenke Sitar z Ljubečne, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Katero obletnico so pred dnevi proslavili najstarejši celjski maturanti?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 4. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic.
Direktor in tajnica
Tajnica: »Ali mi lahko posodite sto evrov?« Direktor veselo: »Ni problema, srček moj, izvoli!« Tajnica: »Hvala lepa, vrnem vam, ko boste lahko.«
Kavica
Zaradi prehitre vožnje Gorenjca ustavi policija. Policist pride do avtomobila: »Prehitro ste vozili. Vozniško in prometno, prosim!«
Gorenjec mu da dokumente, policist odpre vozniško in zagleda plastično kavno žličko. »Kaj pa je to?«
»To imate pa za kavico.«
Kok to?
Štajerec stopi v ljubljansko restavracijo in vpraša natakarja:
»Ali imate limonado?«
»Ne, žal, limonade trenutno nimamo.«
»Kok to?«
»Ja, kokto pa imamo!« Pijan
Mož pride pijan domov. Žena mu takoj pripelje eno okoli ušes in ga vpraša: »Boš še pil?«
Mož molči. Žena mu pripelje še eno klofuto. »No, povej! Boš še pil?«
Mož še vedno molči. Prileti še tretja klofuta. »Odgovori! Boš še pil?«
»No, dobro«, pravi mož, »pa nalij še enega.«
Ni šlo
Mujo visi na drevesu, obešen za trebuh. Mimo pride Haso in ga vpraša: »Kaj pa delaš?«
»Obesil sem se!«
»Zakaj pa za trebuh?«
»Saj sem se poskusil okoli vratu, pa sem se skoraj zadušil!« Ribiška
Ribič je prišel v ribarnico in kupil pet rib. Prodajalka mu je napisala račun in ga vprašala, ali naj mu jih da v vrečko.
»Ne, kar vrzite mi jih, da bom ženi lahko po resnici povedal, da sem jih ujel.«
Razlika
»Kakšna je razlika med socializmom in kapitalizmom?«
»Ne vem.«
»V socializmu smo hodili po pralni prašek v tujino, v kapitalizmu pa na Rdeči križ.«
1		9	5				4	
				9			3	5
5			4	1	3			
	2			6	1			
						7		8
	8	6				9		
				3	7			
						2	8	4
	6	5						
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Klic, ki je porušil ritem
Vrtec, šola, služba, seja, novinarska konferenca, pisanje člankov, montaža prispevkov, šola, vrtec, dom. Naslednji dan vrtec, šola, služba ... In tako vsak dan. Saj se nočem pritoževati, toda malo sem se že naveličala ustaljenega ritma, ki je seveda naporen.
Med novinarsko konferenco mi je zvonil telefon. Ne na glas, saj sem ga prej utišala. Po konferenci sem pogledala na zaslon: tri sporočila in šest klicev. Kdo bo zdaj odgovarjal na vse skupaj, ko pa moram hiteti v redakcijo, da napišem članek za radio, s telefona povlečem dolgočasno fotografijo z novinarske konference, snamem posnete izjave, napišem še en članek za radio, vse skupaj objavim na naši spletni strani...
Prvi od klicev je bil možev, druga številka mi ni bila znana, tretji klic je bil od podžupana občine, v kateri spremljam dogajanje. Četrti klic je bil od prijateljice, peti od sina, avtor šestega klica mi tako kot avtor drugega ni bil znan.
Mož je spraševal, če bo kaj dobrega za kosilo in kje, za vraga, so njegove črne tanke dolge nogavice. Kaj pa vem, najbrž v predalu. Samo odpreti ga je treba. Podžupan me je obvestil, da bo gradnja ceste končana naslednji mesec in tedaj se bo na odprtje z dopusta vrnil župan. Prijateljico je zanimalo, zakaj me že dvakrat ni bilo na aerobiko in kdaj bom imela čas za kavo. »Na aerobiko in na kavo bom šla, ko bom imela čas.« Sin je sporočil, da se mu zdi, da je »kontrolko« pisal dokaj v redu. Prva in tretja matematična naloga sta bili nekoliko prezahtevni, četrte pa tudi nekako ni rešil. Ampak drugače se mu zdi, da bo vse še kar dobro ...
Klic na neznano številko je zvonil v prazno. Na drugo pa ne. Oglasila se je prijateljica Magda. »Ja, kako ne veš, da sem jaz? Kaj si izbrisala mojo številko?« Seveda sem jo. Po pomoti, ko sem brisala številke ljudi, katerih imena so se mi zdela povsem neznana. »Nisem izbrisala, le pogleda-
REŠITEV SUDOKU 223
3	1	9	8	7	2	6	5	4
8	4	2	9	6	5	3	1	7
7	5	6	3	4	1	8	9	2
1	6	4	5	8	9	2	7	3
2	9	7	4	1	3	5	8	6
5	8	3	6	2	7	9	4	1
6	3	1	7	5	8	4	2	9
4	2	5	1	9	6	7	3	8
9	7	8	2	3	4	1	6	5
la nisem dobro, kdo je klical. Kaj je novega?« Napaka. Govorila je petnajst minut.
Ko sva končali, je zazvonil telefon. 040555666. Tista od prej. »Ja, halo?« »Dober dan. Borut pri telefonu.« Kateri Borut? Ker sem bila tiho, je rekel: »Borut Savič. Tvoj sošolec!« Borut Savič. Iz bogate družine, odličnjak. Zdaj diplomirani pravnik. Inteligenten, lepo grajen. Vzor. Ko sem zadihala, sem skušala čim bolj hladnokrvno odigrati: »O, Borut. Kako si?« Da se želi dobiti z mano. V petek zvečer v hotelski restavraciji.
Sreda in četrtek sta minila, kot bi mignil. Tudi aerobiko sem obiskala. Ko sem pila kavo z Magdo, sem se pozanimala, kje se da kupiti poceni modno oblekico. Izbrala sem takšno, da je skrila nekaj telesnih pomanjkljivosti in poudarila tisto, kar je ostalo od oprsja. Doma sem rekla, da grem na slavnostno akademijo pevskega društva.
Ko sem prištorkljala v petah, ki sem jih obula po daljšem času, je že bil tam. Bila sem živčna kot noseča nuna. Nedvomno je bila njegova obleka nova. Srajca je bila plava, kravata se je ujemala z vsem. »A ti pa takole izgledaš? Ja, super!« je dejal on meni, kajti ust še nisem zmogla odpreti. »Pa saj tako dobro še nikoli nisi izgledala, Frida!« Nisem vedela, ali gre za kompliment ali me nevede žali. Kaj pa, če me že osvaja? Naročil je dva kozarca šampanjca. Zakaj je razlagal, kako se je imel na seminarju na Floridi in kako je igral golf v Avstraliji, mi ni bilo jasno. Prepotentnost mu je ostala in se še povečala, a deloval je enkratno. Ko sem začela sanjariti, v katero smer se lahko teoretično zasuče večer, so me predramile njegove besede: »Naj preidem k bistvu. Naslednji mesec bomo pravniki odigrali velik turnir v golfu na Celjskem. Organizirali ga bomo tisti, ki delujemo v ljubljanskem odboru. Potrebujem dobro sestavljeno vabilo. In ti imaš te izkušnje ...« Govoril je še naprej, nekaj o mojem honorarju in o roku za pošiljanje vabil. A vsega nisem več dobro slišala. Zagledala sem ga, kako stoji pred mano. »Zdaj se moram posloviti. Z nečakinjo se moram dogovoriti glede rojstnega dneva. Te pokličem, Frida.« Ko sem zapuščala restavracijo, je vstopila mladenka, zagotovo vrhunska manekenka. Med oblačenjem plašča sem videla, kako se je Borutu vrgla okoli vratu. Nečakinja... In jaz, trapa.
FRIDA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: Kuharske bukve in majica NT&RC
2.	nagrada: Kuharske bukve NT&Rc
3.	nagrada: majica NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 4. oktobra.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Najbolj vroča zabava na svetu
24 risb, s katerimi preženete stres. POBARVANKA ZA ODRASLE
Ona: Bolje bo, da si izberete novo bojišče. Tu, kjer ste zdaj, so vas namreč že vsi spregledali in nimate možnosti za uspeh. Je že tako, da si tudi najbolj zviti mački enkrat ope-čejo šape...
On: Uspeli se boste postaviti zase in za svoje interese, s čimer si boste pridobili odločilno prednost pred konkurenti. Časi omahovanja so nepreklicno za vami in videli boste, da boste zdaj povsem drugačna oseba.
Ona: Malo se boste umaknili v samoto in tako v miru premislili svoje pretekle poteze na ljubezenskem področju. Spoznali boste, da vaš položaj sploh ni tako slab in da vas ima partner kljub vašim napakam iskreno rad.
On: Zasanjan pogled vam bo popolnoma spremenil načrte za prosti čas. Nikar se ne obirajte, da vas ne prehiti nekdo drug. Kajti prav ničesar si niste rezervirali, ampak se boste morali za to presneto boriti.
TEHTNICA J*J
Ona: Prizadevali si boste za nekaj, za kar vsi pravijo, da je že vnaprej obsojeno na propad, vendar vam bo na koncu uspelo celo v večji meri, kot boste pričakovali. Zmagoslavje bo popolno.
On: Zadnje čase vam gre vse naravnost odlično, zato nikar ne spreminjajte svojih ustaljenih navad, ki so vam do zdaj prinesle le kopico uspehov. Tudi na ljubezenskem področju se vam obeta nekaj zelo zanimivega.
шшт
Ona: Ozrite se že okoli sebe in kmalu boste ugotovili, da niste tako osamljeni, kot si zamišljate. Pojdite raje med ljudi in kmalu boste opazili, da so na svetu še veliko bolj nesrečni ljudje, kot ste vi.
On: Srečali boste osebo, ki vam bo na prvi pogled povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boste kmalu docela spremenili mnenje. Vprašanje je, ali ni že nekoliko prepozno, da popravite napako.
DVOJČKA ■ S1RELEC
Ona: V prihodnjem času boste imeli kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zgrabite kar prve. Uživajte, dokler še lahko, in si privoščite tudi kakšno malo bolj žgečkljivo stvar .
On: Dejstvo, da se še vedno niste uspeli izkopati iz precej neugodnega položaja, kaže predvsem na vašo trenutno nesposobnost treznega razmišljanja. Umirite se in sprejmite dobronameren prijateljev nasvet.
Ona: Zaljubili se boste, vendar le za nekaj dni. Ne izgubljajte živcev, saj boste dosegli prav to, kar si tako želite, čeprav vam bo na koncu ostal grenak priokus. Naslednjič nikar ne hodite čez hrbte drugih, maščevalo se vam bo.
On: V službi ne bo šlo vse, kot ste predvidevali, vendar se boste na koncu vendarle dobro ujeli in to predvsem po zaslugi prijatelja, ki vam bo nesebično pomagal. To vam bo dobra šola za prihodnje.
Geslo iz številke 38: Filma Everest in Dva na muhi Izid žrebanja
1.	nagrado, Kuharske bukve in majico NT&RC, prejme: Barbara Perkovič iz Celja.
2.	nagrado, Kuharske bukve NT&RC, prejme: Pavla Lukner s Polzele.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Alja Brumec Rataj iz Šentjurja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Ona: Za ta teden bi bilo še najbolje, da bi ostali v postelji. Tako bi se lahko še najlažje izognili vsem neprijetnostim, ki vas čakajo. Če se to enostavno ne bo dalo, vstanite karseda počasi in seveda ne z levo nogo.
On: Bilo bi dobro, če bi se posvetili tudi denarnim zadevam, saj se vam v nasprotnem primeru lahko vse skupaj podre na glavo. Je že res, da je ljubezen presneto lepa in prijetna zadeva, vendar gre tudi skozi želodec.
KOZOROG
Ona: Čeprav vas bodo prijatelji zasuli z različnimi ponudbami na poslovnem področju, bodite previdni, preden se spustite v kakšno tvegano naložbo. Dober premislek vas bo rešil pred precejšnjo finančno polomijo.
On: Izvedeli boste presenetljivo novico v povezavi s partnerko, kar vas bo spravilo v zelo dobro voljo. Toda nikar ji ne povejte, da ste izvedeli, ampak pustite, naj to ostane na nek način presenečenje.
Ona: Krepko se boste morali potruditi za naklonjenost osebe, ki vam je v zadnjem času postala skoraj preveč všeč. Poskusite s povabilom na romantično večerjo, saj bodo tako vaše možnosti nekoliko večje.
On: Partnerka vas bo prijetno presenetila s svojim novim pristopom. Pomagajte ji in ji stopite naproti. Tako se vam obeta prav izjemen konec tedna, ko se boste ponovno popolnoma sprostili in si privoščili tudi malce neobičajne reči.
DEVICA
Ona: S prijaznim nasmehom in z lepo besedo boste pri simpatiji dosegli veliko več, kot si predstavljate v tem trenutku. Predvsem odkrit pristop je tisto, kar ta oseba najbolj ceni, zato nikar ne igrajte.
On: Vaši ljubezenski potenciali so na vrhuncu. Takšne priložnosti enostavno ne smete izpustiti iz rok, saj ste vložili preveč truda in prostega časa. Proti koncu tedna se vam obeta nenaden obisk, ki bo prinesel še kar ugodne novice.
VODNAR
Ona: Nekdo vas bo poskušal zbezati iz otopelosti, vi pa boste pokazali zobe in naredili popolnoma nasprotno od pričakovanega. Le zakaj se delate tako nepristopno in hladno, ko pa je resnica vendar povsem drugačna?
On: Naključno srečanje s staro prijateljico vas bo spomnilo na dogodke iz preteklosti in prav lahko se vam zgodi, da vas bo premamil spomin na nekdanje čase. Pazite, da za to ne bo izvedela vaša partnerka.
Ona: Lotili ste se stvari, ki vam lahko prav hitro uspe. Dobro bi bilo, da se že zdaj začnete pripravljati na nadaljnje odločitve, saj bo kasneje prepozno. In tudi na partnerja bi lahko malce bolj popazili...
On: Če ne boste spravili na površje tistega, kar vas tišči, se bo neko razmerje končalo čisto drugače, kot si želite. To vam ne bo koristilo, še predvsem zdaj ne, ko ste v precej kritičnem obdobju.
48
RUMENA STRAN
Po »lojtrci« gor in dol
Sobotna prireditev Vinska trgatev v Vojniku, kjer so potrgali grozdje na potomki najstarejše trte na svetu, je bila tudi priložnost za druženje.	Foto: SHERPA
Na lestvi se je spretno vrtel predsednik Krajevne skupnosti Fran-kolovo Dušan Horvat. Na prireditvi so se pošalili, da je Franko-lovo edina krajevna skupnost vojniške občine, ki še ni posadila potomke najstarejše trte na svetu. Zanjo so v soboto izbrali celo že ime. »Kar Lidija naj bo!« se je nekdo pošalil. Po simpatični predsednici Krajevne skupnosti Vojnik Lidiji Eler Jazbinšek, ki je stala v bližini.
V starih časih so po lestvah plezali fantje, še posebej, ko so lezli k dekletom, danes znajo tudi ta zlesti marsikam. Po lestvi seveda odlično pleza slovenska vinska kraljica Sara Stadler. Ravnotežja ji ravno ne manjka! In pevca skupine Arclinski fantje sta poskrbela tako za osebno varovanje kraljice, kot tudi za varovanje najbolj cenjenih grozdov na območju občine Vojnik.
Vojniški podžupan Viki Štokojnik (levo z vedrom), dolgoletni veterinar in vinogradnik, ve, da človek naravi v veliki meri še vedno ni kos. Tudi v sosednji Novi Cerkvi ne, kjer je Štokojnik skrbnik potomke stare trte Mihaele in kjer bo letos pridelka manj zaradi pozebe in toče. Trgatev kljub temu bo, in sicer v prihodnjih dneh. V Vojniku je letos neuničljivo potomko obiral tudi župan Branko Petre (na lestvi), ki je doma blizu Mihaele.
1000
oddaj Jožeta Galiča
Vsestranski ustvarjalec Jože Galič pravi, da je glasba njegova večna ljubezen, a ne edina. Pred več kot štirimi desetletji je začel ustvarjati lastne skladbe, vse od leta 1990 pa piše članke o njej. Preizkusil se je kot voditelj glasbenih oddaj na TV Slovenija in nato našel novega zanimivega prijatelja, radijski mikrofon. Na Radiu Celje vodi oddajo o slovenski ljudski glasbi z naslovom Pesem slovenske dežele. Nanizal jih je že več kot 700. Če k temu prišteje še oddaje na nekdanjem Radiu Tempo na Polzeli, je število preseglo tisoč. Oktobra bo zato nedeljsko oddajo posvetil tistim glasbenikom, pevcem in godcem, ki so v minulih letih naredili nanj in na poslušalce najmočnejši vtis. Zanimivo bo slišati, kakšen je ta izbor.
Foto: osebni arhiv
Arhitekt, ki združuje preteklost in sedanjost
Novo stekleno stavbo paviljona arheologije in Turistično-informacijskega centra na Glavnem trgu v Celju je zasnoval znani celjski arhitekt Nande Korpnik. Arhitekturno zasnovati stavbo, ki bo posrečeno združevala bogato celjsko zgodovino z urbanimi potezami današnjega mesta, gotovo ni mačji kašelj. Mnenja pri takih stvaritvah so vedno deljena, vsake oči pač imajo svojega »malarja«. A prvi odzivi številnih obiskovalcev, ki so se v velikem številu udeležili odprtja nove stavbe, kažejo, da je misija Korpniku uspela, zato je bil lahko upravičeno zadovoljen.
Foto: SHERPA
Iz »ostankov« ustvarila pašo za oči
Ena od nastopajočih, ki so na otvoritvi poskrbeli za duh rimskih časov.
Razlog za zadovoljstvo je imela tudi oblikovalka razstave arheoloških najdb v paviljonu Tina Pregelj Skrt, ki se je dogodka udeležila s sinom. Ob pohvalah Staneta Rozmana, direktorja Pokrajinskega muzeja Celja, je bržčas prejela še kakšen kompliment za opravljeno delo. Najlepša potrditev dobrega dela pa bo številčen obisk turistov in prebivalcev Celja v prostorih paviljona in Tica. Če je soditi po otvoritvi, bo v novi stavbi vedno živahno.
Foto: SHERPA