Poštnina plačana v gotovini. Leto XVL, Št. 186 pravmštvo; Ljubljana, Knafijeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 8126. Lnseratm Jddeien: Ljubljana, Selen-burgova UL 1 - Tel 3492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 1L — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Ljubljana, sreda 14. avgusta 1935' Cena t Din Naročnina mesečno Din 25»— 2a inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. Telefon šL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. PRED PARIŠKO KONFERENCO Tudi od pariške konference treh zapadnih velesil, ki se sestane ¥ petek, ne pričakujejo zadovoljive ureditve abesinskega prcblem London, 13. avgusta, d. Glavna pozornost diplomatskih in političnih krogov je posvečena sedaj pariški konferenci treh zapadnih velesil, ki se bo pričela v petek'16. t. m. in se bo bavila z vprašanjem, kako naj bi se v vsestransko zadovoljstvo mirno likvidiral abesinsko-italijanski spor. Lord Eden se bo jutri ponovno sestal s predsednikom francoske vlade Lavalom, italijanski delegat baron Aloisi pa bo konferiral ž njim v četrtek takoj po svojem prihodu. V petek se bo vršila plenarna seja, po njej pa. bodo najprej samo razgovori v dveh. Šele, če bodo uspeli ti razgovori, bo sklicana še zaključna plenarna seja-Najtežjo nalogo na teh sestankih bo imel vsekakor predsednik francoske vlade Laval, ker bo moral posredovati med Veliko Britanijo in Italijo. V francoskih krogih prevladuje mne-jije, da se bodo tudi ta pogajanja končala z neuspehom, ker rti skoro nobene rade, da bi Italija odstopila od svojih zahtev in se zadovoljila s kako polovičarsko rešitvijo spora. Laval bo moral izbirati med ohranitvijo prijateljstva z Anglijo, ali pa z Italijo, če bodo Angleži trdno vztrajali na zahtevi, naj se preprečijo italijanski imperialistični načrti. Vrh tega se mora v primeru skupne angleško-francoske fronte proti italijanski ekspanzivnosti v Abesiniji skoro povsem gotovo računati z izstopom Italije iz Društva narodov, s čimer bi se tudi položaj v Evropi povsem izprememl. Po francoskem mnenju more Italija na konferenci treh v Parizu poudariti dve važni dejstvi, namreč podpis francosko-italijanskega obrambnega dogovora, ki •r? je izdelal šef francoskega generalnega štaba general Gamelin z italijanskim vrhovnim vojnim poveljništvom, in grožjo, da se bo Italija ponovno zavzela za revizijsko politiko v Srednji Evropi, ki jo zaradi svojih načrtov v vzhodni Afriki opustila. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da Mussolini odločen izvesti drastične izpremembe v zunanji politiki, če ne bo dobila Italija popolnega zadoščenja v svojem sporu z Abesinijo in če bosta Francija in Anglija skupaj ali pa vsaka posebej skušali preprečiti njene načrte, italijanska vlada je mnenja, da ima dovolj sredstev za protiagitacijo med prebivalstvom najvažnejših angleških posesti ob Sredozemskem morju. Če razgovori treh velesil ne bodo potekli tako, kakor želi Mussolini, naj bi Italija vznemirjala Anglijo predvsem na Malti, njenem najvažnejšem oporišču na Sredozemskem morju in predstraži Sueškega prekopa. V zvezi s tem so zlasti pomembne vesti, da kaže angleška uprava na Malti v zadnjem času izredno aktivnost. Baje bodo izvedeni obsežni ukrepi za zaščito otoka pred napadi iz zraka-Razen tega so zaposleni angleški mino-ncsci s pripravami za zavarovanje Malte z minami proti morebitnim sovražnim napadom. Dejstvo, da sta prišla z Edenom v Rim Wansittard in glavni referent _ za eaiptske zadeve v angleškem zunanjem ministrstvu Thomas, smatrajo za dokaz, da bo pri razgovorih šlo tudi za angleške interese v Abesiniji in za zaščito egiptskih pravic ob izvirih Modrega Nila. Edenov konstruktivni načrt London, 13. avgusta, nb. Angleška delegacija za pogajanja z Italijo tn Francijo zaradi abesinske afere je da« nes odpotovala v Pariz. Na Do\vning Streetu je bila včeraj konferenca, ki je trajala pozno v noč. V političnih krogih se je davi razširila vest, da je Eden odšel v Pariz s konstruktivnim načrtom, ki ga pa čuva še v tajnosti »Dailv Telegraph« sodi, da vsebuje ta načrt "predvsem gospodarske koncesije na katere bo abesinska vlada najbrže pristala. »Morning post« pravi, da je to poslednji poizkus za mirno ureditev spora. Baje namerava Eden predlagati na pariški konferenci veliko pregrupi* ran je kolonialnih posesti, če se Italija odreče vojni proti Abesiniji. Razdelitev Abesinije na interesna področja ? Pariz, 13. avgusta. AA. Cim bolj se približuje sestanek predstavnikov treh velikih zapadnih držav, tem bolj se pariški listi baviio z abesinskim vprašanjem. >Matin« ugotavlja, da se vse tri velike države sedaj popolnoma zavedajo velike odgovornosti za svetovni mir. List je mnenja, da želi Mussolini doseči vsaj delno zadostitev svojih zahtev brez vojne. V Rimu se zavedajo, da Velika Britanija nikoli ne bo dovolila, da bi se na izviru Modrega Nila ustavila kakšna evropska velika sila. Zato se razvoj usmerja k rešitvi, ki bi razdelila Abesinijo na posamezna inte posebnih gospodarskih pravic tudi del ozemlja, tako da bo mogla zgraditi železnico iz Eritreje v Somalijo, Abesinija pa bo dobila za to lastno pristanišče in večje tuje posojilo. Ta rešitev sicer ne bi navdušila nobene prizadete države, pač pa so sedanje razmere take, da jo bodo morale sprejeti. »Echo de Pariš« meni, da se Italija ne bo zadovoljila z brezpomembnimi popusti, na drugi strani pa morata Velika Britanija in Francija ohraniti neodvisnost Abesinije. Francija in Velika Britanija sta prepričani, da bo Abesinija resno zgrabila za orožje, če bi bila njena neodvisnost ogrožena. Zato je popolnoma izključeno, da bo konferenca treh sprejela kakšno končno rešitev. Konferenca bo zopet odložila svoje odločitve in s tem omogočila novo politično barantanje. Upoštevati je treba, pravi list na kraju, da se bo začela s trenutkom, ko bodo italijanske čete vdrle v Abesinijo, za vso Evropo doba negotove bodočnosti. Vojna ali razdelitev kolonij Rim, 13. avgusta A A. Virgilio Gaj* da navaja v listu »Giornale d' Italia« naslednje razloge, ki po njegovem mne nju izpodbijajo veljavo raznih paktov proti italijanski akciji v Abesiniji: Kelloggov pakt iz 1928 je Velika Bri* tanija podpisala tako, da ga je ome* jila samo na gotovo ozemlja. Zato od* klanja na gotovih področjih svoje mo* či vsako tujo intervencijo in veljav* nost paktov. In radi tega se smejo is* tih pridržkov poslužiti tudi druge dr* žave, zlasti pa Italija napram državi, ki nikoli ni upoštevala mednarodnih paktov. Ženevska deklaracija iz 1. 1933 o od* klonitvi nasilja je miroljubnega zna* čaja in velja samo za Evropo. Tudi ta omejitev je bila sprejeta na zahtevo Ve like Britanije. Italija spoštuje Društvo narodov in njegov pakt in zato mora nasprotovati takemu njegovemu tolmačenju, ki ne upošteva razvoja in povečanja posa* meznih narodov. Edino sredstvo za ureditev težkih vprašanj, nastalih z ogromno rastjo posameznih narodov, je vojna aH pa nova razdelitev kolonU alnih posestev tako, da jih države, ki jih imajo preveč, odstopijo tistim, ki jih sploh nimajo. List vprašuje na konca Veliko Bri* tanijo, ali bi bila pripravljena odstopiti ped svojih ogromnih posestev in ali bi moglo Društvo narodov pokreniti tako vprašanje. General Smuths o nevarnosti vojne v Afriki London, 13. avgusta. AA. Zastopnik predsednika vlade južnoafriške zveze general Smuths je izjavil, d^ bi polo* žaj v Evropi utegnil postati zelo resen, če bi Italija začela vojno z Abesinijo. Moglo bi se zgoditi, da bi se Velika Britanija glede na dogodke v Evropi umaknila na stran, na vsak način pa bi velik spopad v Afriki imel prav resne posledice za angleške posesti v Afriki zlasti v Sudanu in Egiptu. Vpad Italije v Abesinijo bi povzročil tudi zelo koč* ljivo razpoloženje v vsej Afriki med belokožci, ker so simpatije vseh Afri* čanov na strani Abesinije. Ta pustolovščina bo pretresla ves sistem civilizacije v njenih osnovah, če v sedanjem kritičnem časr Društvo narodov s svojimi intervencijami ne uspe. Vse kaže da v bodočnosti ne bo mogoče lojalno sodelovanje i.ied Ang* lijo in Francijo. Gre za to, ali je vsaj sedaj mogoče govoriti o resničnem so* delovanju med tema dvema država* ma. Obvezne sankcije bodo izključene, dokler velike sile ne bodo imele istih nazorov o perečih vprašanjih. Na kraju je general Smuths izjavil, da bo Italija s svojimi letali in plini po vsej priliki že v prvem zaletu pre* magala Abesinijo, vendar je treba lo* čiti med zasedbo te države in med zmago. Zgodilo se bo lahko, da se bo Italija lotila stvari, ki je ne bo mogla prebaviti. Veliki italijanski nakupi žita Bukarešta, 13. avgusta, g. Značilno za živahno gospodarsko delovanje Italije, ki je v zvezi z vojaškimi pripravami, je nakupovanje živil in krme za-živino po jugovzhodnih evropskih agrarnih državah. Že nekaj dni se mu-de v rumunskem Banatu mnogi italijanski agenti, ki nakupujejo velike množine živil in krme, predvsem pa stročnic za italijansko vojsko. Ker plačujejo ti agenti višje cene, kakor 60 v teh krajih običajne, se opaža znatno naraščanje cen teh pritiskov. London, 13. avgusta. AA. Italijanska vlada je naročila v Rusiji 9.000 ton ječmena za italijanske čete v vzhodni Afriki. Za prevoz tega blaga iz črno-morskih pristanišč v Massauo je najela več ladij. Italijanska vlada namerava skleniti še nove nakupe žita v Rusiji. Sestanek arbitražnega odbora Pariz, 13- avgusta, b. Dne 16. L m., istočasno kot konferenca velesil, bo začel svoje delo tudi poravnalni in razso-diščni odbor, ki je razširjen s petim razsodnikom, grškim poslanikom v Parizu Politisom. V italijanski delegaciji so poslanik Aldo Verandi - Meresconti, svetnik Montagna ter strokovnjaki za afriška vprašanja S. Locchi, Ceruli in Nessuna. Abesinijo bodo v odboru zastopali isti diplomati kakor na poslednjem zasedanju v Sheveningenu. Hitler proti Stahlhelmu Zakulisna borba sedanjega režima v Nemčiji proti vrhovnemu vodstvu nemške vojske Berlin, 12. avgusta, k. Narodno-sociali-stične oblasti že nekaj tednov razpuščajo posamezne deželne in krajevne organizacije Stahlhelma, češ da se zbirajo v njih nasprotniki sedanjega režima in celo komunisti. Ne glede na kulturno borbo proti političnemu katolicizmu in Židom je izzvala ta akcija v krogih nekdanjih frontnih bojevnikov veliko nezadovoljstvo, ki je postalo tem večje, ker imajo Stahlhelmov-ci svojega zastopnika celo v državni vladi. Minister Seldte si je v poslednjih tednih zaman prizadeval, da bi zavrl to akcijo. Ponovno se je Ziglasil pri Hitlerju, a že dvakrat nd bil sprejet v avdienco. Na dres-demskem zborovanju stahlhelmovskih voditeljev, na katerem so se energično uprli proti razpuščanju stahlhelmovskih organizacij, računajoč na podporo vojaških krogov, je le s težavo ohranil svoj prestiž. Končno je Hitler Seldte ja vendarle spre- jet. Na sestanku, ki se je vršil včeraj, sta govorila o nadaljni usodi velike stahlhel-movske organizacije. Wo posameznih verzijah je Hitler Seldteju dopovedal, da je Stahlhelm doigral svojo vlogo in da mora neizbežno prepustiti -svoje mesto narodnemu socializmu. Enotnost nemškega naroda, ki je osnovno načelo narodnega socializma, ne dopušča, da bi se patriotizem širil v raznih oblikah tn da bi ga proglašale kot svoj monopol različne organizacije. To je spoznal celo že maršal Mackensen, ki se je zaradi tega odpovedal častnemu predsedstvu stahlhelmovske organizacije. Kakšno stališče bodo zavzeli sedaj stahL helmovski voditelji sicer še ni znano, vsekakor pa bo imela eventualna Hitlerjeva zmaga nad Stahlhetaiom še drug pomen, namreč zmago nad nemškim generalnim štabom, M je veljal doslej za protiutež na. rodttKKSOcialističsni diktaturi. Beck o obisku na Finskem Popolno soglasje med Finsko in Poljsko v vseh vprašanjih zunanje politike Helsinki, 13. avgusta, p. Poljski zunanji minister Beck je snoči sprejel zastopnike tiska in jim podal daljšo izjavo o svojih razgovorih s finskimi državniki. Poudaril je, da je z uspehom svojega obiska v Helsinkih zelo zadovoljen. Bil je v stiku z najodličnej-šimi zastop. finske države. Domenili 90 se o skupnih idejnih osnovah poljske in finske politike. Zlasti so bili enakega mišljenja glede neodvisnosti poljske in finske politike ter glede lojalnega stališča obeh držav napram sosedom. Naglasil je končno, da nima njegov obisk nobenega senzacionalnega resna področja. Italija be dobila polegzaačaja. Poljska potitifea je jpsoa ia eno- stavna, če pa skušajo nekateri prikazati njegove razgovore v drugačni luči. ni to njegova krivda. Po obisku poljskega zunanjega ministra je tudi finska vlada izdala uradno poročilo, v katerem ugotavlja, da obstoja med Finsko in Poljsko popolno soglasje o vseh vprašanjih. ki se tičejo obeh držav. Današnji uvodnft: je moral izostati. Nova ureditev trgovinskih odnosa jev z Italijo Posredovanje poslanika Dučiča pri Mussoliniju zaradi pospešenja trgovinskih pogajanj z Italijo Rim, 13. avgusta, d. Obisk jugoslovenskega poslanika v Rimu Jovana Dučiča pretekli teden pri Mussoliniju je dal povod za razne domneve in napačna tolmačenja, ki niso v nobeni zvezi z resnično vsebino razgovora. Kakor se doznava iz verodostojnega vira, je imel Dučičev obisk pri Mussoliniju izključno namen doseči, da bi se za jesen določena italijansko-jugoslovenska gospodarska pogajanja pričela prej, morda še v tem. mesecu ali pa v začetku septembra. Akcija poslanika Dučiča za pospeševanje trgovinskih pogajanj je utemeljena predvsem zaradi kočljivega položaja jugoslovanskega izvoza, ki je bil močno prizadet zaradi italijanskega kontingentiranja ob pričetku leta, vsled česar je nujno potrebna primerna ureditev trgovinskih odnošajev med obema državama. Ker pa ne gre samo za revizijo posameznih postavk, temveč za radikalno obnovo celotne podlage italijan-sko-jugoslovenskih gospodarskih odnošajev, je težko verjeti, da bi se gospodarska pogajanja mogla pričeti prej, preden ne bodo povsem zaključena potrebna pripravljalna dela. Resnica pa je, da se kaže v obeh državah volja priti čimprej do zadovoljive rešitve. Ker bo poslanik Dučič v kratkem odpotoval v Beograd, se more smatrati, da ni razpravljal z Mussolinijem samo o gospodarskih zadevah, temveč tudi o političnih. V merodajnih krogih poudarjajo, da je bil razgovor med jugo-slovenskim poslanikom in italijanskim ministrskim predsednikom zelo prisrčen in da je trajal c-elo uro. Kaj je s kmečko zaščito Politična previranja v Beogradu — Vprašanje revizije političnih zakonov nimi pristaši. Močna skupina v stranki pod vodstvom bivšega poslanca Miloša Drago-viča pa se tem načrtom odločno upira. Beograd, 13. avgusta, p. Objava, da bo nova Radikalska zajednica že prihodnje dni vložila po zakonu predpisano prijavo ministrstvu notranjih del. je v krogih srbi-janske opozicije izzvala živahne konference. Mnoari so mišljenja, da je treba takoj prijaviti demokratsko stranko, ki naj bi se po novem imenovala »stranka seljaške demokracije«. Del zemljoradnikov je pripravljen na sodelovanje, najvažnejša njihova skupina pa noče o tem ničesar vedeti. V nedeljo je veliki zbor v Kragujevcu, na katerem bosta govorila Davidovič in Joca Jovanovič, pa se pričakujejo v tem pogledu zanimive izjave. Za 20. avgust je sklicana v Beograd velika pripravljalna konferenca Radikalske zajednice, kateri bo predsedoval Aca Stanojevič. Udeležili se je bodo delegati vseh treh koali ranih strank. Na konferenci bodo formalno sprejeli program in statut nove stranke. Težave v taboru JMO so večje, nego se je pričakovalo. Velik del pristašev dr. Spahe odklanja slej ko prej sodelovanje z radikali. Dr. Spaho se sedaj trudi, da bi to skupino pridobil vsaj za to, da ostane zaenkrat nevtralna. Listi objavljajo govor dr. Natlačena kot karakterističen doprinos k današnji politični situaciji. V vodstvu dr. Hodžesrove Narodne stranke je nastal težak spor. Predsednik stranke dr. Hodžara se zavzema za fašistično organizacijo stranke z uniformira- Med Hodžero in Dragovičem je prišlo do težkega osebnega spora in danes se je govorilo, da se v stranki pripravlja razkoL Z ozirom na vedno nestrpnejše zahteve opozicije, da se končno pristopi k reviziji političnih zakonov, se z vladine strani ponovno povdarja, da proučujejo gradivo sedaj strokovnjaki. Pokazalo se je, da je materija obsežna in zelo težavna. Zlasti velja to za volilni zakon. Ni še mogoče reči, kdaj bodo mogli biti. formulirani stvarni predlogi za Narodno predstavništvo. Jutri se ponovno sestane ministrski ko-mitet, ki proučuje vprašanje kmečke zaščite. Smatra se, da načrt o razdolžitvi kmeta ne bo prodrl. Posebna komisija strokovnjakov, ki je bila te dni zaslišana v finančnem ministrstvu, se je sicer izrekla za to idejo, a v vladmlh krogih se nagibajo bolj k predlogu individualne zaščite v smislu predloga predsednika vojvodinskih bank Slepčeviča na novosadski konferenci gospodarskih zbornic. Vprašanje je, ali bo do konca meseca mogla biti predložena kaka nova rešitev. Radi tega je še vedno treba računati s kratkim podaljšanjem sedanjega stanja. Senzacionalna aretacija na slovaškem Praga, 13. avgusta. w. Po nalogu praškega policijskega ravnateljstva in s pristankom miiniistrstva za narodno obrambo je bila dam as izvedena hdšna preiskava pri uipokojenem bivšem avstrijskem generalu Rudolfu Kraiusm, ki živi »talno v Ma-rijans niki oblasti ter naših podjetniških de* lavskih in socialnih korporacij. Med drugimi so prisostvovali razpravi pod* predsednik Zbornice TOI veletrgovec g. Konrad Elsbacher iz Laškega z ge» neralnim tajnikom narodnim poslan ctm g. Ivanom Mohoričem, tajnik Delavske zbornice gč Uratnik, tajnik Zveze industrijcev g. inž. Šuklje, pred« sednik Zveze trgovskih združenj g. Bahovec, rudarski glavar g. inž. Moč s nik. direktor TPD g. dr/Vrhunc, la* stnik šentjanškega premogovnika g. Jakil, zastopnik železniške direkcije g.. inž. Fine, zastopnik Združenja rudar* skih inženjerjev in komiteja tehnične« ga dela univ. prof. g. inž. Gostiša, rav* natelj Glavne bratovske skladnice g Dular, predsednik II. skupine rudarske zadruge g. Pliberšek ter župani odno< sno občinski svetniki in zastopniki ru* darskih. trgovskih in obrtniških orga* nizacij iz Kočevja, Črnomlja, Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Velenja in šošta* nja. Referat g. V. Pavlina Konferenco je otvoril podpredsednik Zbornice za TOI g. Elsbacher, nato pa je podal trgovec g. Vinko Pavlin rz 1 rbovelj obširno in izčrpno poročilo o gospodarskem položaju, ki je nastal v naših revirskih krajih v zvezi z go» spodarsko krizo in z neprestanim skr* čevanjem državnih dobav. Z dolgo vi» sto kričečih številk je izpričeval kata* strofo, ki je zadela delavske sloje v revirjih, žnjimi pa tudi vse pridobitne kroge. Z ostrimi besedami je grajaj da se vkljub toliko poudarjanemu na« čelu varčevanja obenem z redukcijo dobav domačega premoga za ljubljan* sko direkcijo na veliko večajo dobave premoga iz drugih krajev. Po vrhu >c ta premog, ki prevozi oddaljenost kak* snih 800 km, na lokomotivah praktič* no povsem neuporaben, kar lahko po* trdi vsak kurjač. Zmerom večja koli* čina tega premoga ostaja neporabljene ga v skladiščih, ker ga strojni oddelek prometnega ministrstva naroča za na* še proge trikrat toliko, kakor ga more* jo kurilnice dejansko porabiti. V pre* teklem budžetnem letu so rudniki na jugu dobavili ljubljanski direkciji 40 tisoč ton premoga, dasi je znašala mak simalna potreba le okrog lo.OOO ton. Vzporedno $ količino dobav pa je mi* nistrski svet znižal tudi cene premoga, tako da velja znižanje tudi za že izvr* šene dobave za 5 mesecev nazaj. Zm* zanje cen bi moralo biti za vse rudnike procentualno enako, v resnici pa je obveljala absurdna odredba, da se ce* ne pri premogih z višjo ceno (črni pre* mog iz vzhodnih krajev) znižajo v manjšem obsegu, kakor pa pri rudni* kih, ki dajejo cenejši premog (rjavi premog in lignit v Sloveniji in Hrvat* ski). V končnih posledicah so sloven* ski rudniki z znižanjem cen in reduk* cij kontingenta dvakrat prizadeti, ker njihova izguba ne obstoji samo v zni* žanju cene, temveč tudi v zvišanju pro* du k cij skih stroškov, ki bo nastopilo zaradi zmanjšanja produkcije. Sloven* ska premogovna industrija izgubi po teh redukcijah dohodek letnih okrog 10 milijonov Din. Za tolikšno vsoto se bo zmanjšal dotok javnih sredstev v gospodarstvo naše banovine. V soci* alnem oziru bo z ustanovitvijo pri* krajšamih rudnikov izgubile delo pri* bližno 530 delavcev. Tudi v trbovelj* skih rudnikih bo družba skrčila obra* tovanje in znižala delavski stalež. Ja* sno je, da taka gospodari? politika ne more ostati brez političnih odme* vov in posledic. Zato je treba z odloč* nimi dejanji preprečiti nesrečo in raz* brrjenje. ki v revirjih rase iz dneva v dan. Naša minimalna zahteva je, da se usodni sklepi vlade revidirajo in da se ohrani vsaj stanje, ki je vladalo do 5. aprila. Spomenica strokovnih organizacij Tajnik DZ Uratnik je v imenu Zveze rudarjev, rudarskih skupin Jugoslovanske strokovne in Narodne strokovne zveze ter ogamzacij rudniških nameščencev prečital obširno spomenico, ki poudarja na prvem mestu usodnost vladnih sklepov za kočevski rudnik. Enake usode bo deležna še cela vrsta manjših rudnikov, v večjih pa se bo še hujše praznovalo. A bolj ko vse drugo vznemirja naše delavstvo dejstvo, da je vse to le del sistematične akcije, ki se izvaja proti rudnikom in rudarjem naše banovine z železno doslednostjo. Nad 2500 rudarjev je samo vsled tega znižanja izgubilo delo in kruh. Zavoljo krize same bi moglo v naših rudnikih izgubiti delo le kakšnih 1300 rudarjev, če bi se bremena nalagala na vse pokrajine sorazmerno. Rudarske mezde v naši banovini so padle od 1. 1929. do lani od 168 na 68 milijonov Din, a padanju še ni videti konca. Na teh mezdah pa ne sloni le eksistenca zaposlenih rudarjev, katerih število je v šestih letih padlo od 8977 na 4636, temveč tudi vsaj polovico eksistence njih onemoglih in brezposelnih tovarišev. Od njih je odvisna tudi eksistenca trgovcev in Obrtnikov v revirjih. Kar se tiče vprašanja o preseljevanju rudarjev v rudnike na jugu, je treba na žalost pribiti, da takšnih rudnikov, ki bi mogli prevzeti naše brezposelne delavce, v tej krizi ni. Tu so samo rudniki, ki se drže skoro na višini prosperitetne dobe ter svoje stare delavce polno zaposlujejo, a novih delavcev jim ni treba. Naše rudarje iščejo po večini le nesolidna podjetja. Na stotine naših brezposelnih rudarjev je doživelo tam samo težka razočaranja. Pavšalne obljube, ki jih je objavil uradni komunike, ne morejo nikogar pomiriti. Nepojmljivo je, da se s tako trdovratnostjo vztraja pri gospodarski politiki, katere psihološki učinki morajo biti le skrajno destruktivni, z zapostavljanjem radnikov naše banovine je treba brez odlašanja prenehati; nesrečni sklep vlade se mora ponovno proučiti in razveljaviti. V rudarskih revirjih je treba nujno izgraditi pravo brezposelno skrbstvo, pri rudarskih podjetjih znižati zaslužke od kapitala na minimum, previsoke osebne dohodke pa reducirati na razumno mero in tudi tako prihranjene zneske porabiti za reševanje krize v revirjih. Znižanje delavskih mezd je vsaj za prihodnje tri mesece že po kolektivni pogodbi izključeno. V rudnikih naj se skliče posebna anketa, da bi se zavrli morebitni poizkusi vplivati na delavske mezde z akordi in večanjem storitve. Na vsa vprašanja gledajo strokovne organizacije popolnoma soglasno. Mnogo teh vprašanj morejo rešiti le politični či-nitelji. Zato bodo rudarji vsako podporo od katerekoli politične strani radi sprejeli in vsako zaslugo lojalno priznali. Rudarska beda pa naj se ne zlorablja za politično agitacijo. Strokovne organizacije stopajo pred rudarsko delavstvo enotno in bodo interese naših rudarjev branile po svojih najboljših močeh. Rudarji pa naj zaupajo in držijo disciplino! Živahna stvarna debata V debati, ki je sledila, sta govorila najprej načelnik II. skupine g. Pliberšek iz Trbovelj, ki je navedel, da delajo rudarji v glavnih rudnikih TPD ta teden komaj dva (!) šihta, tajnik Zveze rudarjev g. Arh iz Zagorja jo zahteval naj bi se vnesel v finančai zakon ključ za pravično razdelitev naročil premoga za držaje žel-zrice. Nato so govorili še zastopnik Jugoslovenske strokovne zveze g. Križnik iz Trbovelj, zastopnik občine Ko^vje okolice g. Zchavič, za mesr-.o občino in za gospodarske kroge j g Hitler. za rudarje črnomeljskega in šentjanškega premogovnik;, g rt irštnar, za velenjsko občino obrtnike. Ferderber g. mz. trgovce in irštnar, za jlatnik, za kočevske in gostilničarje g. za kočevske rudarje g. Jenko. Govorniki so opozarjali na grozeče razpoloženje, ki raste med delavstvom. Rudarji pojdejo rajši prostovoljno v smrt, kakor da bi prevzeli nase še kakšne redukcije in bremena Univ. prof. inž. Gostiša je ob splošnem odo-bi 'avanju zborujočih opozoril na potrebo, naj poklicana oblastva z največjo strogostjo izvajajo rudarsko policijske predpise po vseh obratih, a v enaki meri kakor pri nas tudi na jugu. Podjetjem. ki kršijo te predpise, naj se koncesija odvzame. Z enako strogostjo naj oblastva postopajo z rudniki, ki ne dajejo dolžnih socialnih in drugih dajatev. Tudi izpolnjevanje takšnih sankcij bi moglo nekaj doprinesti k rešitvi težke krize, pod katero ječi jo naši rudniki. Podjetja sama pa naj bi z večjo prožnostjo skušala doseči večji konsum. Med drugim ie prof. inž. Gostiša priporočal, nai M se po naših revirjih izvršila poizkusna vrtanja za nafto, kar bi prav tako utegnilo izboljšati standard naših rudniških obratov. Glas zastopnika TPD Na koncu je povzel besedo še ravnatelj TPD g. dr. Vinko Vrhunc. Redukcije, ki jih doživljajo rudniki dravske banovine leto za letom, so v bistvu plod vešče izrabljene konkurenčne borbe. Zdaj pa je slepomišenja že dovolj. Predstavniki TPD ne morejo več prevzeti odgovornosti za posledice, ki se utegnejo roditi iz nastalega položaja. V javnosti se od časa do časa poudarja, da utegnejo imeti odločujoči politični krogi kakšne posebne razloge proti TPD zavoljo tega, ker je v pretežni posesti inozemskih delničarjev. V resnici pa ta moment ne more igrati nobene vloge, saj imajo prav tako tudi rudniki na jugu, ki se jim večajo državna naročila, tujce za gospodarje. Pojavili so se že tudi očitki, da vodstvo TPD trgovsko in tehnično ni dovolj sposobno, da bi si znalo zagotoviti državna naročila. V resnici pa dobave državnim železnicam vobče niso trgovski posel, temveč zavise samo od vprašanja politične moči. Družba je, da dokaže svoje socialno čustvovanje, sklenila, da bo kočevski rudnik sicer zaprla in da bo tudi v glavnih rudnikih z omejitvijo obrata izvedla nekaj redukcij, ker je za delavce važno predvsem vprašanje koncentracije zaposlitve, da pa vprašanja o znižanju mezd navzlic znižaniu cen premoga za zdaj ne postavlja.. Seveda bi moglo postati vprašanje redukcij zaslužkov aktualno čez nekaj mesecev, če bodo nastopili novi momenti. Redukcije bodo zadele veliko število osebja. Svoj govor je direktor dr. Vrhunc zaključil s pozivom, naj se vsi naši gospodarski in delavski krogi složno bore za uveljavljenje režima popolne enakopravnosti slovenskega gospodarstva in našč premogovne industrije z vsem gospodarstvom v državi. Na koncu je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Resolucija sprejeta ua konferenci podpisanih gospodar skih organizacij in strokovnih združenj ter organizacij delavstva dne 13. avgusta 1935. v Zbornici za TOI v Ljubljani: Konferenca je premotrila politiko razdelitve državnih dobav, ki se vodi zadnjih sedem let in je ugotovila, da se pri vsaki novi razdelitvi sistematično zapostavljajo rudniki v dravski banovini. V celoti jim je v tem razdobju zmanjšala dobava od 45.2"/« na 25.3% torej skoro za polovico po količini in za 55% po cenah. Ta politika je imela že dosedaj porazen učinek ne samo na gospodarske prilike v prizadetih premogovnih revirjih, marveč občuti njene posledice celokupno gospodarstvo dravske banovine. Kjub temu, da so redukcije staleža delavstva kakor tudi zaposlitve preostalega delavstva tekom zadnjih let dosegle katastrofalne razmere, gre nova razdelitev v tej smeri zopet korak dalje in ogroža z redukcijami stotine delavstva v njihovi eksistenci ter grozi, da bo izvedba spre-1 jetih sklepov povzročila ustavitev obratovanja treh velikih rudnikov, ter nadaljne redukcije v ostalih revirjih. Konferenca je ugotovila. da dočim se zmanjšujejo dobave iz dravske banovine, da se istočasno povečujejo dobavni kontingenti drugim revirjem. Konferenca obsoja najodločneje tak pristranski postopek in favoriziranje poedinih drugih rudnikov na škodo slovenskih rudnikov. Konferenca ugotavlja, da se načela, s katerimi se skuša motivirati redukcijo naših dobav, ne izvajajo napram ostalim rudnikom in da se iz njih prevzema premog, ki je kvalitetno enak in celo slabejši od premogov, ki so bili iz naših krajev iz razloga neekono-mičnosti odklonjeni. Konferenca protestira proti temu, da se hoče s pristranskim postopanjem oškodovati naše gospodarske interese in spraviti zopet stotine profesionalnih rudarjev, ki nimajo druge možnosti življenskega obstoja ob eksistenco in zahteva, da se sprejeti odlok podvrže na podlagi ugotovitev in podatkov vsebovanih v strokovnih poročilih, ki so bila podana na današnji konferenci in v katerih je stvarno prikazana krivična enostra-nost nove razdelitve dobav, takojšnji reviziji in zdejstvuje odpomoč upoštevajoč pri tem naslednja načela: 1. Krajšanje kontingentov se sme izvršiti le za vse rudnike v državi v enaki meri in ua enak način. 2. Ako se želi izločiti slabše vrste premoga, se mora to načelo izvajati pri vseh rudnikih v državi dosledno na enakomerno. V tem naj se izločena količina dodeli dru gim rudnikom istega bazena (n. pr. Kočevje, Velenje, trboveljskim rudnikom). 3. Iz oddaljenih revirjev se ima dodelje vati premog direkcijam d-ž želez. Ljubljana in Zagreb samo one vrste in v oni količini, ki so stvarno najnujnejše potrebne in ki se dajo racionalno uporabiti. 4. Ako je znižanje cen neobhodno, potrebno za uravnoteženje železniških financ, ga je treba izvesti tako, da bo vsem rudnikom zmanjšana cena za enake odstotke in da bo onim, ki imajo višje cene, odvzeto več ka kor rudnikom z nižjimi cenami, ne pa obratno, kakor se je zgodilo sedaj. Ta zahteva je ne_ samo pravična, temveč tudi logična. o. Končno smatra konferenca, da znižanje cen ne more veljati za nazaj, temveč sele od dneva objave sklepa naprej. Konferenca opozarja, da bi neupoštevanje prednjih načel lahko rodilo tudi skrajno ne-povoljne politične posledice zato smatra, da se ne sme dopustiti, da bi živel narod v prepričanju, da ne veljajo v naši svobodni državi za vse enake pravice in enake dolžnosti. stavljanja slovenskih premogovnih re virjev, Vas prosimo, da zastavite ves svoj vpliv, da ee ta krivica nemudoma popravi Slede podpisi 26 gospodarskih, delav skih organizacij. Deputacija pri g. ministru dr. Korošcu Na brzojavko, ki je bila s konference poslana ministru dr. Korošcu v Begunje, je popoldan dospel odgovor, da se g. minister vrača v Beograd in da se mu naj spomenica pošlje doli. Izvoljeni člani deputacije pa so se odločili, da svojo nalogo ipak izvršijo in so se zato javili na ljubljanskem kolodvoru pri večernem brzovlaku, s katerim se je imel vračati g. Korošec, v Beograd. Toda g. ministra n'i bilo in gospodom so rekli, da se pelje z ekspresom. Deputacija je zato ob pol 10 ponovno prispela na kolodvor. čaj in ni davno premagana zmota, da dr. Korošec vedno pomaga raznim srbskim strankam proti Hrvatom? Koga zastopa dr. Korošec, da tako ravna? Eno je gotovo, večine slovenskega naroda ne. Dr. Korošec je šel skupaj e srbskimi radikali in bosanskimi veleposestniki. Slovenski narod pa je na strani hrvaških množic«. V drugem članku »Ljudska Pravica« ostro napada dr. Kramerja, kateremu očita izdajstvo Slovencev. t List je v zadnjem času razširil svoj prekmurski okvir ter prinaša skrajno levičarsko pobarvane dopise iz mnogih slovenskih krajev. Beležke Napačna informacija „ Vremena" Včerašnje a Vrtine* poroča z Bleda, da sta bivša ministra dr. Kraimer iu dr. Sve-ti.sdav Poipovič njegovemu dopisniku izjavila, da nista, načelno proti sodelovanju z novo politično grupačijo Radiikalske zajednice. Potrebno je samo, da ee predhodno reši vrašanje političnega stališča nove stranke napram jugosdovenskemu vprašanju. Od cibeh imenovanih gospodov smo pooblaščeni ugotoviti, da nista nič takega itejavila dopisniku beograjskega »Vremena«. V povsem nevezanem kavarniškem kramljanju z dopisnikom »Vremena« sta dr Kraimer in dr. Popovič marveč izražala »voje prepričanje, da je Radikalska zajednica s stališča splošne državne in jfu-goslovenske politike zgrešena poteza. Pristaši jugoslovenske potlitiike v trenutku ne morejo še povsem oceniti njene politike, ker jim njen program še ni znan. Oni jo zaenkrat cenijo le po dejstvu, da Predstavlja stvarno neko kcmfesionalno solucijo našega političnoorganrzatornične-ga problema v dobi, ko so na dnevnem redtu V6adruga nego versko vprašanje.Naša državna politika je bila skoraj ves čas pod vplivom radikalov in zato obnova radikalske stranke, četudi z muslimanskim in klerikalnim priveskom, vsekakor ne predstavlja nekaj posebno novega. Iz državne službe Beograd, 13. avgusta. AA. Imenovan je za ravnatelja higijenskega zavoda v Ljubljani v 4. skupini 2. stopnje dr. Ivo Pire, dosedanji svetnik higijenske* ga zavoda v Skoplju. Premeščen je k živinorejskemu od* delku kmetijskega ministrstva Budt* slav Cvijanovič, načelnik banske up* rave moravske banovine. Za ravnatelja državnega veterinar« sko*bakteriološkega zavoda v Ljubljani je imenovan veterinarski svetnik dr. Leo Hribar. Pritlikavec v zraku Ljubljana, 13. avgusta Ljubljana se lahko ponaša z najmanjšim športnim letalom Jugoslavije. Včeraj ob 14. je pristal na ljubljanskem areodro-mu pri DM v Polju ličen, belo pleskan enokrovnik, ki si ga je nabavil v sloviti angleški tvomici Comper Swift predsednik ljubljanskega Aerokluba g. Rado Hribar. Ta navidezno drobcena ptica je pa zelo sposobna in okretna, saj je pribrenčal ž njo g. Rado Hribar iz Londona v štirih etapah preko Francije, Belgije, Nemčije in Avstrije. Startal je v nedeljo opoldne na letališču Limpne v Angliji, se ustavil v Kolnu, odkoder je startal skupno z nekim Angležem in prijadral z njim vred v Frankfurt, kjer je prenočil, a v ponedeljek zjutraj je preko Monakovega in Avstrije krenil proti Ljubljani. Letalo je sicer opremljeno samo z motorjem 80 HP, a je sposobno za polet do 1200 km ter se tudi dvigne do 6500 metrov visoko. Razpetina kril znaša 7 metrov, dolžina letala je 4 in ped metra, da se lahko komodno skrije pod orjaškega »Spartaaa«, nasproti kateremu je kakor nebogljenček. Avijon razvija do 200 km brzine na uro. Predlogi inž. Sukljeta Preden je predsedujoči zaključil konferenco, so bili sprejeti še trije predlogi tajnika Zveze industrijoev g. inž. Sukljeta: naj Zbornica vse gradivo, ki ga je pretresala konferenca, razmnoži m dostavi vsem korporacijam, ki so sodelovale na koiferenei, vsem našim poslancem in senatorjem in vsem in-stancem, ki kakorkoli o.Hočajo v teh stvareh; naj se ministru dr. Korošcu odpošlje brzojavka, v kateri konferenca opozarja na usodne socialne in gospodarske posledice, ki jih utegnejo napovedane redukcije imeti; da se poda k ministru dr. Korošcu petčlanska deputacija, da mu predloži vse gradivo o vprašanju. Predlogi g. inž. Sukljeta so bili soglasno sprejeti. V deputacijo so bili izvoljeni gg. Elsbacher, inž. 'šuklje, Pavlin, Pliberšek in Križnik. K deputaciji so zaprosili tudi direktorja dr. Vrhunca. Brzojavka dr. Korošcu Zastopniki podpisanih gospodarskih in delavskih organizacij prizadetih občin in ustanov so se na skupni konferenci v Ljubljani posvetovali o ukrepih, kako preprečiti gospodarsko in socialno katastrofo, ki preti slovenskim premogovnim revirjem radi ponovne redukcije železniških dobav premoga ter na podlagi strokovnih referatov sklenili spomenico, ki Vam jo bo predložila posebna izvoljena deputacija. Opozarjajoč Vas aa zle politične in na podlagi olivnega o&a e— Dva napada. V nedeljo so delavci ▼ Tremerju napadli 37-letnega delavca Franca Dobrajca in so ga z deskami in noži hudo poškodovali. Takisto je bil napaden vulkan izator Vilibald Jezernik, ki je v ponedeljek okrog pol 3. zjutraj šel domov. Pred neko gostilno v Gubčevi ulici ga je udaril mesarski pomočnik Arzenšek s stolom po glavi. Poškodovanca se zdravita v bolnišnici. Iz Maribora a— Sestra pokojnega kralja Petra v Mariboru. Včeraj popoldne je prispela v Maribor črnogorska velika kneginja Konstantinoviče-va, sestra blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. Nastanila se je v hotelu Orel« in si ogledala nekatere mestne znamenitosti, nakar je odpotovala proti Dunaju. a— 70.000 ljudi je posetilo Mariborski teden na podlagi včeraj izračunanih statistik po plačanih vstopnicah. a— Občinski uslužbenci, organizirani v društvu občinskih uslužbencev za severni del dravske banovine, so se zbrali v nedeljo popoldne v mestni posvetovalnici. Na važnem stanovskem zborovanju so bili zastopniki iz vseh srezov. Zborovanje, ki mu je predsedoval predsednik Alojzij Krajnc iz Slovenjgradca je pozdravil v imenu mariborske mestne občine direktor g. Rodo-šek, v imenu mariborskih mestnih uslužbencev pa g. Tratenjak. Na zborovanju so se napravili konkretni sklepi v vseh živ-Ijenskih in strokovnih ter stanovskih vprašanjih, ki se tičejo občinskih uslužbencev. a— Urarji, zlatarji in pasarjl so imeli v nedeljo v Narodnem domu redni letni občni zbor svojega Združenja, ki ima svoj sedež v Mariboru za področje bivše mariborske oblasti. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik Franjo Bureš, ki je v jedrnatih izvajanjih orisal odborov o delovanje v pretekli poslovni dobi. Tajniško poročilo je podal marljivi tajnik g. Košar. Organizacija šteje 80 članov. Poročal je tudi zastopnik celjskega zaupni-štva Anton Lečnik. Na občnem zboru so bili delegatje iz V3eh krajev organizacijskega področja. Lepo uspeli občni zbor je zaključil predsednik s pozivom k složnemu delovanju. Volitev letos ni bilo. a — Starokatoliška cerkev. Jutri na praznik ne bo v Mariboru službe božje. Poč pa bo v neideljo 18. t. in. ob 9. v mali dvorani Narodnega doma. — »Voda« v Rušah. Na pranmik 15. t. m. ob 15. bo na letnem gledališču Sokoila v Ruša-h komedija »Voda«. a— TrupJo Riharda Mesnerja, ki je utonil pri »Benetkah*, je Drava naplavila pri Spodnjem Dupleku. Pokopali so ga na šmartinskem pokopališču. a— V rudniku zasut 48 letni rudar in strelski mojster Filip Ramšak je v sipaln: jamu mežiškega rudnika padel v gloibmo IS m. Nanj je zgrmel tudi les odra. Nevarno poškodovanega rudarja eo odpre-mili v bolnišnico. a— Pred velikim kazenskim senatom je bila včeraj razprava proti 38Jetnemu vin iičarju Antonu Kocbeku ie Zbigovcev raidi roparskega najpada, ki ga je izvršil 4 junija letos v Zbigovcih, ko je iztrgal po-setmiku Ivanu Javšovou elainsko steklenico z jajdolčnikom. Ob priiščetku razprave je državni pravdnik predlagal, da se preišče duševno stanje obtoženca, nakor se je razprava preložiila. j \ I I Zvočni kino Ideal Danes ob 4. 7 in 9^ uri GEORG ALEKSANDER ELSE ELSTER v komediji NIČ BREZ LJUBEZNI Vstopnina 4.50. 6.50 ln 10 Din a— Več smrti nego rojstev. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 112 rojstev, 116 smrtnih primerov in 34 porok. a— »Ubila se bom« je dejala 24 letna Antonija čamčala, žena klobučarskega pomočnika te Barvarske ulice svojim sosedom, nakar je izginila. S seboj je vzela tudi samokres. Mož se boji, da nI žena v živčni strtosti iovršila samoMrnora. Iz Ptuja f— Ptujska mastna občina je darovala namesto venca pokojnemu Jakobu Tobia-su 200.—■ Din protituberkulozni Migi v Ptuju. j— Gasilska četa pri Sv. Benediktu je v nedeljo razvila prapor. Svečanosti so prisostvovali sreski načelnik Maribor levi breg g. Senekovič, načelnik ptujske župe g. Musek Ljudevit, načelnik mariborske župe levi breg g. Krajnc in župni sotkoi-ski starosta g. dr. Goriše/k od Sv. Lenarta v iSlov. gor. Blagoslovitev prapora je opravil dekan g. Gomilšek. Dalje eo govori»Ii sreski načelnik in oba župna načelnika gg. Musek in Kranjc. Svečanosti so se udeležile tudi gasilske čete iz Sv. Ane in Sv. Trojice. Kumovala je gospa Ježovnikova Marija iz Studencev pri Mariboru. j— Z nožem v hrbet. Stara navajda je na deželi, da gredo fantje oib nedeljah zvečer k dekletom vasovat. Tako ee je napotil tudi brat Janžekoviča Janeza iz Sen. čaka v vas k dekletu. Drugi fantje, ki so nam bili nevoščljivi, so mu za-branali in se je razvil pretep. Jamžokovič Janez je hitel bratu na pomoč, pa ga je nekdo v gnječi tako sunil z nožem v pleča, da so morali Janeza prepeljati v bolnišnico. j— 10 letnica Glasbenega društva »Mura« v Gornji Radgoni. V nedeljo je proeia* vilo glasbeno društvo »Miura« v Gornji Radgoni desetletnico- Slavja so se udeležile godbe iz Ptuja, Ljuomera in MaJe Nedellje. Popoldne je bilo tekmovanje vseh godb, kar je prenašal tudii ljubljanski radio, Prvo nagrado je dobila godba iz Ljutomera, drugo godba Ptuj in tretjo godba iz Miale Neldetlje. Iz življenja na deželi Sv. Jedert. Prostovoljna gasilska četa pri Sv. Jederti nad Laškim priredi v nedeljo 18. t. m. o(b 10. blagoslovitev nove motorne brizgal ne Svečanost bo združena z Okrožnim zlet oni gasilcev pod pokroviteljstvom padibana g. dr. Otmarja Pirk-ma^erja. Ob 15. bo ena vrtu g. Stokavnika velika tombola z 10 glavnimi in 400 manj širni dobitki. Glavni dobitki so: par junce vi moško kolo, kompletna spalnica, otamana, 6od z dobro pijačo, vreča 6 85 kg moke in vreča s 50 tog moke, klaftra drv, štok sladkorja, koš živil. iPo tomboli bo velika gasilska veselica. Vse prijatelje gasilstva prav iskreno vabimo: »Pomozi Bog!« Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4 relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 1«3. avgusta Ljubljana 7, 7562, 172, 78, Ni, 2, —, — Ljubljana 14, 753.3, 28.7, 45, SW4, 7, —, L. Maribor 7, 753j8, 18.0, 80, O, 0, —, — Zagreb 7, 755.5, 19.0, 70, W2, 2, —, — Beograd 7, 756.3, 23.0, 60, SE1, 0, —, — Sarajevo 7, 7593, 15.0, 80, O, 0, —, — Skoplje 7, 758.7, 20.0, 60, O, 0, —. — Kumbor, Split, Rab ni depeš Rog. Slatina 7, —, 14.0, 99, W2. 2, —, —. Temperatura: Ljubljana 30.0, 14.4; Maribor 25.0, 15.0; Zagreb 31.0, 17.0; Beograd 29.0, 19.0, Sarajevo 39.0, 11.0, Skoplje 32.0, MjO; Kumbor 31.0, —; Split 31.0, —; Gospodarstvo ^^ / - "V Gibanje trgovine in obrti V treh letih in pol je število trgovin padlo za 30% nazadovanje. V drugem letošnjem četrtletju je bilo prijavljenih samo 197 obrtnih »bratov lani 238). odjavljenih pa jih je bilo 319 (473), tako da je število nazadovalo za 122. Naiob-čutnejše so odjave pri čevljarjih, kjer jih je bilo 74, pri 19 prijavah. Pri šiviljah je bilo 44 odjav in 15 prijav, pri krojačih 24 odjav in 17 prijav, pri mizarjih 29 odjav in 14 prijav, pri mlinih 14 odjav in 4 prijave. Večje število prijav vidimo samo pri mesarjih in pri žagah. Gibanje prijav in odjav obrtnih obratov je Bilo v zadnjih letih naslednje. prijave odjave razlika 1932 2007 2017 — 10 1933 927 2283 — 1306 1934 992 2361 - 1369 I. poli. 1935 220 730 — 560 Število obrtnih obratov je ▼ sadnjih 3 letih in pol na področju ljubljanske zbornice nazadovalo za 3245. Tudi ta padec je izredno velik zlasti če upoštevamo, da je pri obrtnih obratih zaradi večje odpornosti nastopilo občutnejše nazadovanje šele leta 1933, in če upoštevamo, da mnogi obrtniki še nadalje vzdržujejo svoje obrate z velikimi žrtvami v pričakovanju boljših časov. Pri gostinskih obratih, ki so dokonča lanskega leta kazali še vedno nezdravo naraščanje, opažamo letos nasprotno gibanje. V prvem letošnjem polletju je bilo namreč od-javljenih 161 obratov, prijavljenih pa 137. Pri industrijskih obratih beležimo prirastek 8 obratov, in sicer: 1 tovarna zamaškov, 1 tovarna stikal in inštalacijskega materi-jala, ltovarna otroških vozičkov, lesnih izdelkov, smuči itd., 1 lesna industrija, 1 tovarna za izdelovanje športnih in telovadnih predmetov, 1 belilnica, barvarna in tiskarna, 1 industrijski mlin in 1 industrijski obrat za izdelovanje sladnih mlevskih produktov, sladne kave, sladnih ekstraktov sladnega kisa, mlečne kisline itd. Zbornica za TOI v Ljubljani je pravkar zbrala podatke o gibanju trgovine in obrti v letošnjem drugem četrtletju. Ti podatki nam kažejo, da število trgovskih in obrtnih obratov nadalje hudo nazaduje. V drugem letošnjem četrtletju je bilo na novo prijavljenih samo 128 trgovinskih obda se je v drugem četrtletju število trgov-Ijenih pa je bilo 427 obratov (lani 383), tako da se je v drugem četxrtletju število trgovskih obratov nadalje skrčilo z?. 299. Največ odjav je bilo v trgovini z mešanim blagom, namreč 81 pri 43 prijavah. Občutno nazaduje tudi lesna trgovina, kjer je bilo 38 odjav pri 4 prijavah, Branjarij je bilo odjavljenih 31, prijavljenih pa 7, trgovin z živo živino vin z deželnimi pridelki, s senom in semeni je bilo odjavljenih 25, prijavljenih pa o, trgovin z živili odjavljenih 21 in prijavljenih 13, trgovin s špecerijskim blagom odjavlje-nih31, prijavljenih 7, manufakturnih trgovin je bilo odjavljenih 14, prijavljena 1, av-totaksijev je bilo odjavljenih 17, prijavljeni 4, sejniarjev pa je bilo odjavljenih 15. ' Gibanje trgovine v zadnjih letih nam kaže naslednja zanimiva primerjava prijave odjave razlika 1932 1069 1521 — 443 1933 777 2127 — 1350 1934 670 2043 — 1373 I. poli. 1935 298 814 — 515 Kakor je iz gornje statistike razvidno je bilo letos v prvem polletju za 516 trgovinskih obratov več odjavljenih nego prijavljenih. Skupaj pa se je v zadnjih 3 letih in pol število trgovinskih obratov v Sloveniji imanjšalo za 3G82. Ker je bilo ob koacn leta 1931 v dravski banovini 12.935 trgovinskih nbratov je torej število teh obratov padlo že ;a 30%. Obrt. Tudi pri obrtnih obratih vidimo občutno Gospodarske vesti — Sprememba deviznega pravilnika. Finančni minister je spremenil člen 11. pravilnika o urejeivanju prometa z devizami in valutami. Po novem določilu je za vsako zadolževanje v inozemstvu v tujih valutah ali dinarjih od strani denarnih zavodov, delniških družb, posameznih podjetij potrebno predhodno dovoljenje finančnega ministrstva. iavzemši za uvoz blaga v trgovinske svrhe, kolikor s specialnim pooblastilom zadolžitev v inozemstvu tudi na tej osnovi ne bi bila utemeljena. Za ustvarjanje kakršnihkoli obveznosti v dragih valutah ali zlatu v državi, kakor tudi za zadolževanje v tujem denarju, za vlaganje denarja v tujih valutah in za slične transakcije v državi je potrebno predhodno dovoljenje Narodne banke. Prav tako je izdana naredba, da so izvozniki blaga v neklirinške države dolžini preko pooblaščenih banik ponuditi na odkup 50 odstotikov iz vozniških deviz mesto b'0 odstotkov, kakor doslej. Z ostalimi 50 odstotki smeio postopati po odredbah 7. člena pravilnika o reguliranju deviznega in valutnega prometa. = Konferenca zbornic in načrtu zakona o hranilnicah. Na konferenci trgovsko-in- dustrijskih zbornic, ki se je vršila 9. t. m. v Novem Sadu in je bila namenjena predvsem vprašanju zaščite kmetov, so delegati zbornic razpravljali tudi o načrtu zakona o hranilnicah. Tu se je izkazalo, da se mali bančni zavodi, ki jih je mnogo zlasti na jugu naše države, bojijo konkurence od strani občinskih hranilnic, zlasti če bi se te ustanovljale v večjem številu. Ker bi imele hranilnice po novem zakonu znatnejše ugodnosti, je verjetno, da se bo začelo na jugu precejšnje gibanje od strani občin za ustanavljanje hranilnic. Iz enakih konkurenčnih razlogov se tamošnje banke tudi prizadevajo, da bi ostala nespremenjena določba načrta zakona o hranilnicah, ki predvideva le občinske hranilnice ne pa tudi banovinslvih in sreskih. = čehoslovačka bo uvozila 10.000 vagonov naše pšenice. Iz Prage poročajo, da niso resnične vesti, češ da češkoslovaška letos ne bo uvažala pšenice iz Jugoslavije Nasprotno je z Jugoslavijo dogovorjeno, da bo Češkoslovaška prevzela v letu 1935/36 10.000 vagonov jugoslovenske pšenice. — Madžarska uvaži koruzo. Kor je imela Madžarska lani zello »laibo koruzno letino im so zaloge t glavnem že porabljene bo madžarska vlada za potrebe srvinjereje dovolila carine prost uvoz 8000 vagonov konuse iz Jugoslavije ta Rumuniije. Tako naj se prepreči, da bi kmetovalci pokladali živini dražjo pšenico iz rž. Madžarska namerava to koruze uvoziti na podlagi kam. penzacilje z izvozom imdiustnijekiih predmetov. = Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini Ivanke štrukljeve, trgovke v Ljubljani, Florijanska ulica 22 (Komkur. zni upravitelj Lojze Zaje, lastnik komercialne pisarne, Gledališka ulica 7, prijava terjatev do 4. sept, ugotovitveni narok 7. septembra ob 8.30). — poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Frana Oblaka, trgovca in posestnika v Smledniku št. 34 pri Kranju (poravnalni upravitelj dr. Anton Megušar, odvetnik v Kranju, prijava terjatev do 5. septembra, poravnalni narok 12. .sept. ob 9. v Kranju). po 70.50. Promet je bil še v 6% begluSkih obveznicah po 66. Devize Ljubljana. Amsterdam 2943.52 _ 2968.12. Berlin 1753.« — 1767.36, Bruselj 734.18 — 739.24, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.55 — 217.61, Newyork 4310.03 — 4346.34, Pariz 288.18 — 289.62, Praga 180.76 — 181.86, Trst 356.63 - 359.72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2350, London 15.1725, Newyork 305.1250, Bruselj 51.5875, Milan 25.0750, Madrid 41.95, Amsterdam 206.65, Berlin 123.30, Dunaj 58.20, Stok-holm 78.25, Oslo 76.25, Kobenhavn 67.75, Praga 12.70, Varšava 57.75, i Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna »toda 372.50—374, za avg.-sept 372.50—373, 7% invest. 80.50—82, 4% agrarne 45.50— 46.50, 7% Blair. 71—71.50, 8% Blair 79.50 —81, 7% Drž. hip. banka 75—80, 6% be. gluške 64—65, 7% stabiliz. 81 den., delnica; PAB 232.50—235, Trboveljska 90— 100. Beograd, Vojna škoda 373.75—374 (373 _374); za nov. 374—374.50 (374), za dec. 374—374-50 (373.50), 7% invest. 81.50 den., 7% stabiliz. 80—81.50, 4% agrarne 46.50 den. (47), 6% begluške 66—66.75 ( 65— 66.75), 8% Blair. 79.50—81, 7% Blair 71.50 _72.50 (72), 7% Drž. hip. banka 75.25 den., Narodna banka 5870—5950 ( 5870), PAB 233_235 (232). Blagovna tržišča ŽITO. -(- Chicago 13. avgrasta. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 86.50, za dec. 89, za maj 90.625; koruza: aa sept. 73.75, za dec. 65.50, za maj &6. j + Budimpeštanska terminska borza (13. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica: za okt. 15.46 — 15.4(8; koruza: za avg. 14.60 — 14.&5-, za majj 14.40 — 14.42. BOMBAŽ. -f Liverpool 12. avgusta. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za odrt. 5.97 (prejšnji dan 6.03,) za dec. 5.68 (5.92). -f Newyork 12. avgusta. Tendenca komaj stalna. Zaklj. tečaji: za sept. 11.07 (11.22) za dec. 10-94 (11.09). Zdaj bodo na policiji pač nekoliko teme- I ljiteje Avgustu Krklecu izprašali vest Njihova radovednost se je povečala še za šest zanimivih, skrivnostnih dni, ki jih je bil preživel od Ljubljane do Maribora, zlasti pa za oni napad v tivolskem gozdu. Ko bo potem vnovič porom al z Marico« na Kralja Petra trg,, se bodo vrata po vsej priliki za lep čas zapahnila za njim. Kakor je pokazala nadaljnja preiskava, je Krklec glede na roparski napad pod Rožnikom čisto nedolžen. Policija ga je konfrontirala z napadenima damama, ki sta odločno izključili možnost, da bi bil on. Danes eo Krkleca izročili sodišču. Po nedovoljeni ljubezni smrtno sovraštvo Ker je zaklal ljubico, se bo pokoril 15 let v ječ! Maribor, 13. avgusta. Janez Junger je mali posestnik z Rodnega vrha, star 37 let. Zaklal je s kuhinjskim nožem sosedo Lizo Hostni-kovo. V ozadju žaloigre je bilo smrtno sovraštvo, v katero se je izprevrgla nedovoljena ljubezen oženjenega posestnika. Danes je stal Junger pred mariborskim velikim senatom in obtožnica mu je očitala, da je v strašni razdiaže-nosti, ker bi bil moral za dva nezakonska otroka plačevati alimente, z nožem ra-zmesaril Lizo Hostnikovo, ko se je vračala s polja. Obtoženec je na vprašanje predsednika vss Lenarta odgovarjal mirno in točno. Da je kriv. Je priznal. Nikakor pa, da bi bil zločin storil po zrelem prevdarku. Kako je bilo? — Ob koncu vojne sem se vrnil s fronte. Leta 1919. sem se poročil s sedanjo ženo. Je 13 let starejša od mene. Ko je sosedi Lizi umrl mož, je jeli sama prihajati k meni na skedenj. To je trajalo do leta 1932. Moja žena je vedela za vse to, a bila je tiha, molčeča. Vaiim ottoketn je hc6af da so na $xakut Zrak in solnee prinašata zdravje. Poslušajte nasvet! Zaščitite kožo svoje mladine x Nlvea kremo, kajti ona pospešuje ustvarjanje pigmenta, ld je najboljša in najbolj naravna zaščita za človeško kožo. NIVEA-CREME = Oddaja adaptacijskih del v vojašnici »Vojvode Mišica« v Ljubljani se bo vršila potom olertne licitacije 24. t. m. pri inže-njerskem oddelku komande dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani. = Prodaja lesa. _ Direkcija šum v Ljubljani sprejme do 17. t. m. in 2. septembra ponudbe glede prodaje lesa. — = Dobave. Splošni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave kartona. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave vijakov in lopat za premog. Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi in železa. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 26. L m. ponudbe glede dobave kalcijevega karbida, do 27. t. m. glede dobave kalcijevega karbida, kalijevega mila. Žveplene kisline, salmi-jaka, boraksa, kolofonije itd. ter glede dobave stekla, azbestnega materijala, usnja, smirka, ščetk, čopičev itd., do 28. t. m. glede dobave barv, krede, laka, firneža, steklarskega kita, čopičev itd.; do 29. t. m. glede dobave jeklenih vrvi, lesa in raznega motvoza, do 1. septembra glede dobave to-pilniškega koksa, motornega bencina, risalnega orodja ter gob; do 2. septembra glede dobave konstrukcijskega jekla, raznih vijakov in cinkovih protektorjev; do 3. septembra glede dobave medeninastega materijala, bombaža, tkanine za zastave ter raznega tekstilnega blaga; do 4. septembra pa glede dobave zakovic, odložnih plošč, vijakov, smole, katrana, pločevine ter raznega medeninastega materijala. Borze 13. avgusta Na ljubljanski borzi je deviza New>"ork danes nekoliko popustila in tudi Trst je bil slabejši. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.28 — 8.38. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.37, in v angleških funtih po 233 75, dočim je bilo za grške bone povpraševanje po 33.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda najprej trgovala po 370, pozneje pa se je nudil denar po 372.50. Nadalje je čvrsta tendenca v dolarskih papirjih in je bil zabeležen zaključek v 7% Blairovem posojilu Državna razredna loterija Izžrebane številke dne 8. avgusta 1935, Din 8.000-- št P5.784, Din 6.000 — št 15,731, Din 3,000 — št 5,894, 10.889, Din 2.000 št. 89.884, 95 787 Din 1 000— št 5*804, 5.844, 5*855, 10.857- 10.86% 10.87d, .5.791, 17-422, 24.809, 24-871, 33 052, 33*087, 33.095, 46.111, 46.125, 62-091, 75.671, 89-858, 89.896, 89-897- Dne 9. t. m. so bile izžrebane naslednje srečke: Din 2000 je zadela štev 46 145. Po Din 1000 pa štev 5869 10 888, 10.898, 15.707, 24.810, 24.851, 24.879, 33.004, 33.024, 33 027, 33.048, 33.059 33 073 46114 6*008, 62.045, 62.077] 75.652, 89.851, 89.886, 89.893, 95.708, 95.731. Dne 10. avgusta 1935. Din 2000 štev. 15.715, 46.164. „„„ Mnni Din 1000 štev. 5801, 5842, 5835, 5873, 5896, 10.862, 15.718, 15.726, 17 410, 33.001, 33.090, 46.117, 46.183, 62.062, 62.067, 62.087, 62.089, 89.853, 89.880,95.712. Zadružna hranilnica, iv z* z o* z«, LJubljana, Sv. Petra c. 19 Povratek Avgusta Krkleca Ljubljana, 12. avgusta. Kakor je že ponedeljsko »Jutro« zabeležilo, je šel Avgust Krklec- ki je bil danes teden o priliki prevoza s policijske uprave na sodišče stražnikom pobegnil, le na kratek izlet v svobodo. Včeraj sta ga dva stražnika aretirala v mlekarni v Wolfovi ulici, kjer je hotel shraniti svoj kovčeg. Na policiji so ga danes dopoldne vnovič zaslišali in mladi gentleman, ki ie bil od nog do glave ves nov, je prostodušno pripovedoval svojo najnovejšo dogodivščino. Ko so takrat naložili Krkleca v »Marico«, da ga prepeljejo v sodne zapore, so stražniki vzeli s seboj tudi večjo garnituro drugih aretirancev, namenjenih na odgonsko postajo, ki se nahaja na mestnem magistratu. Avto se je ustavil pred rotovžem, stražnik je odgnance poklical drugega za drugim, naj izstopijo, in tedaj se je Krklec na slepo pomešal mednje in se izmuznil na cesto. Stražnik je ostale odvede! v mestno ječo. Krklec pa je še stopil za njimi v vežo, si malo ogledal tam razobešene razglase, a ko je le opazil, da se živa duša ne zmeni zanj, je zapustil »Marico« in magistrat in začel najprej počasi, potem pa zmiraj hitreje spe-šiti v mesto. Ljubljana mu je z okolico vred precej dobro znana. Krenil je proti Viču in poiskal na Brdu najbližjo gostilno, da se malo okrepča. Kako je prebil popoldanske ure in zvečer, policija doslej še ni mogla ugotoviti. Vprašanje, ali se ni okrog 16. ure, ko je bil izvršen roparski napad v tivolskem gozdu, kaj smukal tam okrog, odločno zanika in prav tako tudi zanika domnevo, da bi bil pri dejanju udeležen neki njegov komplic. Mnoga znamenja kažejo, da je Krklec v teh kratkih dneh, ki jih je prebil v Ljubljani, sklenil več zanimivih dragocenih poznanstev. Ko je padel večer in se je begunca zdelo, da mu bo tema nudila zadosti varnega zavetja, se je počasi vrnil v mesto in mimo-gredestopil v kino. Po polnoči je sedel na vlak in se odpeljal v Maribor, kjer je našel nekaj svojih starih znancev in napravil tudi nekaj, kakor sam pravi, dobrih »kupčij«. Kako je preživel par dni v Mariboru-v Kamenici in tam okrog, bo skušala dognati še preiskava. Doslej je znano samo to, da se je Krklec vrnil iz Maribora tako spre- •i! X_T___J Lizo sem naposled pustil, ker sem vso 6tvar dobro premislil in uvidei, da ne ravnam prav. Nekajkrat sem res rekel v jezi, da bom končal Lizo in ženo. Začele so se tožbe zaradi alimentov. Ko sem tistega nesrečnega dne srečal pokojno, sem jo vprašal, zakaj me t"/.ari, saj bo vendar upropastila mene in otroke. Pa je odvrnila: »Saj nisi še nič dal! Boš že videl, kaj ti še bom storila.. .< In tedaj sem v jezi segel po nožu in zamahnil proti Lizi. Sestra, pokojne Lize Marija Zirovni-kova je povedala: »Junger je začel z mojo sestro ljubavno rdT.njrje že takrat, ko je njen mož še živel... Pa saj je tudi mene zalezoval. Je pač take narave, res.« Junger jeva žena se je pričevanju odrekla. Razprava je trajala od pol 10 do pol 12. Veliki senat je ov,sodil Jan-gerja na 15 let robije, na trajno izgubo častnih državljanskih pra'ic, plačati more pogrebne stroške, 8000 Din pa otrokom za izgubo matere in povrhu še 1.000 Din pričnine. Junger se je mirno vdal v usodo. Krka vabi na leto- visce Kupčija s hišami Ljubljana, 13. avgusta. y juliju je bilo pri zemljiški knjigi in drugod zaznamovanih samo v Ljub* ljani 18 kupnih pogodb za celotno kup no vrednost 8,087.289 Din. Bil je torej realitetni trg dokaj živahen. O naku* pu nekdanje realke od strani banske uprave smo poročali. Med ostalimi kupčijami velja omeniti da sta dr. Leon Rldnc, rgovc, in dr. Marta Blinc, profesorica kupila od dr. Eriha Busbacha, lekarnarja v Salzburgu, hišo št. 5 v Krojaški ulici za 340.500 Din. Ta hisa je bila od 1. 1874. last trgovca Frana Kollmanna, ki jo je 1. 1902. jeseni iz* ročU soprogi železniškega uradnika g. Mariji Blinčevi, takrat stanujoči na Dunaju. L. 1908. pa je od nje kupil to hišo mecen našega trgovstva m podpor nik človekoljubnih društev trgovec Ko Krklec vrnn ia marioora umu -- --- - , . . . 7aTnjs , men,en, da ga niti šolano detektivsko oko , bert Kollman, ta » je atodta|gWj ! ne bi bilo moglo prepoznati. Nekje si je . *** l^arnanu soradmku. M a Uelovski i nabavil lepo novo sivo obleko, elegantne polčevlje, nov svetel plašč, prejšnji klobuk je zamenjal za sivo čepico, a da bi zaknl še svoj obraz, si je čez oko privezal crn trak. Takšen se je pomešal med ljudi na ulici, hodil mimo stražnikov in živel, da sam bog ve, kako. Da preizkusi svojo varnost se je šel kakor naš legendarni Cafizel trikrat zapored nalašč postavljat pred vrata policijske uprave, kjer neprestano vro množice stražnikov in policijskih agentov noter ^ in ven. pa se nihče ni zmenil zanj. V prešernem razpoloženju mu je prišlo na misel, da bi pisal policiji in ji sporočil svojo pošteno namero, da te lepe poletne dneve rajši preživi še pod svobodnim nebom, ko pride tzima. da se jim sa mjavi v zapore. V soboto je pošta prinesla pismo, a v nedeljo je že Krkleca pripelial policaj. stil lekarnarju soradniku cesti stanujoča Gabrijela Božjakova je prodala hišo št. 78 v Spodnji Šiški dr Albinu Smoletu in soprogi za 373 tisoč 723 Din. Splošno so se parcele prodajale po prav nizkih cenah bolj na periferiji mesta, kjer je svet še i 20 do 50 Din m2. Le v kapucinskem predmestju je bila neka stavbna par* cela v izmeri 840 m3 prodana za 169 tisoč in 57 Din. Opažati je, da se vr* še kupčije večinoma s hranilnimi knji^ žicami Neka gospa je prav pri špeku* ladjah na ta način izgubila pri svetu v 2 letih nad 20.000 Din. V Gradišču je bila hiša št. 7 prodana za 500.000 Dm. Prodal jo je oče svojemu smo. Krka pri Stični, i", avgusta Dolgo je trajalo, preden je svet spoznal prirodne lepote naše Dolenjske, ki nudi vse pogoje za letovišča. Na Krko in v njeno okolico prihajajo meščani, zlasti Ljubljančani že nekaj let na oddih in zmerom se dobro počutijo. Letos je obiskalo Znojile pri Kriči več družin državnih in zasebnih uradnikov iz Ljubljane in Gorenjske, ki so si zaželeli počitka in miru. Nastanili so se v poslopjih znanega industrijalca Jožeta Zajca iz Stične, ki mnogo žrtvuje za procvit tujskega prometa in se trudi, letoviščarje v vsem zadovoljiti. Letos je dobil za gosta tudi brigadnega generala Milana Radivojeviča, komandanta inženjer-ske oficirske šole v Beogradu, ki se je v krogu svoje družine prav dobro počutil na oddihu in se prav pohvalno izrazil o lepoti kraja in dobroti ljudi. Krka nudi najlepše sprehode po romantični okolici, k izvirom Krke, na Polževo in na Muljavo, kjer se je rodil slavni pisatelj Jurčič. Njegov najmlajši brat še živi, star že nad 90 let. Noben letoviščar ali izletnik, ki priroma na Krko, gotovo ne bo zamudil .ogledati si tudi podzemeljsko jamo nad izvirom reke, o kateri je pisal že Jurčič. Prijetno kopališče nudi potok Višnjica s svojo čisto in toplo vodo, dobri plavači pa pridejo v Krki na svoj račun. Po sadnih vrtovih v okolici nekatere vrste sadja že zore in so tudi letoviš-čarjem na razpolago. Prav tako lepo pa se razvija tudi Ivanč-na gorica pri stiškem kolodvoru, kjer so industrija, trgovina ,obrt in promet v takšnem razmahu, da se človek ne more na-čuditi. Tudi tam so se letos nastanili letoviščarji in si ugodnejšega in cenejšega letovišča ne moreš predstavljati, če mimogrede obiščeš tudi stari stiški samostan, ki bo kmalu praznoval 800 letnico svojega obstoja, boš vedno prijazno sprejet pri belih menihih. Velika in lepa je tudi samostanska cerkev, ki se ponaša z najstarejšo fresko v Sloveniji. Sokol Slavje na Ježicl V nedeljo popoldne je proslavil Sokol na Ježici 15 letnico uspešnega uela. Po 14. uri se je začelo zgrinjati ljudstvo z vseh strani prati Ježici. Prikorakal je z godbo tudi Sokol I. s Tabora kot matično društvo, pomnožen s člani drugih ljubljanskih sokolskih društev. Po vajah se je formirala za vaške razmere naravnost impozantna povorka, ki jo je otvorila sokolska konjenica s fanfarami. V sprevodu je bilo 6 praporov in nekaj prav lepih narodnih noš. Sprevod je prešel vso dolgo Jezico in nekatere stranske ceste ter je bil od velikih množic navduščeno pozdravljen in obsut s cvetjem. Pred Sokolskim domom so sledili pozdravni nagovori. Domači starešina šolski upravitelj Germek je izrekel dobrodošlico vsemu sokolstvu in gostom, nato se je zastopnik vojske br. podpolkovnik Pa-kiž v krasnem govoru spominjal naših dveh prvih Sokolov, olagopokojnega Viteškega kralja in mladega vladarja, župan Ramoveš je izrekel dobrodošlico v imenu občine. O nalogah Sokolstva sta govorila br. starešini dr. Pipenbacher in inž. Bevc. Br. društveni prosvetar je kratko opisal delo, razvoj in uspehe društva, podčrtal pa je tudi ovire, ki jih mora društvo še danes premagovati. Javni nastop se je vršil na travniku nasproti županovi hiši. Velika množica gledalcev je vaje zasledovala z vsem zanimanjem in je nastopajoče nagradila z res prisrčnim odobravanjem in vzklikanjem. še posebno so ugajale vaje 16 mož konjenice s sabljami. Ježica se je sokolski praznik lepo okrasila iz mnogih hiš so plapolale trobojke. Ježiškemu Sokolu je treba čestitati k delu in požrtvovalnosti, ki je kronano z uspehom. Ob srebrnem jubileju bodo uspehi nedvomno še vse častnejšL Sokolsko društvo Ljubljana—šiška priredi v četrtek 15. t m. celodnevni društveni izlet v Iški Viatgar. Deca, naraščaj in članstvo imajo zbirališče ob 5.45 pred Sokolskim domom. Na izlet vabivo tudi starše in ostalo članstvo, da preživi skupaj z mladino nekaj prijetnih ur v prelepen kotičku pod Krimom. Starši naj se prijavijo najpozneje do srede 14. t. m. zvečer v društveni pisarni ter plačajo za vožnjo z avtobusom 8. Din. Odhod ob 13. izpred So-kolskega doma. — Uprava. Telovadni okrožni nastop v Dobovi. 4. avgusta je imelo zapadno okrožje zagrebške župe nastop v Dobovi. Dobova sama je s tem izvršila 6voj peti telovadni nastop izza ustanovitve društva-V normalnih razmerah bi bil nastop gotovo veličasten, kakršnega dosedaj še nismo videli, ob sedanjih prilikah pa ni dosegel niti po številu telovadečega članstva niti navzočega občinstva običajnih letnih nastopov. Pod vodstvom okrožnega načelnika br. Vuto&ana je nastopilo 124 telovadcev vseh kategorij. Sizvajanja je spremljala lastna društvena godba. Lep trenutek je bil, ko sta pred četami govorila Okrožni načelnik im župni odposlanec br. Vajn-hiart. Naposled so vse kategorije pozdravile društveni prapor z deflilejem. čeprav 60 nekateri javno začeli mrziti jugoslovensko trofoojko, hoče iti dobovški Sokol v začrtani smeri, žeieč po«ebno važnost posvetit' odgoji sokolske dece in naraščaja.Okoliška društva niso uimela našega klica: ; Zbor!« Sodelovali so člani iz Podsrede, Vnbče, Zagreb H. IV. V, VI, Brežice s pičlo udeležbo, Krška vas, Artiče, Rajhenburg. Cisto izostala eo; Kapele, Bregane, Sesve-te, Samotoor, BMovec, Zaprešič. Izgubljen kovčeg. Včeraj se je peljal Londončan W. H. Cooper z avtomobilom iz Krapine proti Rogaški Slatint Spotoma je izguba kovčeg, ki je bil privezen zadaj I na avto. Kdor je kovčeg našel, naj Mago-wdH io sporoči uprasi policije v Ljubljani. Diagnoza za letala Nov izum »češkoslovaškega Edisona" povečuje varnost zračnega prometa Iz Prage poročajo, da Je znani izumitelj, inženjer Bohumi! Jirotka, ki ga imenujejo tudi »čehoslovaškega Edisona« zavoljo velikega števila njegovih izumov iz tehničnega i ti kemičnega področ ja, zgradil novo pripravo, ki avtomatično signalizira materialne in konstrukcijske napake v letalih. Materialne napake so, kakor znano, največji in najbolj zahrbtni sovražniki zračnega prometa, večina nesreč, ki se zgodijo v zraku, gre gotovo na njih račun. Tehnika je izumila razne metode, ki omogočajo ugotovitev takšnih napak, velik nedostatek teh načinov pa je v tem, da so napake često tako majhne in tako nevidne, da jih ne najdejo niti z Rontgenovimi žarki, še večji nedostatek pa je v tem, da so potrebne preiskave mogli doslej izvršiti le na letalu v mirujočem neotvorjenem stanju, so pa napake, ki se pokažejo in postanejo nevarne šele tedaj. ko se je letalo obremenjeno dvignilo v zrak. Tu dobi Jirotkov izum poseben pomen, kajti njegova priprava takoj pokaže vsako, Inž. Bohumil Jirotka tudi najmanjšo napako v materialu in konstrukciji, najsi letalo počiva ali pa se dviga v zrak. Zlasti v drugem primeru je to važno, .kajti pilotu je potem mogoče, da se vrne pravočasno na zemljo in prepreči morebitno katastrofo. Varnost zračnega prometa se je na ta način stjno povečala, posebno zato, ker pokaže Jirotkova priprava tudi točno mesto v katerem koli delu letala, kjer napaka tiči. V čem pa je prav za prav princip Jirotkove iznajdbe, to je za sedaj še tajno. ¥ avdijenci pri afeesinsfcetit knezu Abesinci se zanašajo na božjo pomoč! Francoski novinarki Marceli Prat se je posrečilo, da je po obisku pri Italijanskem vrhovnem komisarju v Eritreji, generalu Bonu, dosegla dovoljenje za prestop meje v abesinsko pokrajino Tigre z glavnim mestom Aduo. Pri tem ji je pomagal abesinski konzul v Asmari. V spremstvu njegove žene je mogla posetiti vladajočega kneza Sejuma, nečaka cesarja Janeza, ki ga je odstavil Menelik. Balzac kot reklamni pisatelj Veli!:! pesnik je postavil svojim dobaviteljem nesmrtne spomenike V velikih romanih, ki jih je slavni romanopisec Honore de Balzac združil v svojo »Človeško komedijo', je tedanja francoska družba orisana s čudovito fantazijo in opazovalno ostrino. Človek kar čuti, da je imel pisatelj tu žive ljudi kot modele pred seboj in da je temu res tako, nam dokazujejo imena številnih njegovih glavnih in stranskih junakov, ki nosijo enostavno imena takšnih tipov, ki so tedaj v resnici živeli. To velja posebno za vsakovrstna trgovce in obrtnike. Svoj čas so menili, da je bil Balzac pač prskomoden, da bi si izmišljal nova, tipična imena za kakršnegakoli trgovca, brivca, modistko ali gostilničarja. T^>da novejša raziskavania kažejo, da je imel pisatelj pri tem drugačne namene. V njegovem času še niso vedeli mnogo « tem, kakšno moč predstavlja reklama, tedanji časniki so kakšen primitiven oglas za to ali ono tvrdko uvrstili na konec zadnje strani v zadnjem trenutku. 0 pomenu prikrite reklame se ljudem še ni dosti sanjalo. Tem večji je bil tedaj uspeh, če so v kakšnem romanu mahoma naleteli na ime obstoječe tvrdke. Pisatelji jih seveda niso omenjali zastonj. Isto velja gotovo tudi za Balzaca. V »človeški komedijk omenja nešteto tvrdk, ki so tedaj v resnici obstojale, tako n. pr. prodajalca šalov Grolleta, fabrikanta parfemov Mayerja, modistko Amando, čevljarja Gaya, zlatarja Cahiera, izdelovalca klavirjev Papa, knjigoveza Thouvenina i. t. d. In če imenuje krojača Buissona, dela to iz dobrih razlogov, kajti mož mu izdeluje obleke in se mu za plačilo nikoli ne mudi. Ker mu čevijar Gay dobavlja čevlje opiše z mojstrskim peresom GaJeve čevlje, ki jih nosi Lucien de Rubem-pre v »Izgubljenih iluzijah/. Dvorna delikatesničarja Chevet in Bsau-vais skrbita v »človeški komediji« za več luksuznih obedov — in glej, v Balzacovi zapuščini najdeš račun, iz kalerega je razvidno, da sta moža pisatelju v januarju 1836. dobavila tri ananase za 45 fr in pašteto iz gosjih jeter za 12 fr., v februarju istega leta pašteto za 35 fr., istega meseca jastoga za 10 fr., v marcu pa cel obed z mladimi šparg-lji ananasi in drugimi finesami. Ves račun znaša 264 fr. in ni videti, da bi bil kdaj v denarju poravnan. Današnjemu okusu se vidijo takšne vezi med literaturo in reklamo sicer na splošno maio čudne, a vendar ne more nihče trditi, da bi delo slavnega pisatelja prav s tem ne dobilo neke posebne poteze resničnosti. Najtežji jezik Običajno menimo, da govore najtežje jezike kakšna eksotična plemena, toda ameriški filoiog prof. VVatson Kirkconnel pravi, da najdeš najtežji jezik v Evropi in sicer v deželi Baskov. Kirkconnel je prevajal že iz 54 jezikov v angleščino, baščina pa se mu vidi skoraj nepreved-ljiva. »Baski«, pravi, ne zaključujejo svojih besed kakor drugi narodi. Imajo preobilico predpon, pripon in oblik, ki ž njimi spreminjajo svoje besede Tako, da bi jih nazadnje ne spoznala niti lastna mati. V pričakovanju septemberskih dogodkov Trušč in želodec Da vpliva cestni hrup slabo ne sluh in živce, je že splo6.no znano, da pa vpliva neprijetno na želodec, to je slišati že malo čudno. lin vendar je prof. dr. Smith s psihološkega laboratorija na golgatskem vseučilišču v Ameriki dokazal, da je želodec zelo strašljiv. Svoje poskuse je izvršil na zelo pre-vejan način. Poskusnim osebam je dal pogoltniti gumaste balone, s kakršnimi se igrajo otroci, potem jiJi je napihnil in zvezal z registrirno napravo. Tako je lahko pokazal, da reagira želodec na vsako razburjenje, posebno pa na etrali, s tem da se stisne, pri drugih osebah pa tudi tako, da se razširi. Nenaden ropot za poskusno osebo, tako da se je prestrašila, je zadostoval, da je pričeila registrirna priprava delovati. Prof. Smiithu je bilo lahko dognati, da vpliva na želodec nea isti način tudi hrup nea cesti. Pazite pri kopanju v rekah! Preden se pričneš kopaii v reki, povprašaj, kako je z njo. Marsikatera reka je videti plitka in mirna, ima pa često globo ka mesta in zahrbtne toke, ki so spravili že mnogo ljudi na oni svet. Najboljši čas za kojmnje v reki je deževni čas. Privadi se na to, da se v suhih in vedrih dneh sončiš in zračiš, v deževnih po koplješ. Ne pojdi neposredno po obedu v kopel, temveč dve uri po njem, ker ti grozi drugače nevarnost kapi. Stopaj v kopališče počasi, da ti bo utrip in dih miren, pač pa pojdi hitreje iz vode. Med kopanjem pojdi često na zrak in sonce, to je najboljša telovadba za kožno žilje. V vodi se čim bolj giblji, da se ogreješ. Plavanje je najboljše sredstvo, da si razširiš prsi in okrepiš pljuča. V vetrovnem vremenu se rajši ne kopiji, ker ti vzame to preveč telesne toplote. Po kopanju napravi daljši sprehod. Gorski grebeni ob eritrejsko abesinski meji V Adui je videla Marcela Prat pri domačinih mnogo orožja starejšega da tuma. Nove puške imajo seveda znam« ke belgijskih in nemških tvrdk. V spremstvu nekega domačega vodnika je stopala novinarka po ulicah in vse« lej ko sta srečala kakega krščanskega (koptskega) duhovnika, je spremljeva* lec pokleknil pred njim in poljubil nje® gov križ. »Bog naj čuva tebe in Etio« pijo pred kugo in vojno!« je zamrm« ral svečenik. Videla je dva vojaka v vojni uniformi — dva topničanja, Id sta se izvežbala na Danskem in v Nem Etiopijo. Zapisano je, da bo Abesinija vedno svobodna«. Na vprašanje o vojnih pripravah se je knez nasmehnil: »Evropci in Afričani so o tem raz« ličnega mišljenja. Vam je treba izvežs banih vojakov za vojsko, pri nas pa je ves narod pod orožjem. Vsak kmet ima po eno ali dve puški, vsak moški je vojak. Zadostuje en sam znak in vsa Etiopija je na nogah. Bodoča vojna bo vojna med dvema sistemoma, med sta* rim in novim. To bo velika vojna. Z božjo pomočjo pa bo Abesinija ohra# Najdebelejši mož na svetu umrl V bližini Marseilla jp umrl »debeli Rey-mond«, ki so ga vsaj Francozi smatrali za najdebelejšega moža na svetu. Drugače je bil navaden privatnik in se je razen s svojo debelostjo proslavil s tem, da se je pred letom dni udeležil v Floridi »dvoboja v po-žrešnosti«, pri katerem sicer ni zmagal. Njegov tekmec je hil neki plavalni mojster. Kar sta oba možakarja ob tej priliki spravila vase, presega res vse običajno. Debela Reymand je takrat po vrsti spravil vase: Velik lonec juhe, pečeno gos, veliko ščuko, pečenko, ki je tehtala poldrug funt, mogočno skledo krompirja, pet velikih kosov zelene, šest kozarcev sladoleda, pol smetanove pogače, 500 g kruha, šest kumaric, skledo malin, tri steklenice piva, dva kozarca mleka in še pol litra vode. A vendar ga je plavalni mojster prekosil s tem, da je poleg tega snedel še zavoj pre-pečenca, torto s smetano in popil velik vrč kave. čiji. Vprašala je, kje imajo topove. »O, mi skrivamo topove. Kadar bo treba, pa jih bomo imeli«. V vsem »mestu« je bilo mirno. Nik« jer nobene naglice, nikjer nervoznosti. Kakšno nasprotje med vojaškim vr« venjem v Eritreji, med begajočim pro» metom po cestah, ki bobne od tran= športov težkih topov in municije! O avdijenci pri knezu pripoveduje novinarka: 7, »Vi prihajate iz Asmare?« je vpra* šal knez. »Kaj se godi v koloniji (Eri» treja)?« »Prepričana sem, Visokost, da veste več nego jaz. Kako mislite o položaju, Visokost?« »Bodočnost je v božjih rokah. Njego va volja se bo izpolnila. Ne bojimo sc ničesar. Vsemogočni je zmerom ščitil nila svojo samostalnost. Beli vojaki bo« Italijanski tank ob abesinski meji do pomrli na malariji, glad in žeja jih bosta uničila, mi pa bomo na lastni zemlji vzdržali«. Čez nekaj časa je nadaljeval knez: »Ali veste, kako smo zmagali pri Adui? Sovražnik nas je napadel, ko so bili naši vojaki baš v cerkvi pri proslavi sv Jurija. Bog se je razjezil in nam poma« gal. On nas bo spet ščitil, ko bo Etio« pija v nevarnosti. Moje čete bodo vzdr žale prvi naskok, nato pridejo druge čete in slednji i cesarska armada. Naš ctsar je velik in prayičen mož ...« Francozinja je vprašala, koliko časa bo trajala vojna. »Ali bomo takoj dobili prvo bitko, potern r>o \«t kmalu končno, ali pa se bo pos eeiJo sovražn*ki; prodreti v na-šo deželo, potem pa bo vojna brez kon ca«. Od mrtvih Groharjeva pijanost Medtem ko se italijansko vojaštvo izkrcava v Eritreji, se koncentrirajo meha-risiačne čete ob abesinski meji v italijanski Somaliji V bližini Vilne je neka 31-letna ženska ' zapadla v tako globoko spanje, da so jo j smatrali za mrtvo. Tako je mislil tudi j padar, kakršno nadomestujejo v listih i redko naseljenih krajih zdravnike in je izdal mrtvaški list. Vse so E>ili pripravili za pogreb, krsto so že odnesli na pokopališče, kjer so pa pogrebci ugotovili, da se je bil grobar tako silno napil, da je ležal nezavesten — in seveda ni bil izkopal groba. Nato so prijeli .sorodniki za lokate. je vstala ji je rešila življenje Med tem ko so kopali grob, so zaslišali iz krste nenadoma neko trkanje. Z vri-ščem so se ženske razbežaie, nekateri pogumni možje pa so krsto ie odprli. Iz nje je stopila živa in zdrava »pokojnica«. Bila je le na videz mrtva in se je zbudila tako rekoč v zadnjem trenutku. Samo grobarjema pijanost ji je rešila življenje, ki se ji je v krsti vrnilo. Peš je odšla z drugimi domov, počuti se dobro m dela pridno kakor prej. Leteča policija na Angleškem V malem, toda zelo naprednem angleškem mestu Reiigateu so osnovali prvi angleški leteči policijski oddelek. Ta oddelek razpolaga s sedmimi športnimi letali in enim avtogirom. Piloti dobo zasebniki, člani tamkajšnjega aerokluba, ki so se zavezali, da bodo policiji v potrebi ob V6aki uri na razpolago. Leteči oddelek pa bodo uporabljali menda samo ob posebnih prilikah in to pred vsem za uravnavanje prometa ob navalu velikih množic. Vsak prometni nered bo iz zraka dobro videti in avtogiro se bo v takšnih primerih spuščal v bližino prometnih motenj ter poskrbel za njih odpravo. Abesinija — dežela črede Neki francoski orientalist piše, da je beseda »Abesinija«. arabskega izvora. »Habeš« pomeni v arabščini »čredo«, »množico«, »tolpo« in ima na sebi nekaj zaničljivega. »Etiopija« pa izvira iz grščine in pomeni »deželo temnopoltih ljudi.« Etiopijo so Grki imenovali vdbore. Zadevno naj glede dokončne stilazacije konzultira vse člane, upoštevajoč dopolnitve, ki so bile predložene na skupščini. 1. naloži se upravnemu odboru, da dostavi v teku enega tedna po skupščini vsem klubom načrt tekmovanja za podsavezno prvenstvo, da lahko klubi javijo svoje pripombe in predloge. To morajo klubi storiti v teku enega tedna po prefemu potsa-veznega načrta nakar bo upravni odbor LNP odredil za vse klube obavezne propozicije prvenstvenega tekmovanja. 6. naloži se upravnemu odboru, da naslovi na prihodnjo skupščino JNS prošnjo za reaktivacijo bivših ss. Deržaja in Pfun-ctoerja s toplim priporočilom za ugodno rešitev. Obenem se upravni odbor pooblašča, da stavi prihodnji savezm skupščini predlog za revizijo celotnega postopka glede naknadnega sprejema <=odnikov z ozemlja LNP. 7. Sklene se podaljšek zapore glede sprejemanja novih klubov v okolišu policijske uprave v Ljubljani za nadaljnjo dobo petih let. Upravni odbor naj starrt zadevni predlog skupščini JNS. Peric, tajnik I S seje sodniškega odbora LNP Navzoča: Lukežič, Ramovš Vzame se v znanje naknadni spre? jem ss Betteta, Kušarja, Dolinarja, Cimpermana, Wagnerja, Ochsa, Reki« preehta, Berganta, Seitla, SchneJlerja in dr. Brandla. Prosi sprejemu Betetta in Wagnerja se vloži protest na JNS. — Vzamejo se v znanje prijave sodni« ških kandidatov: Reitmajer, Božič, Puntar, Gernedl, Planine, Kuret, Bašrn Jenko, Pečar, Erlich, Vrhovnik, Lipar in Hobacher ter se predložijo SO JNS v čitanje. Istočasno se zaprosi SO JNS za določitev termina izpitov in za do« ločitev izpitne komisije. Obenem se bodo urgirali izpiti v Celju in M ari« boru. — Sodniški kandidati Guzina, Sondak, Drašler, Flis, Košar, Trtnik, Logar, Kosirnik, Benedetič, Jurkas, Dorčec in Strah se poslednjič poziva« jo, da v roku osmih dni obnovijo svo« je prijave na predpisanih tiskovninah, ki jih dobijo v tajništvu podsaveza po 2 Din in da priložijo prijavi takso 100 Din. V nasprotnem primeru bodo brez pogojno črtani iz seznama sodniških kandidatov. Uvede se kazenski postopek proti ss Reinprechtu zaradi tona njegovega dopisa na SO z dne 4 junija t. L Po« verjeništvu v Celju se naroča, da ga tozadevno zasliši, čim prejme dotični spis. — Po prijavi poverjeništva v Ma« križišče Rastčvko 1130 m med Javorovim vrhom 1303 m in Visokim vrhom 1393 m na Jeldvici2). Na Rastovki bi spremenila cesta smer še nekoliko bolj na levo prek severne rebri Javorovega vrha 1303 m, kjer bi se prevalila po široki, vseskoz po-gozdeni bohinjski strani Jelčvice mimo kot 1110 m, 1228 m na Bitenjsko planino 896 m nad Koriti pri Nomenju, odtod pa se v zapadni smeri spustila čez Lome in vas Nemški rovt 693 m v Bohinjsko Bistrico. — Ta cestna trasa bi bila dolga približno 29.083 km. Od Jazbenka za Dražgošami pa vseskoz do Lomov pred Nemškim rov-tom bi držala skoz same neobljudene, nepregledne šume. Načrt B: Skoz Sorico in čez Sorski rob 1180 m (1307 aa) v Bohinjsko Bistrico Za to cesto (namreč s korekturo pod C) se poganja strnjena vsa Zgornja Selška dolina, za njo stoje: Železniki, Zali log, Podrošt, Davča, Spodnja in Zgornja Sorica, Spodnje in Zgornje Dem je, Zabrdo, Torka in Ravne. Ta cesta bi držala izprva iz češnjice po sedanji cesti skoz Železnike in Zali log do rogovile v Podroštu 568 m, kjer se odcepi leva cesta prek meje čez Petrovo brdo in Podbrdo skoz Soško dolino proti Gorici, desna pa se vzpne prek strani Siter in čez Rošt 763 m v Sorico 900 m. Do Podrošta ob ustju Danjščice v Selško Saro je sedanja cesta že dobro zgrajena in tudi za naš avtobusni promet sposobna. Za obči mednarodni avtomobilski promet pa bd jo bilo treba seveda še nekoliko razširiti in izpopolniti. Nova cesta trase B bi imela torej prav za prav izhodišče v Podroštu. Odtod je bila že pred vojno projektirana zanimiva zveza skoz Sorico v Bohinj. Načrt je bil podrobno izdelan že leta 1910 in leži sedaj pri tehničnem oddelku kr. banske uprave. riboru se uvede postopanje proti ss Nemcu, ker je, ne da li bil delegiran, sodil tekmo Železničar—Atletiki dne 14 junija 1935. Poverjeništvo Maribor naj ga tozadevno zasliši. — Po prijavi Slovana se uvede kazensko postopanje proti zač. ss Kosu. — Ss Vidic se kaz« nuje z globo 25 Din po § 5 kaz. prav., ker ni prisostvoval seji dne 27.julija, dasi se ni opravičil. Ramovš, s. r. Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije Tekmovanje za posameznike bodo od 16. do 18. t. m. na igrišču Primorja. Ko je bilo tekmovanje za lahkoatlet« sko prvenstvo države zadnjič v Ljub* Ijani, so bili skoraj v vseh disciplinah na vrhu klubi iz Zagreba, med tem ko sta Beograd in Ljubljana igrala le pod« rejeno vlogo. Od tedaj so se razmere bistveno spremenile. Ne samo v Beo* gradu in Ljubljani, temveč tudi po šte« vilnih drugih mestih se je meti tem lahka atletika krepko povzpela nav« zgor. Lahkoatlctski ljubljanski klubi so vsa ko leto številnejši v naš. državni reprezentanci, ki se določa po najbolj« ših rezultatih na vsakoletnem držav« nem prvenstvu za posameznike. Ker gre tudi letos za tako kvalifikacijo in izbiro atletov, ki bodo zastopali našo državo v troboju z Avstrijo in Italijo v Vidmu ter na balkanskih igrah v Carigradu, bo borba v vseh disciplinah še bolj ogorčena in napeta. Prepričani smo, da je športno občin« stvo budno spremljalo napredek naše lahke atletike in bo zato v čim večjem številu obiskalo letošnja prvenstvena tekmovanja ter pomagalo našemu lah« koatletskemu športu, ki je skoraj že pastorek med ostalimi panogami, nc» koliko na noge ! Jubilejne dirke „Save" Prihodnjo nedeljo proslavi kolesarsko in motociklistično društvo >Sava« desetletnico obstoja pod vodstvom svojega ustanovitelja F. Batjela. Ob tej priliki bo >Sava« organizirala na dirkališču ŽSK Hermesa velike medklub-ske dirkališčne dirke, na katerih sporedu je kar 10 točk. Društvo se je v t<5-ku lOletnega obstoja izkazalo posebno s tem, da je na vseh svojih prireditvah —in to tudi na nedeljski— bogato obdarovalo zmagovalce. Darila —razen številnih privlačnih komadov kar tri dirkalna kolesa — ©o razstavljena v izložbi »Tribune« na Earlovški cesti 4. Gotovo je, da bodo te 'dirke pritegnile na start številne domače, pa tudi tuje dirkače, predvsem iz Zagreba. Tekme se Sode začele ob 15 Vstopnina je propagandno nizka, tako da bo občinstvo lahko brez velikih žrtev -videlo bogat spored in napete borbe naših mojstrov na kolesih. V nekaj vrstah Preteklo nedeljo se js vršil na teniškem igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu teniški dvoboj med reprezentancama Maribora in Celja, ki ee je končal z zmago Maribora v razmerju 7 : 6. Reprezentanca Maribora je bila sestavljena večinoma iz juniorjev. Posamezni rezultati ©o bili naslednji: Dame posamezno: Westen(C) : Babič (M) 6:2, 5:7, 6:4; Borič (M) : Majdič (C) 6:1, 6:4. — Dame v dvoje: Babič — Borič (M) : Westen — Majdič (C) 6:2, 6:1. Mešani pari: Westen — Honigman(C) : Babič — Holzinger(M) 0:6, 3:6; Borič — Smi-derer(M) : Toplak — Majdič(C) 6:3, 1:6, 6:4. Gospodje posamezno: Toplak(C) : Škapin(M) 6:4, 6:0; Honigman(C) : Lettner (M) 7-o, 6:4; Grosslert (C) : Albaneže (M) 1:6, 8:6, 6:3; O. Blanke(M) : Juvan(C) 6:2, 6:1; Korenčan(M) : Pažur(C) 4:6, 6:4, 6:2; Gospodje v dvoje: Toplak — Honigman(C) : Lettner — Tončič 6:3, 9:7; Škapin — !A1-baneže(M) : Pažur — Juvan 6:1, 5:7, 6:1. Ta načrt je usmeril novo cesto iz Podrošta še pičla 2 km naprej čez Vel. trato po cesti, ki drži čez Podbrdo v Italijo, nato bi zavila nova cesta v velikem ovinku ob mladi Selški Sori navzgor skoz štomfe-ben v vas Zgornjo Sorico. Mimo izvira Selške Sare ba se potem cesta dvignila v nekaj ključih skoz romantični Sorški konec (Keržetal) med Dravhom 1549 m in Tanderškovflom 1322 m čez Sorški rob 1180 m (po starem merjenju 1207 m) na Sorške planine (žbocit) tik ob državni meji. Tu bi bil dosežen vrh, nakar bi se prevalila cesta čez senožeti Grčblarje med Možicom 1602 m in črnim vrhom 1487 m navzdol skoz gozdove na Volčjo jamo in obrnila čez senožeti Strmne3) nad Nemškim rovtom na levo vprešt v vas Ravne 714 m pod Rov ti, odkoder bi stekla po že obstoječi cesti naravnost k hoteloma Mar-keš in Triglav v Bohinjsko Bistrico. Ta trasa je dolga iz Podrošta 20.099 km, iz vasi Sorice približno 15.7 km do Raven nad Bohinjsko Bistrico. Omenili smo že ,da je bil ta načrt izdelan pred vojno. Zanimiv je vseskoz in lep. Le tisti veliki ovinek čez Vel. trato in štomfeben po grabnu navzgor v Zgornjo Sorico nam za vhod v Sorico ne prija. Poleg tega pa so se od vojne do danes razmere tolikanj izpremenile, da spričo državnih mejnikov, ki so bili s Furlanske ni-žave prestavljeni sem gori na Sorške planine, tega predvojnega načrta danes v celoti ne moremo odobravati. Potrebna bi bila ta-le korektura, ki naj jo obrazloži naslednji le neznatno ali nič daljši. Načrt C: Skoz Sorico in Zgornje Dan je na Mišengrantk 1250 m ln za Črnim vrhom 1487 m v Bohinjsko Bistrico. Iz rogovile v Podroštu bi stekla ta cesta le približno \ km mpartnn po eeati, U dr- Nedeljski šport v Celju. Klub slov. kolesarjev v Celju Je priredil ob priliki Obrtne razstave v Celju v nedeljo dopoldne uied-klubsko Kolesarsko dirko na p:ogi Celje — Podplat _ Poljčane — Konjice — Celje (80 km) za glavno skupino in na progi Celje — Konjice _ Celje (50 km) za junior-sko skupino. Proga je bila dobra, organizacija brezhibna. Rezultati: Glavna skupina: 1. Abulnar (Hermes. Ljubljana) 2: »1.55; 2. Mirko Fabijan (Celje) 2: 44.28 ; 3. Berton-celj. (Konjice) 2: 40.15. Juniorska skupina: 1. Edo Polak (Celje) 1: 34.58; 2. Franc Pokom (llermes, Ljubljana) 1: 35.1 ;3. Joško Gračner (Celje) 1: 35.20. Na veseličnem prostoru obrtne razstave so prejeli zvečer I>o razglasitvi rezultatov Abulnar pokal Obrtne razstave v Celju, Polak pokal Kluba slov. kolesarjev v Celju, ostali dirkači pa darila, kolajne in diplc-me. Popoldne je mladina S K Celje na Glaziji premagala kombinirano moštvo Atletikov v razmerju 0:0 pri Sp. Lanov/.u pa je moštvo S K Jugoslavije premagalo S K Laško v razmerju 5:4 (4:0). Pokalni turnir na Viču Jutri in v nedeljo bo igrišče Reke jjozo-rišče nogometni h lx>rb za osvojitev j»oka'a, ki ga razpisuje domačin. Da l>o tekmovanj res zanimivo in v športnem oziru na višku, nam jamčijo skrbno izbrane enajstorice -Marsa- Jadrana in Slovana. Odveč je vsaka hvala za enega ali drugega, ker je znano, da so v*a moštva odličnih kvalitet, kar bodo tudi pri tej priliki dokazala. Začetek je ob 16. za tekmo Slovan: Jadran in ob 17.30. za tekmo Mars: Reka. ZADNJE OPOZORlIvO! Ponovno se opozarjajo vsa športna društva, naj vse objave za list dostavljajo najkasneje do 11. dopoldne v redakcijo, ker sirer ne bodo mogle iziti naslednji dan. Službeno iz LNP. Danes ob 19. seja poslovnega odbora v podsavezni pisarni, Pra-žakova 8/1. Na sejo se vabijo novoimenovani odborniki gg.: Skuhala, Juvan, Fajn, Bres-kvar, Žigou, Jančar. Drašler. — Po poslovni seji bo ob 20. seja upravnega odbora. — Podpredsednik I. Tečaja za reševalno plavanje danes ne bo; prihodnjo uro bomo objavili v listih in pismeno. Ž. S. K. Herme*. (nogometna sekcija). Danes ob 2<). pri Kočarju seja sekcijskega odbora. Na sejo se vabita g. Mokorol in Če-bohin. S. K. Jadran. Danes ob 18. strogo obvezen sestanek nogometne sekcije zaradi tekme na praznik. Prinesite opremo! R a d i & Izvleček iz programov Sreda 14. avgusta Ljubljana 12: Mojstri na gosli (plošče). — 12. 45: Poročila., vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: šaljive pesmi in besede (plošče). — 14: Vreme, spored, borza. _ 18: Magistrov trio. — 18.40: Bikoborba-reportaža (Maša Slavče>va). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Umetnost v Jugoslaviji (dr. Fran. Štele). — 20: Harmonika na ploščah. — 20.15: Prenos koncerta iz zdravilišča Dobrna. 21.30: Tamburaški orkester. — 22: Čas, poročila, vreme. — 22.10: Tamburaški orkester (nadaljevanje). — 22.30: Plesna glasba na ploščah. Beograd 16.20: Orkester. — 19: Plošče. — 20: Narodni pesmi. — 20.30: Iz Ljubljane. — 21.30: Plošče. — Praga 20. 45: Prenos Puccinijeve opere >:Edgar« iz Tu-rina. _ Varšava 20.10: Zabaven program. — 21: Chopinove skladbe. — 22.10: Lahka godba. — Dunaj 12: Orkester. — 16.10: Plošče. _ 19.30: Godba na pihala. — 20.45: Puccinijeva opera »Edgar« iz Turki a. — 23.15: Orkester. — 0.30: Ple3. — Berlin 20.15: Mešan program. — 20.45: Zvočna igra. — 22.30: Orkester. — Munchen 20.45: Citre. — 21: Slušna igra. — 23: Nočni koncert. — Rim 20.40: Spevoigra. Narod, k! pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! ži čez Podbrdo v Italijo. Na Vel. trati ob Selški Sori bi se ta korigirana trasa zao. krenila v desno nazaj proti severovzhodu na rob Klomekele (kamor pridrži 2. ključ sedanje Sorške ceste) tik nad Podroštom. Odtod bi se nasekala nova cesta po stanovitnem svetu (apnenec) v lahno vzpetem polkrogu kroginkrog hriba Kupe 805 m po severni rebri skoz takozvani Movd tako, da bi prišli v enem samem velikem ovinku nazaj gori na sedanjo Sorško cesto i, s. na tisto znano krasno razgledišče Na K oš tu 763 m, kjer stoji stara kapela sv. Cirila in Metoda. S to korekturo trase B ne bi le porištedili obilna 2 km ceste po globoko za, riti debri ob Selški Sori skoz štomfeben, temveč dali Sorici, tej izredno mikavni vasi, planinski vasi, ki ji v vsej Sloveniji ne poznam primere, povsem drug trajen, veličasten vhod, kakor bi ga ta kraj po vsej pravici zaslužil in bi se to res spodobilo. Z Rošta nad Nidrarsko grapo, po severni rebri hriba Vidržaneke 895 m skoz ta-kozvane Vidržane (gl. pod III/6!) ob div-nem pogledu na Sorico in vse ->Slovenske Tirole« pod slikovito ohlikovauimi orjaki vzhodnih Bohinjskih Spodnjih gora (Črna prwt, Lajn ar, Dravh, Tanderško v fel, He, Kremant nad steno Altemaver in Ra-titovec) bi dospeli potem po že -ibstoječi sedanji Sorški cesti pod izredno mično cerkvijo med lipami v vas Spodnjo Sorico 850 m. Prekrasen, edinstven bi bil ta vhod v Sorico! če to ne bi tujce vleklo?! (Dalje) 1) Pogorje južno nad Bohinjem od Bogatina čez Črno prst do Ratitovca. 2) Pravilno naglašamo Jelčvica ki ne kakor v Ljubljani navadno čujemo Jdovi-ca! Važni sklepi glavne skupščine LNP Službene objave s zborovanja 4. avgusta 1935 1. S skupščine se odpošljeta vdanostma brzojavka Nj. Vel. Kralju Petru II in pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo g. Komnenoviču. 2. Skupščina sprejme soglasno predložena poročila podsavezne uprave in sprejme predlog glede razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru. •3. V upravni odbor se izvolijo: za I podpredsednika Stanko Jurij, za I tajnika Peric Mirko, za ni tajnika dr. Dougan, za I b agajnika Jugovec Franjo, za II blagaj-Hartman Ivan, za odbornike Slamič .Virko, Kačar Drago. Petrič Silvo, Pfund-n r Viljem. Logar Stanko, Jurkas Viktor. 4. V. nadzorstveni odbor se izvolijo: Al-bJi Zaje, dr. Milan Perko, Riliard Vosper-nik. 5. Razveljavijo se vsi dosedanji prin-cipielni sklepi in tolmačenja upravnega od-borba LNP in vsi sklepi podsaveznih skupščin ter veljajo odslej samo naslednji sklepi, ki jih je odobrila skupščina LNP dne 4 avgusta 1935: a. verifikacije igralcev se bodo izvrševale le, ako bo poleg pravilno spolnjene prijavnice blagajnik LNP prejel na čekovni račun ustrezajoče zneske za verifikacijo. Vse zneske za verifikacijo igralcev morajo plačevati vsi klubi brez izjeme samo po položnicah in ne v gotovini, da se s tem olajša blagajniško poslovanje. b. pri vsaki verifikaciji igralca je plačati naslednje pristojbine: 5, — Din za administrativne stroške, 5, — Din za po- škodbemi fond, 2, _ sa savezno takso, 5,50 Din za savezno izkaznico; skupaj 15,50 Din. c. dopisovanje članov LNP z odbori LNP s? vrši izrecno samo na naslov: Ljubljanski nogometni podsavez — Ljubljana — poštni predal 138. Odbori LNP bodo reševali in upoštevali samo dopise, ki bodo poslani na ta naslov, dopisov poslanih na privatne naslove posameznih odbornikov LNP ne bo reševal. Dopisi se lahko oddajo tudi osebno v tajništvu LNP ter se bodo rešavali na sejah le oni dopisi, ki bodo vloženi v tajništvu na dan pred sejo. d. za poškodbeni fond, iz katerega se izplačujejo porpore za poškodbe v prvenstvenih in reprezentančnih tekmah ter v tekmah, ki jih odredi podsavez kot svoje prireditve, koncem sezone poškodovanim igralcem, se uvedejo naslednji prispevki: A. od vsake verifikacije igralca po 5.— Din. B. od vsake prvenstvene tekme podsa-veznega prvega razreda po 100,— Din. C. od vsake tekme za državno prvenstvo, ki jo igra klub LNP na ozemlju LNP po 150, — Din. D. izdatki, ki jih ima LNP z odborom za poškodbeni fond. se krijejo z 20% deležem od vseh dohodkov poškodbenega fonda. E. prispevki iz poškodbenega fonda za poškodovane igralce se razdeljuje koncem vsake jesenske in spomladanske se-zije. Prispevki se določijo po predlogu zdravstvenega referenta v odbom poškodbenega fonda. Kolikor se razpoložljiva vsota ne izčrpa, se ostanek prenese na prihodnjo sezono, Kolikor pa določeni prispevki presegajo razpoložljivo vsoto, se sorazmerno zmanjšajo. ★ Pravilnik poškodbenega fonda § 1. Odbor p. f. sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in 6 odbornikov. Imenuje ga u. o. LNP. Sklepčen je ob prisotnosti predsednika ali podpredsednika in 4 odbornikov. Eden izmed odbornikov mora biti zdravnik in vrši funkcijo zdravstvenega referenta. § 2. Tajnik II in blagajnik I u. o. LNP je obenem tajnik odnosno blagajnik odbora za p. f. § 3. Seje odbora za p. f. so obvezne kan. cem vsake prvenstvene sezone. Sklicuje jih tajnik sporazumno s predsednikom v službenem glasilu LNP. § 4. O prispevkih za p. f. vodi blagajnik poseben račun, iz katerega nakazuje podpore v višini, ki jih določa odbor za p. f. § 5. Zdravstveni referent predlaga višino podpore vpoštevajoč naslednje smernice: a.) trajanje poškodbe, b) trajanje zdrav ljenja, c) posledice poškodbe za eksistenčno zmožnost poškodovanega igralca, d) materialno stanje igralca in njegovega kluba, e) eventualno zavarovanje igralca pri drugih zavodih (OUZD, Merkur in slič-no). § 6. Podpore se po omenjenem ključu dajejo za zdravniške stroške in za zdravila ter za izgubo na zaslužku, ki jo je utrpel poškodovani igralec zaradi poškodbe. § 7. Podpore iz poškodbenega fonda se prispevajo samo za poškodbe, ki jih igralci utrpijo na prvenstvenih tekmah, reprezentančnih tekmah, ki jih določi LNP, ter v ostalih tekmah, ki jih v svoj prid določi LNP. § 8. Prijave o poškodbi igralcev je treba poslati LNP najkasneje po 48 urah po tekmi, v kateri je bil Igralec poškodovan. Na prijavi potrdi resničnost poškodbe službujoči odbornik, ki je bil določen za dotično tekmo. Koncem zdravljenja mora klub na svoje stroške preskrbeti in poslati zdravniško spričevalo s prošnjo za podporo. V prošnji je navesti: ime in priimek ter poklic poškodovanega igralca, trajanje nezmožnosti za delo, ali je igralec kje zavarovan, ali je za časa zdravljenja prejemal od kakeca zavoda podpore in v kaki obliki. Brez teh podatkov se prošnje ne bodo obravnavale. § 9. Funkcijska doba odbora za p. f. preneha z redno letno skupščino podsaveza in mara novi upravni odbor za p. f. na svoji prvi seji poleg drugih odborov imenovati tudi odbor za p. f. § 10. Pravica tolmačenja tega pravilnika pristoji u. o. LNP. e. prijateljske tekme so klubi d&ložni pri- Rudolf Badjura; Za cesto skoz slovenske Tirole v Bohinj Avtomobilska cesta čez Jelovico ali skoz Sorico ? W. E. Hintz: 14 Lepa žena, kdo si? »Da — res je bilo zabavno naključje — in lepo naključje mimo tega — da sva tukaj srečala gospodično Rimini ! Dobri znanci smo, še iz Pariza —« je pravkar govoril Paul de Corsignac, ko je prišel natakar vprašat goste, kaj izvolijo. Chester Lynne, ki je bil po Corsigna-covi nesumljivi spretnosti dobil prostor zraven Marione, si je naročil čaj, med tem ko se je Corsignac odločil za čokolado. Yvonne je skremžila pobarvana usta v pomilovalen nasmeh. Čokolada ? — Ta ni zame ! S čokolado bi si samo pokvarila postavo! Prinesite mi pomarančno limonado !« seje vzvišeno obrnila k natakarju- Marion si je izbrala čaj — kakor Chester Lynne. Med tem se je Corsignac nestrpno igral z enooanikom. In ko je strežaj odšel, se je kar čudno hlastno obrnil k Američanu: »Povejte mi, minister Lyn-ne— ali je poročilo že prišlo? Saj veste—- —« »Danes ni bilo še nič pošte zame, gospod de Corsignac. A dolgo ne more trajati--« »Stvar je namreč ta,« je Corsignac nadaljeval, »da se razen vašega petro-lejiskega trusta zanima za vrelec še ne- ka evropska skupina — in jaz se moram kakopak čim prej odločiti za to ali ono ponudbo. Seveda vas nočem siliti, mister Lynne--« »To ne bi imelo zmisla!« se je pobra-nil Američan. »Kakor veste, nisem sam tisti, ki odloča. Naj bo petrolejskemu trustu še toliko do tega, da pokupi kar največ petrolejskih vrelcev v Evropi — — mačke v vreči vendarle ne more kupiti! Ne zamerite, če sem se prerazločno izrazil--« »Oh, kje!« Corsignac se je ljubeznivo zasmejal. »Samo po sebi se razume, da morate ubirati varno pot in najprej počakati poročila- A potem--?« »Tisti mah, ko bom imel v rokah potrdilo vaših navedb, podpišem kupno pogodbo!« Chester Lynne je, kratko skoraj odbijajoče izrekel te besede, kakor da bi se mu mudilo končati pome-nek. Dobro je bil opazil nemirno črto na Marioninem obrazu. Nato je prišel natakar z naročenimi pijačami. »In kaj naj danes počnemo?« se je čez nekaj časa vnovič oglasil Corsignac. »Kaj menite, o majhnem izletu v okolico? Svoj voz dam z veseljem na razpolago!« »Da, zakaj ne?« Chester Lynne je pokimal. »A kam?« »Ali že poznate Monte Carlo?« se je zdaj Yvonna vtaknila v razgovor, in njen ljubeznivi nasmeh bi bil zapeljal vsakogar razen Lynnea. »Na žalost, milostiva! Pripeljal sem se šele včeraj, naravnost iz Pariza —« »Torej velja. Monte Carlo!« Corsignac se je bučno zasmejal. »Potem se lahko v kazinu prepričate o resničnosti starega pregovora: Sreča v igri, nesreča v ljubezni--in narobe!« Marion je molče sedela in poslušala. A zdajci je kakor v obrambo vzdignila roko: »Ne, pr^~"m — v Monte Carlo nikar!« Corsignac je presenečeno pogledal-»Ali — tega ne razumem — — zakaj pa ne v Monte Carlo?« Nato je menda vganil. Pokimal je, »Kakor hočeš, dete! Rivijera ima še toliko drugih zanimivosti mimo rulete. In z avtomobilom je vsa dostopna.« Pri tem je ostalo, ker ni nihče sprožil drugega predloga.-- Na nasprotnem koncu terase je sedel Jeremy Jerome pred velikim pladnjem z gnjatjo in pečenimi jajci, ki je ustvarjal njegovemu teku enak sloves, kakor ga je že imel kot detektiv. Kdaj pa kdaj je pobožno srknil iz čajnega kozarca. Natanko četrt ure je trajalo, preden je pospravil zajtrk, potegnil pipo iz žepa — hudobni jeziki so trdili, da jo ka-da samo zaradi poklica — in jo natla-čil iz usnjenega mehurja. Prav tedaj se je pokazal na hotelski terasi monsieur Anatole. Kakor najnedolžnejši gost je s časni- kom pod pazduho zložno korakal mimo dvojne vrste miz in se nazadnje ustavil pri svojem slavnejšem tovarišu. »Dovolite?« Pokazal je na prazni stol pri Jeremyjevi mizi- »Prosim —« je pokimal ta med dvema oblakoma dima. Monsieur Anatole se je zadovoljno spustil v naslanjač in razgrnil svojo časniško plahto tako, da ju je varovala nezaželenih opazovalcev. »Mister Jerome —?« Anglež je z obrazom veščaka opazoval te obširne priprave. Zdaj se je nagnil čez mizo k hotelskemu detektivu. »Kaj želite —?« »Prosim, kar moči nesumiljivo!-- Nekaj važnega vam imam povedati.« In potem, dokaj glasneje in očividno samo za uho morebitnega prisluškovalca: »Krasno vreme imamo, kaj, gospod?« »Vsekako —« je priznal Jeremy. »Upajva, da ostane!« »To smemo pričakovati--« In spet s previdnim, šepetajočim glasom: »Res je! — Ni njegova žena!« Jeremy je porabil ta trenutek, da je iztrkal pipo. »Kaj pravite —!« mu je v osuplosti ušlo. »In kako ste zvedeli?« »Morda bo na večer nevihta!« je napovedal monsieur Anatol tako glasno, da je zbudil nehotno oporekanje prestrašene zakonske dvojice pri sosednji mizi- Nato spet tiše: »Obrnil sem se do najzanesljivejšega vira — do njenega tako imenovanega moža!« »Aha! — In kaj je rekel gospod de Corsignac?« »Tlakomer od včeraj res da ni več bogvekaj padel, gospod! — — Priznal je, ca lepa ženska v resnici ni njegova soproga — a hkratu me je prosil, naj se ne vtikam v to zadevo — in ker je podprl svojo prošnjo z dobrimi razlogi ~ —« Monsieur Anatole "je mislil na svojo listnico, ki se mu je zdela od snoči dokaj zajetnejša. Jeremy Jerome je nagrbančil čelo. »Torej mislite opustiti nadaljnje razi-skavanje Corsignacovega slučaja, monsieur Anatole?« »Prosil bi vas, mister Jerome, da bi sami nadaljevali preiskavo — prav zaradi tega sem vam vse povedal. In ker vem, da se iz poklicnih razlogov zanimate za to damo--ItX'[i]ji Moški vojaščine prost, z večjo kavcij«, dobi stalno službo. Ponudbe n:i ogl. odil. Jutra pod »Varno*. 1833M Krojaškega pomočnika za. boljšo konfekcijo sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. lanm-i Kuharica pridna, zanesljiva, poštena, sa nt' »stoj na. mlajša, dobi dobro službo. Naslov v ogl. cxld. Jutra. 1SO084 Tkalnica angleških volnenih tkanin U s za L uHjano uvede nega akvvziterja(ko) za ii>i«.k jirintmbiv. 5 provizij. . r. nrdbe na tr-fiko Medic, Kopitarjeva 4. 18035-1 Pestunja išče k dojenčku, z zna-nj'0n nemškega jezika. Pl-ednost imajo absolventi-nje dečje šole. Dopise s sliko in zahtevo plače je poslati na Friedrich Loeff-W. Celje, Kol-enčeva ulica i. iaia>i Damo 1 nekaj imovine, sprejme posestnik z dobrim podjetjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [>od »111». 18330h1 Službe išče Pošten mladenič z dvorazredno meščansko šolo iišče primerne zaposlitve s stal no mesečno plačo. Razpolaga s hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske 90.000 Din, ki jo predloži kot kavcijo. Ponudbe pod »Satir stojen 90.000« na ogl. c ii. Ju v a. 18064-2 Brivski pomočnik tudi onduleT, išče stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor, pod »Poštene. 18136-2 Potniki Kd«w iž6e me»u> po*-nika. pla&a ca vsak« besedo SO por; n dajanj« oaslova ali xa Iifro 3 Dim. — Kdor sprej«m» pomik«, plaža besedo p« 1 Din: ia dajanj« ea»!«-ra ali u iifro pa S Din. (6) Vsaka beseda 50 par; an dajenje naslova ali ta Šifro pa 8 Din. (2) Trgovska pomočnica ver7.ira.na v špecerijski in delikatesni stroki, želi pre-meni-ti mesto. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva <. l«JT?4-2 Zastopnika za prodajo tehničnih potrebščin in strojev, za dravsko banovino sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen potnik«. 18038-5 Potnik »prejme za obisk trgovin po Jugoslaviji zastopstvo z majo-o ktleicijo. Ponudbe na tr»'ik* Modic, Kopitar-}ova 4. 180S6-5 Proda,n Lahka letna oblačila bourett.. kaša. šport hlače, lister. perilo itd. v lepi iz h>-.i p.,ceui naprodaj pri Preskerju. 31-6 Tračnice ozkotirne, 6—7 cm višine profila, dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe z navedbo nakladalne postaje im najnižje cene na Remec & Co. tovarna upognjenega pohištva, Duplica, Kamnik. 18082-7 Avto, rhoto Pol tovorni auto i Fiat 5(11, zelo ugodno prodam. Ima nove pnevmatike, vse popolnoma v dobrem stanju. Vzamem v račun kakršnokoli blago ali pa zamenjam za dobro ohranjeno motorno kolo. Janko Plut, Šmarje pri Jelšah. 1(7779-10 Tovorni auto kupimo, dobro ohranjen. Nosilnost 1500—2000 kg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nosilnost«. 1S103-10 Motorna kolesa poceni prodam: Indian Scaut Din 3.500. mali Mot-o-»achoche 3.000, Frera 1.500. Škafar, Borštnikov trg. Rimska cesta, Ljubljana. 17865-10 BMW motor prodam. 500 ccm, OHV. s prikolico Din lil.000, brez prikolice Din 8.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 38078-10 Vabilo na veselico in vrtni koncert, ki se vTŠi v četrtek 16/8 v Catežkih toplicah. Ob slabem vremenu se preloži veselica na nedeljo 18. avgusta. Začetek ob 3. uri popoldne; vstopnina prosta. [18(175-16 Sobo oddam boljši gospodični za !l. september. Gorupova 3/11. deano. 18100-33 Kupim posestvo za knjižico Zadružne zveze v Ljubljani, do iznosa Din 18.000. Ugodno za onega, ki bi se rad oddolžil imietno-vanemu zavodu. Naslov ogl. odd. Jutra. 16300-30 Stanovanje dvosobno ali enosobno, oddam za september mirni stranki. Ena soba ima separaten vhod. Riharjeva 2, Mir je. 18130-31 Stanovanju Privat. uradnik strojepisec, stenograf, išče službo. Ponudbe pod »Sposoben uradnik«. 38080-2 Postrežnica fista in poštena, ki samostojno pospravlja, pere in lika. išče službo pri boljši družini. Naslov v ogl. odd. Jutra. iaiil0-2 Trboveljski premog bukova drva karbopakete in oglje, nudi Bartol Anton Tyrševa c. 46, telefon 35-40. 215-6 Perzijsko preprogo novo, vel. 3 y4, zelo ugodno proda Javno skladišče nasl. Celje. 17830-6. Damska in moška kolesa naprodaj po neverjetno nizki ceni. Nova trgovina koles, Tyrševa (Dunajska) 36. !ia:;i3-id Kupihi Tricikel dobro ohranj-en, kupim. Verbič, Stritarjeva ulica. 181I19-7 G. Th. Rotman: Življenje Jakea Takca 17 V sosednji sobi je med tem ležala mati na svoji postelji in spala, nič hudega ne sluteč. Smehljaj ji je poigraval okoli ust, zakaj sanjalo se ji je, da ji je sedla ptička na nogo in ji sporočila pozdrav iz tujine; saj menda poznate pesmico, ki tako poje ? Bukovih cepanic 300 metrskih sežnjev in več, stihih, prima blago, iima-m na prodaj v Oneku pri Kočevju. V Oneku. na skladišču so na ogled in tam se sklepajo tudi pogodbe. Cena 9.5 pa.ra za kg. 18077-15 Stanovanje dveh sob in kuhinje, po možnosti v centru ali neposredni bližini, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »3 odrasle osebe«. lS0S6-31a Hrastovih plohov stihih, rabimo več. jo količino in nekaj jesenovih. Ponudbe poslati na A. Ro-jina & Com.p., Ljubljana, Su Liš^ovi ;.S lf-037 15 Dijakinjo sprejme boljša obitelj. Dobra hrana, skrbno nadzorstvo, klavir, zmerna cena, lepo sončno stanovanje poleg trgovske akademije, bližina »Mladike«. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 181(14-28 Dva di jaka (in ji) sprejmem v lepo sobo. dobro hrano in vestno nadzorstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina mesta«. 18099-32 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupimo vsako vsito. Gotovina takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Kompenzi-cd;«-«. 17618-1« Hranilne knjižice Kmetske posojilnice v Ljubljani od 40 do 60.000 Din, kupim takoj proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 161083. 18068-16 Hranilno knjižico prodam. Mestne hranilnice ljubljanske ca 50.000 Din, najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »50.000«. 18092116 V najem Kavarno in hotel z res ta vra vol jo oddam v mestu na Gorenjskem. Kavcija potrebna! Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavarna« 177S3--1.7 Opremljeno sobo lepo, zračno in sončno, z balkonom in vhodom s stopnišča, oddam boljšemu gospodu na Bleiweisovi c. 9/II. 18112-23 Lepo sončno sobo oddam v bližini b ns..e uprave so idneiru gospodu. Nasov t ogl. odd. Jutra. 18t01-23 Sostanovalca v centru mesta sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18063-33 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Slomškova ulica št. 14/1. desno. 1181139-33 Sobo z dvema posteljama, oddam v centru mesta, z vso oskrbo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra ,10322-23 Prazno sobo ali opremljeno, bližina »Evrope«, oddam. Strogo se]«-riran vhod. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 18:i!7-33 Sobo zračno in sončno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnic«, oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18102-0} Živali Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 konja (kobili) rumene barve, prekmurske pasme 9 ln 10 le-stare, poltežke takoj prodam. Iste se lahko ogleda pri upravi Krumper ka, oošta L>oL pri Dom Žalah. 17724-27 Pohišim Beseda t Din, davek 2 Din za 5ifro ali dalanje naslova 5 Din. Najmanjši cne-ek n Oin Gosposko sobo iz orehove korenine, novo s tepihi, lestenci in zaveso ali brez tega radi selitve izredno ugodno prodam. Radi dogovora javite svoj naslov na ogl. odd »Jutra-« pod šifro »Gosposka soba« L7713-33a Zdravko! Kje naj se javim? 18116-34 Izgubljeno Zapestna ura zlata, se je zgubila od firme J. C. Maver do Prešernovega spomenika. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v pisarni tvrdke J. C. Maver. isa.15-^ Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro al) dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matek & Mlkeš, Ljubljana — poleg hjte » Siruktlj. 30-30 Seseda I Din, davek 2 Oin. za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia. Sena, detelje, slame, fižola, ječmena, pivovarn i-škega, ter jabolka, obrane in za prešanje, kupim vsako vagonsko množino. Jos. Kirbiš, Celje. 18083-33 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prijetno letovišče v Lukovici pri »Slaparju«. Zračne sobe, lep vrt, prvovrstna hrana. Autobusna zveza Ljubljana - Celje, krasni 3^'ehodj, izletniška tj-kn. kr;<.-jj£. Penzija od 30 Din dalje. Se priporoča VIDA VID1C. 18101-3S Lepota vtelešena v THREE FLOWERS kremi Šivalni stroj pogrezljiv. skoro popolnoma r.ov. ugodno proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. S, telefon 34-44. 18!ilS-29 Železno blagajno, stroj za praženje kave, parni stroj 33 KS, tudi na vložne knjižice, proda Gospodarska zveza v Ljubljani- Kolarsko delavnico vpeljano, oddam takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje delo«. 18088-17 V svoji mladi življenjski borbi nam je dne 12. avgusta, previdena s svetotajstvi, preminula naša zlata hčerka, sestra, nečakinja, gospodična TATJANA OGRIN, gojenka državnega konservatorija v Ljubljani. K večnemu pokoju jo spremimo dne 14. t. m. ob pol 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, dne 13. avgusta 1935. Dr. Franc in Josipina Ogrin, starši. Miran, brat, Ksenija, sestra. Rodbini Ivana Ogrina in Franca Birtiča. Zakaj bi se zadovoljili z vsakdanjim sredstvom za polepšavanje, ko zaruorete dobiti po vsem svetu znano in edinstveno čisto Three Flovvers kremo, ki bo dala Vašemu obrazu v kratkem času ono lepo mladeniško polt, ki jo obožava vsak moški in za katero Vas zavida vsaka žena. Začnite še danes z eno teh odličnih krem, ki dajejo koži idealno baržunasto lepoto in prirodno podlogo za najodličnejši puder Three Flovvers puder. Dobiva se v vseh d^o^-nah in parfumerijskih trgovinah. THREE FL0WERS PAS! S 3 © IKIAf^iD H U OMOT NEWYORK Premogovnik v Sloveniji naprodaj, z vsemi instalacijami, poslopji in zemljiščem. Rudnik se nahaja blizu glavne proge, ima industrijski tir, lastno električno centralo in stalen krog odjemalcev. V poštev pridejo tudi oni kupci, ki bi prevzeli rudnik zaradi likvidacije m razprodaje vseh premičnin in nepremičnin. Pojasnila daje Anglo-Češkoslovaška in Praška kreditna banka, podružnica v Beogradu, Prestolonaslednikov trg 2. 7046 RAZPIS Občinska hranilnica v Krškem razpisuje mesto uradnika - vodje. Pogoji: strokovna izobrazba, daljša praksa v denarnih zavodih, verziranost v vsem poslovanju, neoporečnost, jugoslovensko državljanstvo. Prošnje s spričevali o izobrazbi in dosedanjem službovanju ter referencami je nasloviti na Upravni odbor podpisane hranilnice na roke predsednika gospoda Edo Ivanuša, trgovca v Krškem, do 1. septembra 1935. Občinska hranilnica Krško. lirami« Davorin R&vtieOi Izdaja za konzocctt »Jatr&« AdoU ftihnjkar, — Za Narodno tiskarne d. d. kot tlnkarnaria Franc Jezeršek. — Za tnaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi f LJubljani.