GEOGRAFSKI OBZORNIK Krajevna problematika je bilo naše zadnje vpra- šanje, na katerega smo hoteli pridobiti nekatere od- govore. Kot se je pokazalo kasneje, smo dobili en sam odgovor. Glavni in skorajda edini problem, ki so ga anketiranci navedli, je bila slaba cesta. Ne- kaj anketirancev je izrazilo tudi željo po trgovini in celo po kabelski televiziji. Kakšne so možnosti, da bi se te želje uresničile, prepuščam vsakemu posa- mezniku v razmislek. DEVETINDVAJSETO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE NA PODROČJU GEOGRAFIJE Drago Perko V letošnjem letu se je na državno srečanje uvr- stilo 13 geografskih raziskovalnih nalog, ki jih je iz- delalo 25 dijakov: • Analiza klimatskih nihanj v Sloveniji (Urša Kosi in Boštjan Hribovšek, Gimnazija Šentvid, mentorici: Alenka Dragoš in dr. Lučka Kajfež), • Analiza mreže planinskih postojank v Sloveniji in možnosti nadaljnjega razvoja (Nives Orešič, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, men- tor: Vili Podgoršek), • Črna odlagališča v občini Koper (Anja Pribac, Na- taša Pečar, Andrej Kobal, David Sredinšek in Miha Maslo, Gimnazija Koper, mentorica: Ivica Sa- nabor), • Domžalsko-moravški kras (Polona Grešak in Bar- bara Gešter, Gimnazija Kamnik, mentorica: Sa- nja Trškan), • Izsekavanje pragozda v Braziliji (Danijela Puza- vac in Vesna Laban, Gimnazija Poljane Ljubljana, mentor: Natali Zlajpah), • Ljubljana v luči turizma (Nina Prešern, Srednja tr- govska šola Ljubljana, mentorica: dr. Tatjana Fer- ¡an), • Melioracije v Vipavski dolini in potok Vogršček (Pe- ter Semolič, Srednja zdravstvena šola in gimna- zija Ljubljana, mentorica: Ida Jančar), • Prebivalstvene spremembe in deagrarizacija na pri- meru izbranih naselij Ribniškega polja (Urška He- nigman, Gimnazija Kočevje, mentor: Ludvik Mihe- lič), • Slovenska smučišča (Irena Ribič, Mateja Zupa- nič, Tomaž Jenstrle, Uroš Križanič in Judita Bab- nik, Gimnazija Kamnik, mentorica: Valerija Pod- jed), • Socilanogeografska podoba naselja Breg (Vesna Kovačič, Srednješolski center Ptuj, Gimnazija Ptuj, mentorica: Janja Terbuc), • Turistične kmetije v občinah Slovenj Gradec in Mi- slinja (Tatjana Ladinik, Srednja šola Slovenj Gra- dec, mentorica: Erna Podjavoršek), • Vpliv daljinskega ogrevanja na onesnaženost zraka v Ljubljani med letoma 1980 in 1994 (Mi- ha Jaramaz, Srednja vzgojiteljska šola in gimna- zija Ljubljana, mentorja: Drago Radoman in Bošt- jan Paradiž) in • Zasipavanje Krnskega jezera (Matija Klanjšček in Jernej Pavlin, Gimnazija Tolmin, mentor: Igor Dr- novšek). Predstavitev nalog je potekala v Zemljepisnem mu- zeju Slovenije pri Inštitutu za geografijo na Trgu fran- coske revolucije 7. Naloge in ustni zagovor je ocenjevala sedemčlan- ska žirija v sestavi Barbara Lampič in Aleš Smrekar z Inštituta za geografijo ter dr. Matej Gabrovec, Mau- ro Hrvatin, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek in dr. Drago Perko z Geografskega inštituta Znan- stvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Povprečna raven nalog je bila glede na prejšnja leta boljša, manj je bilo napak, ki so se stalno po- navljale prejšnja leta, predvsem citiranje, označeva- nje slikovnega gradiva, sistematična in logična zgradba nalog ter podobno. Vsebina nalog je bila pestrejša kot prejšnja leta. Mladi raziskovalci so se ukvarjali z geomorfologijo, geografijo podnebja, krasoslovjem, geografijo rast- ja, geografijo prebivalstva, gospodarsko geografi- jo, geografijo turizma, pokrajinsko ekologijo in re- gionalno geografijo. Mladi raziskovalci so prišli iz Kamnika, Kočev- ja, Kopra, Ljubljane, Maribora, s Ptuja, iz Slovenj Gradca in Tolmina, kar pomeni, da je zastopanost slovenskih pokrajin še kar ugodna, vendar daleč od zaželjene. Nobene naloge ni bilo denimo iz šol z No- tranjske, s prave Gorenjske in iz Prekmurja. Zagovor nalog je potekal v sorazmerno sprošče- nem vzdušju. Mladi raziskovalci, katerih samozavest je vsako leto večja, so predstavitve svojih nalog podpr- li s posterji, videofilmi, prosojnicami, letalskimi posnet- ki, diasi, slikami, grafi in drugim slikovnim gradivom. Komisija je glede na kakovost izbrala tri izstopa- joče naloge. Drugo mesto si enakovredno delita na- loga Analiza klimatskih nihanj v Sloveniji, ki sta jo izdelala Urša Kosi in Boštjan Hribovšek z Gimnazi- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK je Šentvid pod mentorstvom Alenke Dragoš in dr. Luč- ke Kojfež, ter naloga Vpliv daljinskega ogrevanja na onesnaženost zraka v Ljubljani med letoma 1980 in 1994, ki jo je izdelal Miha Jaramaz s Srednje vzgo- jiteljske šole in gimnazije Ljubljana pod mentorstvom Draga Radomana in Boštjana Paradiža. Za najbolj- šo raziskovalno nalogo pa je komisija razglasila na- logo z naslovom Zasipavanje Krnskega jezera, ki sta jo izdelala Matija Klanjšček in Jernej Pavlin z Gim- nazije Tolmin pod mentorstvom Igorja Drnovška. Komisija je vse tri naloge nagradila z možnostjo objave v Geografskem obzorniku, ki jo prispeva Zve- za geografskih društev Slovenije, in z nagradno ekskur- zijo po Sloveniji, ki jo prispeva Ljubljansko geograf- sko društvo. Vsi sodelujoči mladi raziskovalci so bili obdarovani s knjigo dr. Dušana Pluta Brez izhoda? Sve- tovni okoljski procesi, ki je prva v novoustanovljeni knjiž- ni zbirki Geografija, in z več izvodi geografskih revij. Za konec še enkrat čestitamo vsem mladim razi- skovalcem in njihovim mentorjem. PROF. FRANC MARIC - SEDEMDESETLETNIK Milan Natek V začetku letošnjega leta je praznoval svoj živ- ljenjski in delovni jubilej naš priznani in uveljavljeni ter povsod spoštovani kolega, prof. Franc Marič, dol- goletni srednješolski učitelj in inšpektor oziroma sve- tovalec za geografijo in zgodovino na območju ma- riborske enote Zavoda SRS za šolstvo in nesebični društveni delavec v Mariboru. Rodil se je 1. januarja leta 1925 v Puconcih, na skrajnem severnem obrobju Ravenskega, kjer preha- ja v gričevnato Goričko. Gimnazijo z maturo je opra- vil v Murski Soboti leta 1944. V jeseni naslednjega leta je vpisal študij geografije in zgodovine na ljub- ljanski univerzi, ki ga je uspešno končal z diplomo leta 1949. Najprej se je zaposlil na Srednji kmetij- ski šoli v Mariboru, kjer je poučeval do leta 1969, ko je postal inšpektor oziroma svetovalec za geogra- fijo in zgodovino na mariborski enoti Zavoda SRS za šolstvo. To delo je uspešno in v splošno zadovolj- stvo vseh opravljal do sredine leta 1988, ko je od- šel v zaslužen pokoj. Maričevo delo je bilo izredno raznoliko in nad- vse uspešno. S predano ljubeznijo in zavzetostjo je spremljal razvoj obeh strok. Njihove temeljne novo- sti in vsa nova spoznanja je nazorno in z njemu last- no in privlačno človeško toplino posredoval učencem in dijakom ter svojim kolegom, s katerimi se je sre- čeval ob pogostih obiskih na šolah, seminarjih in na drugih oblikah permanentnega strokovnega izpopol- njevanja. Bil je eden izmed tistih svetovalcev, ki so bili tesno in neposredno povezani s specialnimi di- daktiki mariborske Pedagoške akademije. Vedno in povsod se je zavzemal za napredek in uveljavitev ter utrditev stroke v učnih programih in načrtih. V se- demdesetih letih je bil dejaven član slovenske razis- kovalne skupine, ki je delala na prenovi, posodobi- tvi in sploh na modernizaciji zemljepisnega pouka. Iz tega obdobja je nekaj strokovnih člankov, ki so ob- javljeni v Geografskem obzorniku, in več elabora- tov; nekatere je izdelal skupaj s prof. Ludvikom Ola- som. Prav tako je v soavtorstvu z njim napisal učbe- nik »Zemljepis za sedmi razred osnovne šole«, ki je izšel pri Mladinski knjigi kar sedemkrat v zadnjih de- setih letih. Skupaj z L. Olasom je pripravil še Didak- tični komplet za zemljepis v 7. razredu in zbirko 1 80 diapozitivov in 36 prosojnic z ustreznimi me- todičnimi navodili. Dve desetletji je sodeloval v komisijah za strokov- ne izpite, in čestokrat jim je tudi predsedoval. Tudi pri tem delu je bil strokovno zavzet in predan, vesten, objektiven, pošten in človeško plemenit. S temi vrli- nami, s katerimi je nenavadno bogato obdarjen, je povezoval in navduševal svoje učence in dijake ka- kor tudi kolege. Eni in drugi soglašajo s spoznanjem, da je prof. F. Marič izjemno pošten in plemenit člo- vek. Prof. F. Marič pa se ni razdajal samo na strokov- nem področju, kar je bilo povezano s službenimi ob- veznostmi in dolžnostmi, temveč je bil opazno deja- ven in prizadeven še na drugih področjih. Dolga de- setletja je bil v upravnem odboru mariborske podruž- nice Geografskega društva Slovenije (danes Geograf- sko društvo Maribor). Srečevali smo ga skoraj v vseh organizacijskih in pripravljalnih odborih prireditev, ki so jih prirejali mariborski geografi bodisi za vse- slovenska, jugoslovanska ali mednarodna znanstve- no-strokovna srečanja. In takih prireditev v Maribo- ru oziroma v Severovzhodni Sloveniji res ni malo. Prav tako ne moremo prezreti Maričevega aktiv- nega delovanja v planinski organizaciji. S prihodom na univerzitetni študij v Ljubljano se je včlanil v pla- ninsko društvo. Čeprav rojen Prekmurec, z obrobja Panonskega nižavja, je vzljubil gore in planinski svet. Slovenske gore je prepotoval po dolgem in počez in tako neposredno spoznaval in z melanholično panon- sko dušo vsrkaval njihove enkratne in neponovljive 27