Zbornik gozdarstva in lesarstva 34, 1989, s. 51-70 GDK 172.9:182.58:425.l:181.45:539 BIOINDIKACIJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z EPIFITSKO LIŠAJSKO VEGETACIJO PRI INVENTURAH PROPADANJA GOZDOV Franc BATIČ* Tone KRALJ** · Izvleček 51 Epifitska lišajska vegetacija je bila uporabljena kot bioindikator onesnaženosti ozračja pri popisih propadanja gozdov v l. 1985 in 1987. Uporabljena je bila metoda kartiranja in ocenje- vanja prisotnosti treh osnovnih tipov lišajev: skorjastih, listastih in grmičastih. Na osnovi oce- nitve stanja je bil za vsako popisno mesto izračunan indeks atmosferske čistoče. Iz vrednosti indeksa je bila narejena lišajska karta Slovenije, ki sorazmerno dobro odraža onesnaženost ozračja v gozdovih in dopolnjuje meritve polutantov v zraku. Bioindikatorska sposobnost epifitskih lišajev je bila ovrednotena z razpoložljivimi meritvami SO2 v zraku. Analiziran je bil tudi vpliv nekaterih dejavnikov (količina padavin, nadmorska višina popisnega mesta, dre- vesna vrsta), ki vplivajo na uspevanje lišajev in s tem na njihovo indikatorsko vrednost. Ključne besede: popis propadanja gozdov, bioindikacija onesnaženosti zraka, epifitska lišajska vegetacija, diferencialna diagnostika, Slovenija, Jugoslavija BIOINDICATION OF AIR POLLUTION BY EPIPHYTIC LICHEN VEGETATION AT FOREST DIE-BACK INVENTORIES Franc BATIČ* Tone KRALJ** Abstract Epiphytic lichen vegetation was used as air pollution bioindicative systeme at forest die-back inventories in 1985 and 1987. Mapping and assessment of three main lichen thalli types (cru- stose, foliose, fructicose) was performed and an index at atmospheric purity (IAP) was calcu- lated for every inventory plot. A lichen map of Slovenia was drawn using datas of IAP. It reflected well the overall air pollution in forests what was proved also by SO2 meastirements. Bioindicative value of epiphytic lichen vegetation was confirmed also by measurements of the influence of some other ecological parameters like amount of precipitation and altitude above sea level of research plots. Key words: forest die-back inventory, bioindication of air pollution, epiphytic fichen vege- tation, differentia{ diagnostic, Slovenia, Yugoslavia "' doc. dr., prof. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 ** dipl. inž. mat., Inšt.itut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 52 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 KAZALO 1 UVOD 2 METODA DELA 3 REZULTATI IN DISKUSIJA 4 ZAKLJUČKI 5 LITERATURA 6 PRILOGE 7 SUMMARY 53 Batič, F., Kralj, T.: Bioindikacija onesnaženosti zraka z epifitsko lišajsko vegetacijo pri ... 1 UVOD Sušenje gozdnega drevja ali propadanje gozdov kot često imenujemo zadnje čase ta pojav, je v večjem obsegu zajelo tudi naše kraje. Po zgledu na zahodne in srednjeev- ropske države smo l. 1985 začeli z inventuro propadanja gozdov, da bi določili stopnjo in obseg tega pojava v Sloveniji. V l. 1987 smo popis ponovili, hkrati pa je bil to leto opravljen prvi popis propadanja gozdov na ozemlju celotne Jugoslavije. Glede na to, da večina teorij in hipotez išče vzroke propadanja gozdov v direktnem ali indirektnem vplivu onesnaženega zraka, smo se odločili, da bomo pri popisu pro- padanja gozdov uporabili epifitsko lišajsko vegetacijo kot bioindikator kvalitete zraka na mestih popisa. Vzrok za takšno odločitev je bilo dejstvo, da so epifitski li- šaji izredno občutljivi na onesnažen zrak (FERRY in sod., 1973, HAWKSWORTH & ROSE, 1976, DERUELLE, 1978) in ponavadi občutljivejše vrste propadajo prej kot se pojavijo znaki poškodb na drugi gozdni vegetaciji. Tako lahko stanje epifit- ske lišajske vegetacije do neke mere nadomešča, še bolj pa dopolnjuje meritve polu- tantov v zraku, še posebej ob dejstvu, da je večina merilnih mest Hidrometeorolo- škega zavoda v naseljih in imamo o koncentracijah polutantov v zraku v gozdnem prostoru le malo podatkov. Pri iskanju vzrokov propadanja gozda na določenem področju pa je ta podatek nujen in stanje epifitske lišajske vegetacije nam lahko v takem primeru služi kot eno izmed diferencialnih diagnostičnih sredstev. In zakaj so ravno epifitski lišaji tako zelo občutljivi na onesnažen zrak? Vzroke za to najdemo v njihovi zgradbi in načinu življenja. Lišaji so simbioti, katerih telo-steljka je zgraje- no iz alg (ali cepljivk) in gliv. Občutljivo ravnovesje simbioze se v onesnaženem okolju hitreje poruši. Kot epifiti so se v dolgi evoluciji prilagodili tako, da so spo- sobni akumulirati ogromne količine snovi iz zraka, tudi polutante, kar je zanje usodno. Kot steljčnice nimajo krovnih tkiv in s tem nobene aktivne zaščite pred uda- rom polutantov. Aktivni so skozi celo leto, pri čemer je njihova rast zelo počasna. Zaradi vsega naštetega epifitski lišaji najprej propadejo v okolju z onesnaženim zra- kom in jih že zelo dolgo uporabljajo kot bioindikatorje kvalitete zraka v urbanih okoljih, o čemer je na voljo veliko tuje (FERRY in sod., 1973, DERUELLE, 1978, HAWKSWORTH & ROSE, 1976, NIMIS, 1985, LIEBENDORFER in sod., 1988 etc.) in domače literature (SKOBERNE, 1976, BATIČ in sod., 1979, PETKOVŠEK in sod., 1984 itd.). Še posebej je dokazana velika občutljivost epifitskih lišajev na žveplov dioksid (HAWKSWORTH & ROSE, 1970, GILBERT, 1970 b, JOHNSEN & SOCHTING, 1973, TRAS, 1973), kar je bil dodatni razlog, da smo jih zaradi na- ših polucijskih razmer vključili v popis propadanja gozdov kot eno izmed bioindika- cijskih metod ugotavljanja onesnaženosti ozra,.,čja. 2 METODA DELA Pri popisu propadanja gozdov smo v Sloveniji uporabili nekoliko modificirano me- todo (ŠOLAR, 1988), ki jo je priporočila posebna komisija pri Združenih narodih in 54 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 jo z rahlimi spremembami uporablja večina evropskih držav. V obrazec 1, ki zajema opis popisnega mesta na 4 x 4 km popisni mreži, smo vključili ocenitev stanja epi- fitske lišajske vegetacije kot merilo onesnaženosti zraka. Epifitske lišaje lahko upo- rabljamo v bioindikacijske namene na različne načine, odvisno od namena, razpolo- žljivega časa in usposobljenosti popisovalcev. Glede na to, da so popis propadanja gozdov opravili gozdarji s terena in da je bilo število popisnih ploskev zelo veliko, smo se odločili za enostavnejšo metodo popisa lišajev. Na eni izmed klimatozonal- nih drevesnih vrst ali tudi drugi (monokulture) smo na popisnem mestu ocenili pri- sotnost in stanje treh osnovnih morfoloških tipov epifitskih lišajev, t.j. skorjastih (C), listastih (L) in grmičastih (R). Izhodišče za takšen izbor je bilo dejstvo, da so ti trije tipi zaradi svoje ekologije različno odporni na onesnažen zrak, pri čemer od- pornost pada od skorjastih prek listastih do grmičastih. Vzrok za to je puferski vpliv podlage in pa delež steljke, ki je v stiku z zrakom oziroma s podlago in s tem poveza- na absorbcijska površina in z njo preskrba z vodo in minerali. Poleg upoštevanja že omenjenih morfoloških tipov smo stanje epifitske lišajske vegetacije ocenili še z oce- nitvijo višine rasti na drevesih (h), pokrovnosti (C) in številčnosti steljk (a) za vsak tip posebej. Vse tri parametre smo ocenili v razponu od 1 do 3, in sicer: višina rasti na drevesih: 1 - od tal do 0,5 m, 2 - od tal do 2,5 m, 3 -· od tal visoko v krošnje dreves; številčnost: l - posamezne steljke, 2 - steljke srednje pogoste, 3 - steljke zelo pogoste; pokrovnost: 1 - od 1-10 o/o površine debel ali vej, 2 - od 10-50 % površine debel ali vej, 3 - od 50-100% površine debel ali vej. Iz tako ocenjenega stanja epifitske lišajske vegetacije smo po vzgledu na tuje avtorje (Le BLANC & De SLOOVER, 1970, LIŠKA, 1978) izračunali po enačbi IAP = C(h + a + c) + F(h + a + c) + R(h + a + c) indeks atmosferske čistoče (index of atmospheric purity - IAP), kjer kratice pome- nijo zgoraj omenjene tipe lišajev in ocenjene parametre. Vrednosti indeksa smo ran- girali v pet razredov (skica 1 ), kjer razred 1 (IAP = O) pomeni močno onesnažen zrak, področje brez lišajske vegetacije, razred 5 (IAP = 21-27) pa čist zrak in buj- no lišajsko vegetacijo. Na vsakem popisnem mestu smo za ocenitev opazovali okrog deset dreves, pri čemer smo izbrali za opazovanja le nadmerska drevesa, katerih de- bla niso bila zakrita z grmovjem, vejami ali zelišči. S to metodo popisa smo seznanili popisovalce v uvaj~lnih seminarjih, del popisa pa smo kontrolirali s preverjanjem popisov v okviru točk 16 x 16 km bioindikacijske mreže (GO Ljubljana, GO Nazarje, del GO Slovenj Gradec in GO Celje). Popisne obrazce smo računalniško obdelali. Iz izračunanih in rangiranih vrednosti IAP smo izrisali lišajsko karto Slovenije in stanje epifitske lišajske vegetacije pri- • merjali z meritvami polutantov (S02, dimi) v zraku, s stopnjo ogroženosti gozdov in parametri kot so količina padavin in nadmorska višina popisnega mesta. 55 Batič, F., Kralj, T.: BioindikacUa onesnaženosti zraka z epifitsko lišajsko vegetacijo pri ... 3 REZULTATI. IN DISKUSIJA Rezultati obdelave popisa lišajev iz popisa propadanja gozdov l. 1987 so prikazani na skicah 1-4 in na diagramih od 1 do 6. Na skici l je prikazana lišajska karta Slovenije, narejena na osnovi vrednosti indek- sa atmosferske čistoče (IAP), ki so v razponu od O do 27 in so razdeljene v pet razre- dov ter prenesene na karto Slovenije. Iz karte je razvidno, da je najbolj onesnažen osrednji in osrednji severni del Slovenije. Tu su vrednosti indeksa najnižje in ozna- čujejo večje lokalne emisijske centre, kot so Ljubljana, Kranj, Trbovlje, Celje, Šo- štanj, Mežiška dolina, Maribor. Nasploh je iz karte razvidno, da je epifitska lišajska vegetacija v Sloveniji že močno osiromašena, kar nedvomno kaže na veliko onesna- ženost zraka. Čista mesta z bujno vegetacijo so omejena na redke odročne predele. Podobno sliko nam kaže skica 2, na kateri je prikazana le razširjenost treh osnovnih morfološk ·h tipov lišajev (skorjasti, listasti, grmičasti) brez upoštevanja višine rasti-, pokrovno~ti in številčnosti. Glede na to, da pri nas še vedno prevladuje onesnaženje zraka z žveplovim dioksidom in da lišaji najbolje indicirajo ta polutant, smo naredi- li primerjavo med vrednostmi IAP na mestih popisa propadanja gozdov in koncen- tracijo žveplovega dioksida v zraku (diagram 1). Za primerjavo smo vzeli meritve Hidrometeorološkega zavoda, s tem da smo upoštevali le poprečne mesečne koncen- tracije v kurilni sezoni. Iz primerjave je razvidno, da so višje vrednosti IAP omejene na popisne ploskve, v okolici katerih so izmerjene nizke koncentracije SO2 in obrat- no. Nekoliko motijo nizke vrednosti IAP na ploskvah z nizkimi koncentracijami SO2. V teh primerih gre lahko za izjemno suha r~stišča (npr. borovi gozdovi), kjer je epifitska lišajska vegetacija že po naravi revnejša. Da bi ugotovili interferenco suš- nosti oziroma vlažnosti rastišča na popisni ploskvi, smo vrednosti IAP primerjali še z nadmorsko višino popisnih ploskev (diagram 2) in količino padavin na ploskvah (diagram 3). Kot je razvidno iz diagrama 2, je opazen trend, da so vrednosti IAP vi- šje na popisnih ploskvah z večjo nadmorsko višino in nižje na tistih v dolinah. To se ujema po eni strani z boljšimi vlažnostnimi in svetlobnimi razmerami v višjih legah, kar omogoča bujnejši razvoj epifitov. Poleg tega je večina emitentov polutantov v dolinah, kar se prav tako močno odraža na stanje epifitske lišajske vegetacije in flo- re. Vendar imamo tudi tu odstopanja, t.j. popisne ploskve z revno lišajsko vegetaci- jo na višjih nadmorskih višinah. Vzrok za to je vpliv onesnaženega zraka ali pa suš- nost rastišča. Vpliv količine padavin (diagram 3) na epifitsko lišajsko vegetacijo je iz primerjave dokaj težko ovrednotiti. Pričakovali bi, da je na ploskvah z več padavin epifitska lišajska vegetacija bujnejša, kar do nek~ mere tudi drži. Vendar pa dobimo zelo revno lišajsko vegetacijo tudi na ploskvah z obilnimi padavinami. Jasno je, da gre tu za interferenco onesnaženega zraka oz. onesnaženih padavin, ki lahko po- vzročajo propadanje lišajev. Primerjana stopnja poškodovanosti gozdov in stanje epifitskih lišajev (IAP) na pripadajočih popisnih ploskvah (diagram 4) kaže, da med obema ni pričakovane povezave. Večina popisnih ploskev je z revno epifitsko liš~.- sko vegetacijo, pri čemer je drevje lahko zd1 avo ali poškodovano. To lahko razlozi- 56 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34. mo s tem, da lišaji v veliko večji meri odražajo kvaliteto zraka, ne pa delovanja po- lutantov prek tal, vpliva klimatskih in biotskih dejavnikov, kar vse močno vpliva na zdravstveno stanje gozda. Morda je ravno v tem vrednost epifitov kot enega izmed diferencialnih diagnostičnih sredstev pri proučevanju vzročnosti propadanja gozdov. Že iz lišajskih kart je razvidno, še bolj pa iz prikaza frekvence distribucije popisnih ploskev g.lede na vrednosti IAP (diagram 5), da je zrak v Sloveniji močno onesna- žen. Velik del ploskev ima zelo nizke vrednosti indeksa atmosferske čistoče, delež ploskev z visokim indeksom pa je zelo majhen. To stanje se dobro ujema z meritva- mi SO2 v zraku (diagram 6), kjer opažamo, da je velik del ploskev tako onesnažen, da praktično onemogoča obstoj večini epifitskih lišajev. Po izkušnjah tujih razisko- valcev (HA WKSWORTH & ROSE, 1976, GILBERT, 1970 itd.) je indikatorska upo- rabnost liš~jev v razponu mect o m 150 µg SO2/m2 (poprečje v kurilni sezoni), a največja med 30 in 80 µg SO2/m3 • Pri višjih koncentracijah lišaji propadejo oziro- ma ostanejo le še redke rezistentne (odporne) vrste. Na skici 3 in 4 je podan prikaz stanja lišajev ob popisih leta 1985 in 1987 za vse vrste dreves skupaj in posebej za važnejše, pogostejše drevesne vrste. Primerjava prikaza za vse vrste drevja skupaj in za posamezne vrste (skica 3) posebej nam kaže, da je stanje epifitov na različnih dre- vesnih vrstah precej različno. Smreka izstopa z največjim deležem opazovalnih plos- kev brez epifitov. To si poleg vpliva onesnaženja razlagamo še z intenzivnim goje- njem te vrste zunaj naravnega areala. Izstopa tudi bukev, kjer je na večini ploskev lišajske vegetacija zelo revna. Vzrok za to je tako imenovano samozastrupljanje bukve, pri kateri se zaradi oblike krošnje steka velik del padavin po vejah in deblu in v primeru onesnaženih padavin zelo hitro poškoduje ali uniči epifitske lišaje. Iz skic 3 in 4 je razvidno, da je delež ploskev popisa propadanja gozdov z bogato lišajsko vegetacijo zelo majhen in da je celo delež ploskev brez epifitov večji, na večini osta- lih pa je lišajska vegetacija zelo okrnjena. Vse to nedvomno kaže na močan vpliv polucije. Primerjava rezultatov iz l. 1985 in 1987 (skica 4) kaže, da je uporabljena metoda dokaj realna, saj smo ugotovili zelo podobno situacijo. To smo tudi priča­ kovali, kajti v dveh letih, ne glede na dejstvo, da se polucija ni bistveno zmanjšala, ne moremo pričakovati večjih sprememb. Zanimivo je, da je celo rahlo narastel od- stotek ploskve brez epifitov. 4 ZAKLJUČKI Na osnovi analize rezultatov dveh popisov propadanja gozdov, kjer smo uporabili epifitske lišaje kot bioindikatorje čistoče oziroma onesnaženost zraka, lahko zaklju- čimo sledeče: l. Epifitska lišajska vegetacija dobro odraža stopnjo splošne onesnaženosti ozračja v gozdnem prostoru. To je razvidno iz obeh lišajskih kart, bioindikacijsko vlogo epifitskih lišajev pa potrjujejo tudi meritve polutantov v zraku. 57 Batič, F., Kralj, T.: Bioindikacija onesnaženosti zraka z epifitsko lišajsko vegetacijo pri ... 2. Uporabljena metoda, pri katerL opazujemo in ocenjujemo stanje treh osnovnih morfoloških tipov lišajev na mestu popisa, zadošča za ocenitev splošnega, dolgo- trajnega onesnaženja, ne dopušča pa sklepanja na koncentracijo polutantov v zraku. Izboljšane metode bi bile že v tem, če bi popis lišajev vezali na obrazec 2 v popisu in lišaje opazovali ua vsakem izmed 24 dreves. Večje število podatkov na popisnem mestu bi znatno izboljšalo natančnost popisa v primerjavi s sedanjo oceno, vendar se pojavlja vprašanje časa in hitrosti izvedbe popisa. 3. Za podrobnejše študije in konkretne primere bo potrebno preiti na kartiranje vrst, kar delno že izvajamo. Na osnovi določitve tipičnih vrst in združb bi bilo mogoče nadaljnje izvrednotenje epifitskih lišajev kot bioindikatorjev, še pose- bej, če bi opazovanja podkrepili z meritvami polutantov na mestih popisov. 4. Pri uporabi lišajev kot bioindikatorjev je treba ugotoviti interferenco ekoloških parametrov, ki poleg onesnaženega zraka vplivajo na njihovo uspevanje, kajti le tako lahko izluščimo vpliv delovanja polutantov. 5. Primerjava propadanja lišajev in propadanja gozdov kaže, kako previdno se moramo lotiti raziskave problema. Epifitski lišaji gotovo indicirajo kvaliteto oz- račja v gozdu, ni pa nujno, da nam s tem pojasnijo vzrok propadanja gozdnega drevja. Njihovo poznavanje le pripomore k jasnejši sliki o dogajanjih v gozdnem ekosistemu. S LITERATURA l. ANONYMUS. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji 1987, 1988. IGLG, Ljubljana. 2 .. BATIČ, F., Neda SMERDU, MARTINČIČ, A., VRHOVŠEK, D., 1979. Epi- fitska flora in onesnaženja zraka na področju mesta Ljubljane. Drugi kon- gres ekologa Jugoslavije, Zagreb. 3. FERRY, B.W., BADDELY, M.S. & D.L. HAWKSWORT, 1973. Air pollution and lichens. Univ. Toronto Press, 390 p.p. 4. GILBERT, O.L., 1970 b. A biological scale for the estimation of sulphur di- oxide pollution. New Phytol. 9: 629-634. 5. HAWKSWORTH, D.L. & ROSE, F., 1970. Qualitative scale for estimating sulphur dioxide air pollution in England and Wales using epiphytic lichens. Nature 227: 145-148. 6. HAWKSWORTH, D.L. & ROSE, F., 1976. Lichens as pollution monitors. 1-60, Edward Arnold, London. 7. JOHNSEN, I., SOCHTING, V., 1973. Influence of air pollution of the epi- phytic lichen vegetation and bark properties of decidous trees in the Copenhagen area. OIKOS 24: 344-351. 58 Zbornik gozdarstva in tesarstva, 34 8. Le BLANC, F., De SCOOVER, J., 1970. Pollutions atmospherique et ferti- lite chez les mousses et chez les lichens epiphytiques. Buli. Acad. Soc. Lorr. Sci. 9: 82-90. 9. LIEBENDORFER, L., HERZIG, R., URECH, M., AMMANN, K., 1988. Evualiation und Kalibrierung der Schweizer Flechten - Indikations- methode mit wichtigen Luftschadstoffen. Staub-Reinhaltung dei Luft 48: 233-238. 10. LIŠKA, J., 1978. Epiphytic lichens and air pollution in the Tabor area (South Bohemia). Proc. Crypt. Symp. SAS: 221-230. 11. NIMIS, P.L., 1985. Urban lichen studies in Italy. 1st: The town of Trieste. Studia Geobotanica 5: 49-74. 12. PETKOVŠEK, V., BATIČ, F., Marija GOSAR, Marjan PETERLIN, 1984. Raziskovanje onesnaženosti zraka v Sloveniji 2. Prirodoslovno društvo Slovenije: 1-76, Ljubljana. 13. SKOBERNE, P., 1976. Ugotavljanje onesnaženosti zraka s presajevanjem liša- jev. Varstvo narave 9: 21-34. 14. ŠOLAR, M., 1988. Waldschaden - Slowenische Besonderheiten. 15th Inter- national Meeting for Specialists in Air Pollution. Effects on Forest Eco- systems. Air Pollution and Forest Decline, Interlaken, Switzerland, Oc- tober, 2nd-8th. 15. TRAS, H., 1973. Lichen sensitivity to air pollution and index of paleotolerance (I.P .) For. Grypt. Est., Tartu 3: 19-22. 59 Batič, F., Kralj, T.: Bioindikacija onesnaženosti ~raka z epifitsko lišajsko vegetacijo pri ... i ' i ' • f ; 1 ' f 1 1 i 1 ! 1 1 1 i ' • . . ' • 1 . o, 3 r··: ......................................................... : ............................ : ............................ : ............................ : ............................... , t ~ ~ i . . . i o, 25 c-··: ............................ : ............................ , ............................ , ............................ ; ............................ :·· ............................. 7 i ~ . . . . , r ~ :- 1 . .J . i 0,20 ~ .. ; ...........................•... : ................................................. :······································-········ ...... : .......................•... : .. ~ L t j - l - 1 ! i „ 1 i 1 1 1 i 1 1 1 i 1 Q,15 1 1 1 1 1 1 t Č 2 1 1 i - 1 1 I 1 1r11111cc1 1 . / 1 7 7 .J 1 .................................... --! . . l ' ., \ : o, 15-.......................... ·• . .............................................. ,i .. ,- ................. ·····•·••············ •......... 0,05 1 :- . 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 J I C 1 1 1 . i""' ! 1111111~1,,,,,,, L ' r r 1 : 1 1 1 j 1 1 1 1 ' • 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 L. llllllltfllllll II 111 1 1 .., i . . . . : ~••••••• .. ••••••••••••••••••••••••••••••••••• .. •••••••••• •nol••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t••••••••••••••••••••••••••••t••~ 1 . 1 r ffffffl fllf lfl!I fl j II '·''' .. •· ., i ~ j I 1 t j"' o:__ ............................................................ ; ............................ : ............................ ,.............................................. ., .. .....! i o 5 10 20 25 Diagram 1: Prikaz soodvisnosti koncentracij S02 v zraku (povprečna koncentracija S02 v kurilni sezoni 1986/87) in vrednosti IAP Graph l: Comparison of data of IAP and average concentrations of S02 in au data f or 1986/87 heating season 60 Zbornik gozdarstva in les_arsiva, 34 ffl X 100 . . ,-f . 11) . «I 1 : ' . 1 1 i 1 ; 1 ' 1 ' • 1 1, 1' J 11 1··;·········· ... ···· .. ···· ···:·· .. ·: ........... , ....................... ;. ......... .. . .... ; . '..,...... .. . ..... .. . . ... . ...... :. _.: L 1 .. 1 1 C ' ... i l 1 1 1 1 . .•, ''i• 1 • , .l :1 i;. · '. : 1······················ : ; ··1·r .. : i·: :············ ········· ···········~ r . 1 • i 1 1 1 1 1 1 1 i f :· l. 1 .=• 1 '::i... l r ' ... ,:·. 1 1 : 1 ; 1 ! 1 1 . "'1 ~ 1 .I f . ! 1 ! f 1 ' . : : : i t I t 1 . , ................... ~ ......... :, .... : ..... ~ .......... "····t .... c .... ., .... , .... i .... ~ ..... ! .......... ! ................. t. .................... :........................... ... ! 1 1 1 1 1 1 1 1 t 1 -, 1 ,·,,.·· 1· 1 1 1 . l' 'I' •• f Jltl II 11 fal r 1ff , 1 1 I' L ; ; 1 • i • 1 ' ~ 1 l ! •• 1 1 1 1 i 1 1 ai ,1 i i ,· ' 1 1 •. 1 .lo:o,A 1 1 1 v, 1 1 1 i .' ' ! 1 : 1 1 1 1 1 ... a 1 ' • i : • , , • ' • , : • • , : .c1, ·; , •. •·' 1 • ' • i rr · trir 1····1··+rti:·;~ : ':····· :···············'·············· ···························~ ~ ! ' 1 J 1 1 i ~ j 1 : 1 i 1 1 ' ... ·@ i 1 1 i ·~ ' ! 1 1 i ! 1 1 1 •• • • 1 , ' ! . \ ' : ~ :-••--•·•••••• .. ••••••••••• .. ••H• .. ••••• .. ••• .. ••••••••••••••••••·••••·••••••••••••••••••••••o••••••••••••••••ooo• .. o .. •••••••••••••••••••••••••••••••Ooo•••••••••••••• •••••o••••- 9 5 10 1.5 20 25 30 IAP Diagram 2: Prikaz odvisnosti epifitske lišajske vegetacije, opredeljene z IAP od nadmorske višine popisnih ploskev Graph 2: . Relation between richness of epiphytic lichen vegetation, expressed by IAP and altitude of f orest die-back research plots 61 Batič, F., Kralj, T.: Bioindikacija onesnaženosti zraka z epifitsko lišajsko vegetacijo pri ... mm x 1000 ! 1 . t i t l , , 1 , ~ 1 1 t , ~ , f j . . . ' 3 t.-, .. ~ ........................................................................................ ; ............................ ; .................... ·······~-- .. ,, ......................... ....:. 1 . ... -i ! .. ' ... j -1 1 1 • 1 . i • i r . C 1 1 . 1 1 j . 1 . 2, 5 -··'···• ......................... · ....... , .......... i ........................................................ !. .... , ......................................................... , .. _,; l • • 1 . ' r ... t 1 1 : r- 1 1 ""! l ·• l 1 i --:--la i,... '•, •'i~ • . t. J • ... ' 1 .. . . f . 1 1 1 ' 1 1 1 • 1 . 1 . • . ; -2 . 1 • . : ' 1 . ........................ ........................... l .......... ~ .................................................................................................................... ....; f t' ':'i;!::; ',, ' jj ·s. ! • 1 1 1 ' 1 • ..-1 ~1 1 1 i 1,,, ! •• i1., Lr!....... J iiJL1 .:it UJtl} ;; i ; !1 , ; ........•......... :. . :J '1 • : 1 1 1 ! 1 1 1 1 1 : •. 1 • ' r-1 11•,·1 1 1 111·,:; "i rl :111 il ij·i " ~ r' 1 Il!I ll1!i - 1-1 1 1 1 1 1 1 ,· 1 ' . , I i 1 1 s 1 :... ................... J ... ;. .. .-.......... ~........... .. ...................................................... : ................................... ....................... ....j ! . ' . 1 ,· ;.. 1 . • 1 ... 1 1 C: 1 ' 1 ' 1 1 • 1 : ... ' ! -: .: •.-i 1 ld);s:... ............................................... ................................................................................................................................... ~ -o ' . ni ! . o. ~ 1 - 1 i .J .. t j ...; o:-""'. ........................................................................................................................................... , ............................... ---: IAP O 5 10 15 20 25 30 Diagram 3: Prikaz odvisnosti epifitske lišajske vegetacije, opredeljene z IAP od ko- lične padavin (1 O letno poprečje za obdobje 1977 /86) Graph 3: Relation between epiphytic lichen vegetation (IAP) and amount of pre- cipitation on the forest die-back inventory plots (average data for 1977-1986) 62 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 i I t 1 ' 1'1ir- - .. t,,••····:············•·•~···•····• ...................... ···• ............ , ···•1••···•················•····•····•··•·········•0,,,, ........................ ········••-.; . ' t I 1 1 1 C I J -! i 1 1 1 1 1 1 1 1 C C i - 1 1 i 1 1 1 1 1 ; f ; 1 i .. 1 t 1 1 I 1 ' j 8;) 1" , ............. ····~··. ·~·· ... ,·····;·····;·· .. ·;. ···~· ··········;·····;·· .... ···~·····;··· ··;·. 1 i- ' • 1 ' . ' 1 ' , ••• ~ l N 1 1 • 1 • • 1 • • • • • 1 • • • 1 • 1 1 1 1 1 • 1 .µ 1 1 1 ' ' ' 1 • • 1 ' • • 1 . ' • • • •• 1 .. 1 i i ··········•·.··---i i 1 ~ ~ 1 ' -·~f r O) j g "O .w : ·······························; ......................................................... , ......................................................... ; ............................... --l «s +l . . . if ~ 1 1 1 1 1 1 ' t t 1 1 ! 1 J !t r : : : : : : : . : : : : . : : . ~ l!i 1 ' ' ' ' • 1 1 1 1 •• 1 • 1 li!d r . : , . . , . , ... , 7 4€! ,············· .... ··~····:·--··:· ····;···········~····~··"· ······;·····~····~ ... ·:· ... ·;·····;···· ·~·- .......... ···•·············· .................... . ·r . ' . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 • 1 • 1 i,. i ' 1 i C l • 1 1 • 1 1 ' . ' ' i ~ ' 1 ' 1 1 1 1 ' 1 1 1 1 1 1 1 1 . ' ~~ .._.. .. ~ ................. : ..... ' ..... ~ ..... ~ ..... ~ ..... ~ ..... ~ ... ~--··· ~--····· .......... ,, ... t ... : ............ ········ .. '.·· ·-·~·-·•~" ·········· .................. . ' r ~ 1 i . ' ~ . ' ' . 1 I 1 • 1 I I t 1 • ~ 1 1 1 • ' 1 ; 1 • • 1 • 1 l l 1 1 1 t 1 C ' ' . ' ! 0 ~ ............................ , ····•···· .... , ............ , .... , ....... ··•· ··•··•--•» .. , .................... :, .............. .,. ! 1 o 5 10 20 25 1 . ..... .., ~ 1 1 1 ! ' 7 ! . .. _j 1 1 .J J ; 30 IAP Diagram 4: Prikaz ogroženosti drevja (5 stopenj ogroženosti) v primerjavi z ogrože- nostjo epifitskih lišajev (IAP) Graph 4: Relation between classes of f orest damage and condition of epiphytic lichen vegetation expressed by values of IAP. 63 Batič, F., Kralj, T.: Bioindikacija onesnaženosti „raku z epijilsko lišajsko vegetacijo pri.:. ! 1 1 1 . ' . . 1 ! . . . ' . 12e 1-·· ································; ................................ '. ................................ '. ................................. ~ ................................ :·············· .................. ; ... : . : : : : : L. : : : . : : ~ . . l : : Jlr,! 1 ••• ; ...••••••.••••..••• , .•••••..••.• ; ............... ··•···································· ! . . ~ . 1 . t-e~ ... ; ................ . 1 . ~ ! w [ l 6eL .................... . ! 1 .... 1 .... ~ t i ; r / L ; . 1 / .1 ·. ,/ 2('. ,. ";''" ... ! r 1 ~ 1 r . ~t···; e C ' t t 5 18 . ·. . ! ··'.································•:································ .. ···•·•··························:···7 . . . 1 1 1 ! '"'i ' i i •. 7 ••~••••••••••••••••••••••••• .. ••••••:•• .. ••••••••••••••u•••••••••••••~••••••••••••••••••••••••••••••••'.•••~ 1 l 1 .., i 4 1 .. ; ................................................................... : ................................ : ... __; \ : ! i i 1 i 7 1 1 ' 1 • 1 1 ' ' 15 30 Diagram 5: Diagram frekvenčne distribucije ploskev popisa propadanja gozdov gle- de na vrednosti JAP Graph 5: frequency distribution of f orest die-back inventory plots ( 1987) accor- ding to values of IAP 64 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 F~Uffl:\I Pol\l90l'I 1 , 1 f i ' 1 1 1 , 200 ··:·•· .. ····· .................. ; ............................ ; ............................ ; ............................ : ........... ···············! ............................ ..J ! [ /\ ~ : i i l l l\ l \ 1 : = r : : : : : ; · \ : : : . ·~ l : . l / . . ! : .. ; j ! ; I ; \ \ ! . . . . . . . . . . . . . . . . . . : ~ . ~ ~ ~ m j j ·········· ······:··························:··························:····························:······························ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . : : : : : . . . . . . . . . . 00 .:/ : \ : • j . . : J : : : \\ : . : : : ! • 1 • • • • • • t . I . . . . . ...1 : : 1 : ' • • ~ ~ i ji l ~<". ! . l +~ 1 . . ., : . . ; : : \ . : 1 • : . \ . . . . . . 1 · r:~:.r · :.:·:·. ::~·:·. -. ·. ·. · .. ~. ·.·H. 0 s.es e.1 0,15 e.2 0.~ Diagram 6: Prikaz frekvence ploskev popisa propadanja gozdov, glede na onesnaževanje z SO2 (Popis 1987) Graph 6: : Frequency distribution of forest die-back (l 987) inventory plots accor- ding to po\lution with SO2 D. 1 41( 1 M 65 Batič, F., Kralj, T.: Bioindikacija onesnaženosti zraka z ep~(itsko lišajsko ve~etacijo pri ... CII C ~ z :z; UJ rsJ <.!> C, UJ rsJ _, ...> ~ rn ..._, ~ o .C (.) ..... ...-1 + > ., ·-ftl \in Ul .-t r-,. •rta:J..-tNN .... NI 1 • 1 ., L U1,... i::1 ..-t m ..-t N • ::t: O X• "" ,- t- N N 1 1 a) "" ,-.... N Skica 2: Lišajska karta Slovenije, ki kaže razširjenost različnih tipov lišajev Fig. 2: Lichen map of Slovenia showing presence and distribution of lichens with different thalli types Xxxx X X X • CJO+o« ~ X~~+• ~ ~ ~~8 i i !i;&J~x~x• · • ODO Q ~ ~ XX OD o x+• oxo IX• ~~ ~8 ~ij~1~~~8 ~~~• xxii1 iti+ §•DX ljll,"~• XX OD••• • ~ ~ ~8 ~ + Bo~ x • x• x xo• o • @ ~ ~ §g~s!~ 8l:J • + ~~ ~ • XX X X~ ••••• O +xo ~~x On' ~~~~9xo+ ~• +~ x+ +xx o+ XOOOOX+g~~i~~Xa~~o X++ODDDOD•• X X O+ oxx xe~u x'~ uxx•• xxo+• ,H-• +x+x x •• X•• +• DXl:l ' ai:.;,, DX X DXXX• ++ + X c!f X XX•• O' ~••• ++OD xx+• +++D • ++• + + XX XXXOOX a§8 •• DX X• XXXOXX• XXXXO• O• X +o+x •• xo ox~ ••• • • • xoxxxxx x• xxox x •• x • OXXOXO•XOXXXX •• xoxo• +• ox• +o DXX +x• o xxxcxxx xxo ••• 0 x x• xxox •• xo+ xxo xxxx• o+ •• xox xxo o• xx • •• o• xxx + o +ox x• + xxox• x• x xxxxx•• XD••XO •• xx X•X•+X xxxx• XX XXX xxxx + xxox •••• •X + XXXXXXXXXXXX XXX XXX XX ~XX •••XX ~ >O + no lichens X+++X • DXX• XX X+> ++ X C only crustose lichens o >< crustose and foliose lichens • crustose, foliose and fructicose lichens .. VRSTE LISAJEV LEGENDA LEGEND + 0-liŠajev o skorjasti x sk+ls ---------------~---------------_____J • sk+lis+grm ~ ~ ~ ~ N ~ ~ -·s:: ~ s· ~ ~ c:.1 -~ ~ °' °' 67 Batič, F., Kralj, T.: Bioindikacija onesnaženosti zraka z epijitsko majsko vegetacijo pri ... 3_931.15:< 5.76:< ZI.ISz 43.86:< DENDR06RAN / , lillf'IRANJE DREVESNIH VRST IUllE NA IIIP 1987 !' / .6856 .S845 .4835 .3824 .2813 .1803 / .7361 .6351 .5340 .4329 .3319 .2308 .1297 r---Ofl1UJt .t. in p, US silver fir r-----1t------t1-tlfR:iTI----'---- oaks .----------tt----'---------1-tY. r! 736--,1 ,r--""T!6JS-l01 -.r-,534--,0 ,--r!4-329--.-, --,!-JJ-19.,.,-,!2308--,,r--be""T!::: :• ~• .6856 .S845 .4835 ,3824 .2813 .1803 vre