771318
607007
primorski uTr'p
■ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koperil


r
y^-< Grand x
Casino
Lido
TF.RMK C AT F.?. Jopliška cesta 3S. Čatež ob Savi Tel.: 07 4994 800
(a'ii\o porforoi ./.*
JULIJ 2003
leto 10 številka 113 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
........	....... IZHAJA 15» V MESECU =
li Banica Koper
Velik dan za Sečoveljske soline
Podpisana koncesijska pogodba

Živilska industrija d.d.,
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
^lada Republike Slovenije je že pred časom zaupala upravljanje Krajinskega parka JJjgJgas Sečoveljske soline in rabo te izjemno dragocene naravne vrednote podjetju Soline,
Pridelava soli d.o.o. Podjetje je Mobitelu prodala Droge Portorož. Po kar dolgih	Jjgfr -*t-
Pripravah je v soboto, 12. 7. 2003 ob 11.00 uri pred upravno stavbo v solinah Prišlo do svečanega dogodka. V imenu RS je koncesijsko pogodbo podpisal mag. "	—	*
Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, v imenu Solin d.o.o. pa Alojz Urjec, direktor. Podpisu sta prisostvovala županja Občine Piran Vojka Stular in Qlrektor Mobitela d.d., Anton Majzelj. Tako zdaj, vsaj formalno, ni več zadržkov Za ponovni razcvet solin (na 583 hektarih za gospodarsko izkoriščanje), ki so bile *jar nekaj časa v kritičnem stanju. Letos naj bi pridelali 1.500 ton belih kristalčkov.
'-davni kupec: Perutnina Ptuj. Naravna sol je sicer poceni, a dragocena pridobitev Za. specifično rabo in trženje, tudi v turizmu. »Osnovna dejavnost Solin d.o.o bo Pridobivanje soli, vloga turizma pa bo, da bo to lahko občudoval«. Kljub obstrukciji koljevarstvenih fundamentalistov bodo obnovili nekaj solinarskih hišic, preuredili Kanal Jernej za komunalne priveze, še prej pa iz njega pregnali vse čolne na črno. p|nogi se bojijo, da bi Mobitel območje krajinskega parka izkoristil za gradnjo, lanski dokumenti občine tega ne bi dovolili. Strunjanske soline ne sodijo v koncept e pogodbe. Mobitel bi kupil tudi stari sečoveljski rudnik. Podjetje Soline d.o.o bo '"zavi kot lastnici plačevalo koncesnino: 1 % od prodane soli in drugih s solinarstvom Povezanih dejavnosti, ki se bo delila na 50 : 50 (Država - Občina). FOTO: FK-toforma.

ir •*
Kar je čisto in jasno je resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
Mag. Nenad Dukič, MBA
Pri 26 letih uspešno zaključena dva magistrska študija
univerzi v Minnesoti (University of Minnesota), kjer je pridobil akademski naziv MBA (Master of" Business Administration), drugega pa v mesecu juniju na dunajski ekonomski fakulteti (Wirtschafts Universitat Wien) ter si pridobil akademski naziv magister ekonomije. Da imamo resnično opravka z mladim u uspešnim podjetnikom, |	dokazuj e dej stvo, da j e lastnik
jjji izredno uspešnega podjetja.
Podjetje Poravnava, d.o.o. je ||š' družba, ki se ukvaij a s pravnim
p .	... svetovanjem in zastopanjem v
UsJeP 14.1.1977 v Ljubljani. Po izvensodnih postopkih v p0^esno_zaključeni maturi in študiju primerih nepremoženj skih nad^-™ŠtVa V sl°veny'Je vzporedno škod (poškodbe iz prometnih dvehJ6Val PodiPl°mska študija na nezgod, na delu ...), ima šest n priznanih svetovnih univerzah, svojih pisarn, v kratkem pa p a stl|dija je uspešno zaključil; bodo odprli svojo poslovno ega letos maja na ameriški enoto tudi na obali.
Občinski solni fond že daje sol
Županja Občine Piran Vojaka Štularje pred upravno zgradbo v solinah (12. julija 2003), po svečanem podpisu koncesijske pogodbe za upravljanje Sečoveljskih solin, že lahko ocenjevala prve čudovite bele kristalčke iz občinskega solnega fonda. Solinarski festival bo dosegel vrhunec 30. in 31. avgusta.
T0!
NTER
UDOVIČ
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA
AVTOKLEPARSTVO - LIČARSTVO
ODKUP IN PRODAJA POŠKODOVANIH VOZIL, PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL
Parecag 173a, 6333 Sečovlje Tel.: 05/672-02-00
I l il <4 1 SVETILNIK
Pc kraišem premeru vam tekrat spet prinasame zanimive branie v pril< ei Las« niša Svetilnik < brine Piran.
Izola prijazna do turizma
Občinsko vodstvo in direktorji turističnih podjetij v Izoli so z rezultati polletne turistične sezone zadovoljni. Predstavili so tudi koledar prireditev Poletje v Izoli 3003. Alojz Pečan: »Že do konca leta pričakujemo magičnih 400.000 prenočitev«. Prvo kopališče za nočno kopanje pri hotelu Delfin.. (Nadaljevanje na 8. strani)
Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 centru Portoroža nasproti starega hotela Palače
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-22.00 OB NEDELJAH OD 8.00 - 22.00
Ji
šifra
S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, GSM: 051/301-052 fax: 05/640 11 11
obala v malem immobili
Nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 13 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij O) - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
&
JKOMEENTAM
Za ugled Italije gre
Diplomatski fiasko v Strasbourgu, zapisi v medijih »Nisem se opravičil«, »Kancler Schroeder odpovedal počitnikovanje v Italiji, Rimininbc, »Tudi prvi človek SPD črtal dopust v Italiji, »Skrbi nemških turistov« in nazadnje še odstop državnega sekretarja za turizem v Italiji Stafana Štefanija, ki je moral, zato ker naj bi »užalil nemške turiste« odstopiti, kaže na to, da gre v Italiji za nenavadna ali nekontrolirana dogajanja, ki niso v prid sožitju v Evropski skupnosti. Le redki mediji pa so zapisali, da je Silvio Berlusconi v evropskem parlamentu »eksplodiral«, ker ga je grdo izzval nemški poslanec. Italijanski premier Berlusconi mu je odgovoril, kot se mu je zdelo najbolj primerno; prijazno mu je zabrusil, da lahko postane kapo koncentracijskega taborišča v nekem italijanskem filmu. Izjemno ostro se je na ta »incident« odzval tudi nemški tisk, nazadnje ilustrirani časopis BILD na naslovnici »Rimininbc«, tudi prvi človek SPD - general Scholz črtal počitnice v Italiji - skrbi nemških turistov in »Basta mit pasta« (dovolj z italijansko pasto)... V četrtek, 10. julija so v Nemčiji, na račun poslabšanja političnih odnosov med državama, zabeležili prve odpovedi potovanj v »sončno deželo«. Sedaj pa še beremo, da so se medijskemu mogotcu, svojemu vodji, nekako »uprli« tudi voditelji Severne lige, Nacionalnega zavezništva, ki menijo, da bi se Silvio Berlusconi moral bolj posvetiti vladanju.
Italija je s 1. 7. 2003 prevzela šestmesečno predsedovanje Evropski uniji, pa bi že zaradi tega pri naših sosedih morali bolj paziti naj javno mnenje. Ministrskega predsednika bi moral skrbeti ugled Italije, ki pri evropskih zaveznikih že tako nima pretirano visoke cene. »V tujini državo namreč v veliki meri ocenjujejo tudi na podlagi ugleda, ki ga uživajo najvišji predstavniki posamezne države in prav pri tem je Berlusconi v velikanskem deficitu, zaradi njega pa ugled Italije še dodatno pada«, j e v komentarju Primorskega dnevnika zapisal Rado Gruden.
Franc Krajnc
Italijanov več kot Nemcev
Po uradnih podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji do konca maja 2003 našteli 2.394.788 prenočitev domačih in tujih turistov, kar je 2 odstotka več kot v enakem času leta 2002.
Za zdaj je bera turistični prenočitev v Sloveniji relativno skromna, čeprav so hotelirji uredili marsikaj in tudi popestrili ponudbo. Prenočitev domačih turistov je bilo 1.115.243 (+2%), prenočitev tujih gostov 1.279.545 (+2%) in torej že prevladujejo. Le za odstotek večje je bilo število prihodov, kar lahko pomeni, da so se turisti pri nas zadržali kakšen dan več.
Prvič seje zgodilo, da smo našteli več prenočitev turistov iz Italije kot iz Nemčije. Namreč italijanski turisti so pri nas v Sloveniji prenočili 225.764 krat (+2%), v mesecu maju pa je bilo njihovih prenočitev več ceh za 31 %. Prenočitev nemških turistov, ki so doslej nosili zastavo, smo do maja našteli 224.039 ali 10 odstotkov manj kot v enakem času lani. Nemški turizem v Sloveniji je, resda po dolgih letih prevlade, zdrknil celo na tretje mesto, takoj za Avstrijci in Italijani.
To tudi po svoje potrjuje resničnost napovedi (objavili smo jo v prejšnji številki) o zmanjšanju potovanja nemških turistov v tujino za približno 10 odstotkov zaradi splošne gospodarske krize v tej državi. Velik padec prenočitev nemških turistov smo zabeležili meseca maja in to kar 22 %. Na prvo mesto seje glede števila prenočitev v prvih petih mesecih 2003 prebila Avstrija. Avstrijski turisti so pri nas prenočevali 275.354 krat, vendar tudi tu beležimo padec za 1%, meseca maja pa celo zmanjšanje za 4%. Na četrto mesto po številu tujskih prenočitev se je prebila Hrvaška s 140.578 prenočitvami, kar je 10 % več. Znana »turistična luknja« v začetku julija ne obeta triumfalne turistične sezone. Glede na ocene morda največ +5%. Ker so nekateri portoroški hotelirji kar precej navili cene, bodo ob teh podatkih njihove bilance uspeha na koncu leta kljub vsemu boljše.
Naši morski biologi na odpravi v Južnem Jadranu
Sagita v portoroški marini tik pred odhodom na Mljet
EXPO leta 2008 v Trstu?
Prihodnje leto naj bi bilo znano ali bo Trst izbran za sedež svetovne razstave EXPO 2008
Mesto se je na gostovanje že začelo pripravljati. Do takrat naj bi preuredili staro tržaško pristanišče na območju katerega bi se dogajala velika svetovna razstava. Projekte razvoja in prenove je 9. julija v Trstu predstavil predsednik pristaniške oblasti Maurizio Maresca, ki mu sicer oktobra poteče mandat. Del pristanišča od barko vij anskega nasipa do Adriaterminala bo v glavnem namenjen jadralnim in športno-rekreacijskim dejavnostim, območje do četrtega pomola pa kultumo-raziskovalnim dejavnostim. Na območju starega pristanišča naj bi našli svoje mesto muzeji, univerza, hoteli in gospodarske dejavnosti. Pristaniška oblast pričakuje podporo Občine Trst.
Glede pomola 7 (kontejnerskega terminala), v katerega je globoko vpeta tudi Luka Koper, so nastali »manjši problemi«, za katere »je odgovorna Luka Koper«, so prepričani v Trstu. Poleg kadrovskih problemov gre predvsem za upravičen strah pred nadaljnjim zmanjševanjem kontejnerskega pretovora. Ta se spet počasi seli nazaj v Luko Koper.
Z ukinitvijo meje ukinjeno tudi zamejstvo
Ali RTV Slovenija res misli ukiniti italijanski TV program v Kopru?
Slovenska manjšina v Italiji se že dolga leta, včasih bolj, včasih manj uspešno, bori za svoje manjšinske pravice in je v primerjavi z italijansko v Sloveniji pravi revček. Res pa je tudi, da so različne zamejske manjšinske organizacije rabile kar neverjetno veliko časa za spoznanje o bolj tesnem sodelovanju in skupne nastope. Uspešno »izbojevani« zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji sicer ni dal veliko od sebe, je pa naša soseda svetu pokazala, da skrbi za pravice manjšine - in nič več. Italijanska manjšina v Sloveniji letos res ni prejela toliko sredstev za svoje delovanje kot je želele, ima pa druge ugodnosti o katerih naši zamejci lahko le sanjajo. Zamejci vstop Slovenije v Evropsko unijo razumejo tudi kot priložnost zanje. Na nedavnem pogovoru na obisku v Ljubljani so poudarili naj Slovenija okrepi pozornost do obmejnega prostora. Pa vendar, ob številnih prijaznih srečanjih - in obljubah - nismo zasledili občutnejšega vključevanja manjšinskega gospodarstva v integracijske tokove, ne na tej ne na oni strani meje. Slovenska manjšina v zamejstvu mora prosjačiti za uresničevanje z zakonom določene dvojezičnosti, delovanje manjšinskega TV kanala...Na naši strani meje z Italijo, ki je po L 5. 2004 res ne bo več, pa se šušlja, da naj bi RTV Slovenija ukinila italijanski TV program RTV centra Koper- Capodistria. Ali torej z integracijskimi procesi v Evropi in ob ukinjanjih meja manjšina izgublja svojo identiteto, poslanstvo in vrednost in bo z ukinjanjem meje ukinjeno tudi zamejstvo, bi se morali vprašati.
Dominik S. Černjak obiskal Lokalni odbor Piran
Predsednik SMS, Stranke mladih Slovenije, Dominik S. Černjak je v sredo, 9. julija v Portorožu obiskal Lokalni odbor SMS Piran in se s člani pogovarjal o aktualnih problemih naše sodobne družbe. SMS v zadnjem času stopnjuje svojo politično aktivnost in spremlja tudi delovanje lokalnih skupnosti. SMS je prepričana, da bo na prihodnjih državnozborskih volitvah imela najmanj toliko (4) poslancev kot jih ima sedaj, računajo pa tudi na svojega evroposlanca. Na novinarski konferenci so mladi iz Pirana izpostavili problematiko glede izbire ustrezne turistične ponudbe v središču in okolici Portoroža. Zlasti Portorožu je treba vrniti nekdanji ugled mondenega letovišča. Predlagajo center za mladinski turizem, ki bi ga lahko razvijali na prostoru sedanjega avtokampa v Luciji pa vse tja do Ribiča. Tako bi mladi lahko uživali zdravo zabavo in ne bi motili ostalih gostov. Eden od problemov, ki ostaja aktualen, je ureditev mesta Piran. Dati mu je treba dušo in oživiti mestno jedro, so menili. V stranki mladih so mnenja, da je treba obiske letalonosilk (če že morajo priti) vnaprej najaviti lokalnim oblastem! Pozdravljajo univerzo na Primorskem. Opozarjajo na »politično elitni monopolizem« v piranski občini, za katerega je značilno, da večino, če že ne vse pomembnejše funkcije v gospodarstvu in lokalni oblasti zaseda manjša skupina med seboj tesno povezanih ljudi, ki menda v prvi vrsti zasledujejo privatne interese in šele nato splošni interes kraja in njegovih prebivalcev. Rezultat: gospodarstvo v piranski občini stagnira, v sosednji občini Izola se množi in krepi.
V petek, 4, julija je slovenska raziskovalna ladja Sagita z ekipo strokovnjakov piranska Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, pripela na otok Mljet v južnojadranskem morju in vplula v tamkajšnje Veliko jezero. Sodelavci Morske biološke postaje namreč tam raziskujejo pojavljanje meduz. Slovenski raziskovalci v sestavi prof. dr. Alenka Malej, dr. Valentina Turk, dr. Aleksander Vukovič, dipl. biolog Janez Forte, Tihomir Makovec in Franc Kravos so se pridružili mednarodni znanstveni odpravi projekta Meduza II, ki poteka v okvirih mednarodnih programov CREICO (Ekološke raziskave morja) in programa CAOS (oceanografska
opazovanja Jadranskega morja) z iniciativo in podporo NSF (National Science Foundation - Nacionalnega znanstvenega sklada ZDA) v višini 20.000 USD. Projekt je podprla tudi Vlada RS, v okviru sodelovanja s Hravaško. Sagita, ki je na Mljet odpotovala iz portoroške marine, se bo vrnila v Piran predvidoma v soboto, 19. julija, je zapisal Bemetič Vladimir.
Aforizmi
Korupcija - monopol bogatih Nadzorni sveti - davek potrošnikov
Evropske cene v Sloveniji prehitevajo evropske plače PG
Mladi Forum ZLSD pozdravlja odločitev Vlade RS
Mladi Forum ZLSD pozdravlja odločitev Vlade RS, da ne sklene dvostranskega sporazuma z ZDA o neizročanju ameriških državljank in državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Po našem mnenju bi tak sporazum pomenil kršitev ene temeljnih človekovih pravic -pravice do enakopravnega obravnavanja vseh in vsakogar.
V zadnjem času smo priča vse večjim pritiskom ZDA, ki želijo z dvostranskimi sporazumi preprečiti sojenja svojim državljankam in državljanom (predvsem vojakom) pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. V Mladem Forumu smo prepričani, da morajo tudi državljani in državljanke ZDA odgovarjati za svoja dejanja pred omenjenim sodiščem.
Slovenija kot ena izmed ustanoviteljic Mednarodnega kazenskega sodišča ne sme z ničimer ogroziti njegove neodvisnosti in učinkovitosti. Z majem 2004 bo postala polnopravna članica Evropske unije, ki je svoje smernice glede sklenitve dvostranskih sporazumov z ZDA sprejela že konec leta 2002, pred kratkim pa jih je še utrdila. EU nasprotuje neenakopravnemu obravnavanju državljank in državljanov ZDA in sklenitvi takih sporazumov, zato je bil po mnenju Mladega Foruma ZLSD skrajni čas, daje to storila tudi Slovenija.
Za ladje življenja in proti ladjam smrti
Mladi forum ZLSD odločno nasprotuje zadrževanju vojaških plovil, predvsem na jedrski pogon, v slovenskih teritorialnih vodah in na območju Severnega Jadrana. Po praškem povabilu in podpisu pristopnega protokola v Severnoatlantsko zavezništvo je postalo popolnoma nesmiselno nadaljevati z vabili vojaškim plovilom, ki v slovenskem prostoru povzročajo hude polemike, poleg tega pa tudi onesnažujejo.
Vsekakor je ob vstopanju v vojaško zvezo Nato potrebno izkoristiti redke pozitivne priložnosti, ki jih zavezništvo ponuja. Zato Mladi forum ZLSD poziva vlado, da obiske preusmeri v smer sodelovanja na področjih, ki so v nacionalnem interesu. Vladi predlagamo, da v naših vodah gostujejo plovila, ki opravljajo naloge obalne straže, civilne zaščite in ekološkega varovanja. To je za Slovenijo mnogo bolj pomembno, kot prisotnost onesnažujoče letalonosilke ali pa podmornice na jedrski pogon. Na področjih okoljevarstva je naša država do zdaj naredila premalo in bi lahko z mednarodnim sodelovanjem še veliko pridobila.
Luka Juri Predsednik Mladega foruma ZLSD
CENTER ZA SOCIALNO DELO PIRAN SE JE PRESELIL IZ PIRANA V LUCIJO Nov naslov:
Center za socialno delo Piran Obala 114, Lucija 6320 Portorož Telefon: 671 23 00 Telefaks: 671 23 09
Aleksander Frantar predsednik OO SLS Izola
Občinski odbor SLS Slovenska ljudska stranka Izola je na seji v četrtek, 3. 7. 2003 imenoval Aleksandra Frantarja za predsednika Občinskega odbora SLS Izola.
Imenovanje potrjuje Redni občni zbor članstva SLS Izola v jesenskem roku. Sedež OO SLS je v Gregorčičevi 74, Izola.
PIRAN NAJBOLJ AKTIVNO OBZIDNO MESTO
Nagrado za najbolj aktivno obzidno mesto v preteklem letu je iz rok predsednika obzidnih mest prejela Vojka Štular, županja Občine Piran, na 13. simpoziju obzidnih mest, ki seje odvijal od 9. do 13. junija v Waterfodu na Irskem.
Na simpoziju je Piran sodeloval tudi z dvema predavanjima na temo Obzidna mesta in piranski vrtec Mornarček. Milica Maslo, predstojnica Urada za družbene dejavnosti je predstavila delovanje svojega urada glede varovanja kulturne dediščine, mag. Tanja Tomič pa je kot primer dobre prakse predstavila projekt treh vrtcev iz Pirana, Ptuja in Škofje Loke na temo obzidja.
Kot vsako leto se je na začetku simpozija sestal tudi izvršni odbor. Piranska županja je izpostavila pomen sodelovanja Občine Piran in Občine Valletta z Malte ter najavila nadljevanje razgovorov za pripravo programa sodelovanja med občinama. Vodja Službe za mednarodno sodelovanje in protokol, mag. Nada Zajc pa je poročala o sodelovanju Pirana v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Piranski predstavnici sta člane izvršnega odbora seznanili tudi s projektom piranske osnovne šole Cirila Kosmača na temo Življenje mladih v zavetju obzidnih mest. Izvršni odbor je projekt podprl ter sklenil, da se poziv piranske osnovne
šole za sodelovanje mladih iz obzidnih mest objavi na internetni strani obzidnih mest.
Med samim simpozijem so potekali tudi ločeni razgovori. Kot napovedano na izvršnem odboru, sta se sestali delegaciji občine Piran in Občine Valletta. Županja Občine Piran in podžupan Občine Valletta sta program nadaljnjega sodelovanja združila v treh točkah. Valletta je z veseljem sprejela poziv piranske osnovne šole za sodelovanje v skupnem projektu. Prav tako sta obe občini podprli sodelovanju piranske fakultete za pomorstvo in promet, oziroma njenih podiplomkih študentov in malteškega Inštituta za pomorske pravne študije.
Vstop Slovenije in Malte v Evropsko unijo, ki bo maja naslednje leto, želita obe občini obeležiti tudi s kulturno izmenjavo in sicer marca naj bi folklorna skupina iz Pirana gostovala na Malti, v maju pa jim bo kulturna skupina iz Vallette vrnila obisk. Malteški sogovorniki so bili tudi zelo navdušeni nad novico, da seje pred dnevi piranska županja udeležila otvoritve nove linije, ki s katamaranom povezuje Piran z Benetkami, saj je eden od lastnikov
katamarana Maltežan.
Ob tej priliki je piranska županja malteško delegacijo povabila, da se z županom na čelu udeležijo otvoritve nove garažne hiše v Piranu. Malteški umetniki pa so septembra vabljeni na piranski extempore. Maltežani so obe povabili z veseljem sprejeli.
Piranska delegacija se je zaradi službenih obveznosti županje udeležila le prvega dela simpozija. Med svojim kratkim bivanjem na Irskem pa je piranska županja opravila zelo pomembne razgovore tudi v zvezi z izgradnjo golf igrišča. S posredovanjem irskega ministra za delo, kije bil aprila na obisku v Piranu, se je piranska županja sestala tudi s Frankom Higginsom, znanim konstruktorjem golf igrišč. Gospod Higgins je takoj izrazil svojo pripravljenost, da bi sodeloval pri projektu izgradnje golf igrišča v piranski občini. Piranska županja je njegovo pripravljenost za sodelovanje z navdušenjem sprejela ter ga z veseljem povabila na obisk v Piran letos jeseni.
Mag. Nada Zajc Vodja Službe za mednarodno sodelovanje in protokol Občine Piran
Razvoj navtičnega turizma
Slovenske marine bodo povečale svoje zmogljivosti s privezi v morju s sedanjih 1.365 na skoraj 2.000
gre s privezi v morju res že nekoliko na tesno sta na letošnji INTERNAUTICI opozorila direktor Marine Portorož d. d. Enes Loj o in kapetan Marine Marjan Matevljič. Kaže, da so v snovanju novih zmogljivosti najdlje prišli prav v Kopru. Strategija razvoja turizma v Mestni občini Koper 2002-2006 ugotavlja, da je turizem ena konkurenčnih prednosti tega območja, zato med ukrepe uvršča tudi gradnjo marine in komunalnih privezov. Župan MO Koper Boris Popovič je že imenoval oziroma pooblastil bivšega predsednika uprave holdinške družbe Istrabenz Janka Kosmino, da vodi delovno telo za pripravo projekta za zgraditev nove marine v Kopru, ki se bo raztezala od ustja Badaševice vse do Žusteme. V Kopru pričakujejo, da jim bo že do konca tega leta uspelo izpeljati ustrezne postopke glede spremembe srednjeročnega plana in prostorskih pogojev za gradnjo marine. Tudi v Marini Portorož d.d., ki je v skoraj tri četrtinski lasti Term Čatež d.d., imajo zamisli kako bi s pridom izkoristili veliko zapuščeno zemljišče pred marino (nekdanje lucijske soline) za razvoj kakovostnega turizma. Morda bo tu nastal pravi zabaviščni center, pridobili pa naj bi tudi nekaj privezov. Idejne zasnove je narisal arhitekt prof. Vojteh Ravnikar. Za navedeno območje naj bi Občina Piran sprejela tudi ustrezne urbanistične načrte. Nedvomno, da bo v bližnji bodočnosti treba povečati tudi piranski mandrač, kije sedaj prenatrpan in ne more sprejeti večjih plovil.
Kar precej zapleteno stanje je že nekaj let v izolski marini oziroma tamkajšnjem namenskem turističnem pristanišču (900 privezov). S pristaniščem dejansko upravlja družba Portimg d.o.o., kljub temu, da za to, kot trdijo v izolski občini, nima formalno-pravne podlage. Za koriščenje družba ne plačuje Občini Izola nobene dajatve! Zapleteni izolski »marinski« vozel razpleta celo ustavno sodišče. Do dokončne razrešitve primera tam ni za pričakovati nobenega bistvenega napredka, kar gre v škodo turizma.
Čeprav je slovensko morje relativno majhno, ponuja kar nekaj prostorskih možnosti tudi za razvoj kakovostnega navtičnega turizma. V n°vi marini v Kopru, ki se bo raztezala na območju od zaliva Badaševice pa Vse do Žusteme, bodo pridobili 600 n°vih privezov, od tega 150 komunalnih.
Po podatkih Statističnega urada RS Je bilo v letu 2002 v treh slovenskih marinah; portoroški, izolski in koprski, 1.365 privezov za plovila v morju (ne upoštevajoč komunalne) in skoraj prav toliko prostorskih možnosti za shranjevanje oziroma Prezimovanje plovil na kopnem. Skupna površina tega akvatorija meri
183.000 kvadratnih metrov. Zabeležili so 5.292 plovil, med temi 1.475 takih, za katere so bile sklenjene pogodbe za daljše čuvanje in so jih evidentirali kot stalna plovila. V letu 2002 se je v slovenskih marinah prehodno zasidralo 3.817 plovil, 1.137 pa je bilo nameščenih na kopnem, kar 4.155 plovil pa je uporabilo urejene obale marin za privez v morju. 26 % jih je plulo pod slovensko zastavo, 23 % pod nemško, 21% pod italijansko in 17 % pod avstrijsko zastavo.
Strategija razvoja slovenskega turizma ob naši obali navaja med temeljnimi razvojnimi usmeritvami tudi gradnjo dodatnih tovrstnih kompleksov v Kopru, Izoli in Portorožu - Seča. Da
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski u¥p
glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc j/Iaslov uredništva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Obala 125 Lucija,
6320 Portorož
TeL: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e * Pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Nledia Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
0bala 125, Lucija
Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 ehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper
Ustanovitelj in izdajatelj:
mrnmm
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%.
Na podlagi lO.člena Odloka o priznanjih Občine Piran (Uradni list RS, št. 6/96 in Uradne objave, št. 19/99 in 18/2002 ) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran "Zlati grb Občine Piran"
razpisuje
PRIZNANJE OBČINE PIRAN
Občina Piran vljudno vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 2003.
Občinski svet podeljuje priznanje :
ZLATI GRB OBČINE PIRAN
-	posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena
-	skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja ali dela.
Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati:
-	naziv in ime pobudnika,
-	ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke,
-	obrazložitev pobude,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.
Rok za oddajo prijave je 22. avgust 2003. Priznanje bo podeljeno ob prazniku Občine Piran.
Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisanem roku na naslov ; Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran “ Zlati grb Občine Piran “, Tartinijev trg 2,6 330 Piran.
Predsednica komisije Milena OBLAK-JUH, dr med.
ZDRAVSTVENI DOM PIRAN Cesta solinarjev 1, Lucija 6320 PORTOROŽ
OBVESTILO
O PRIČETKU DELOVANJA AMBULANTE ZA TURISTE V ZD PIRAN
V	poletnem času, v mesecih juliju in avgustu, deluje v Zdravstvenem domu Piran ambulanta za turiste v prostorih zdravstvenega doma v Luciji, na Cesti solinarjev 1, v bližini križišča za Marino Lucija. Delovni čas j e prilagojen poteku turistične sezone in sicer:
•	od 1. julija 2003 do 25. julija in od 18. avgusta 2003 do 31. avgusta 2003:
med delavniki od ponedeljka do petka od 7h - 11h in od 17h - 20\
Ob sobotah in nedeljah prevzame nujne primere turistov urgentni oz. dežurni zdravnik na isti lokaciji.
•	od 26. julija 2003 do 17. avgusta 2003 od 8.00 ure zjutraj do 20.00 ure zvečer z opoldansko pavzo med 14.00 in 16.00 uro vsak dan od ponedeljka do nedelje.
V	ambulanti za turiste deluje zdravstveni tim zdravnika splošne medicine in srednje medicinske sestre oz. zdravstvenega tehnika. Opravljajo vse zdravstvene storitve, ki sodijo v okvir nujne medicinske pomoči.
V	nočnem času se za nujne primere oglasite dežurni službi splošne medicine Zdravstvenega doma Piran v Luciji, ki deluje na isti lokaciji vsak dan od 20.00 ure zvečer do 7.00 ure zjutraj na telefonsko številko 05 677 33 20. V primerih življenjske ogroženosti kličite št. 112.
Nujne zobozdravstvene storitve je možno opravljati v dežurstvu ob nedeljah in praznikih ravno tako v Zdravstvenem domu v Luciji med 8.00 in 12.00 uro dopoldan.
Lucija, 20. 6. 2003
Tadeja Bizjak, dipl. MS Matjaž Krajnc, dr.med.
Glavna medicinska sestra Direktor ZD Piran
GO§POBAMSWO IN POLITIKA
Regijski gospodarski forum v Portorožu
Dohiteti evropsko povprečje -in pobrati ponujene milijarde
Na regijskem gospodarskem forumu 1. julija 2003 v kongresnem centru Hotelov Morje, ki sta ga sklicala ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin in Igor Bavčar, predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz, d.d., se je razvila živahna razprava kako, predvsem pa kdaj, naj Slovenija dohiti povprečje rasti gospodarstva EU - in koliko milijard tolarjev lahko v resnici pričakujemo iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Obeta se nam 55 milijard SIT. Če želimo dohiteti povprečje gospodarske rasti v EU v osmih letih, mora slovensko gospodarstvo letno rasti najmanj 4,5 odstotne točke hitreje od evropskega povprečja.
Igor Bavčar, Renata Vitez, Matjaž Logar.
Ministrica dr. Tea Petrin je na začetku poudarila, daje politika podjetništva in konkurenčnosti Ministrstva za gospodarstvo strateško usmerjena na uveljavljanje novega koncepta gospodarske rasti nove ekonomije, ki temelji na idejah, znanju, informacijah in novi tehnologiji in večkrat tudi poudarila potrebo po skupnem sodelovanju vseh gospodarskih dejavnikov in večjo stopnjo soglasja o razvojnih prioritetah. Z udeleženci, lahko bi dejali smetano primorskega gospodarstva, so se pogovarjali poleg ministrice in Igorja Bavčarja mag. Mateja Mešl, državna sekretarka za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, Renata Vitez, državna sekretarka za področje ekonomskih odnosov s tujino in Matjaž Logar, državni sekretar za področje notranjega trga.
Ministrica je predstavila tudi ukrepe programa za uresničevanje politike podjetništva
in konkurenčnosti za obdobje do leta 2006, ki so zajeti v treh sklopih: znanje in razvoj, izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij, spodbujanje podjetništva in izkoriščanje podjetniških priložnosti. Med ključnimi cilji programa Znanje in razvoj so povečanje skupnih vlaganj od 1,5 % BDP na 2% BDP, povečanje tehnološke zahtevnosti proizvodcv in storitev ter povečanje deleža inovativnih podjetij, od 28% v Sloveniji Jo 40% v Evropski uniji. Med ključnimi cilji programa Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij sodijo zmanjševanja zaostanka v produktivnosti, merjeni v BDV na zaposlenega za Evropsko unijo, torej bi morali zmanjšati zaostanek za tri krat in povečati delež tehnološko zahtevnih proizvodov v celotnem izvozu od 26% v Sloveniji do 50 % v Evropski uniji. Kako to doseči? S spodbujanjem podjetništva in izkoriščanjem podjetniških priložnosti.
S polnopravnim članstvom v EU (1. maja 2004) bo Slovenija v celoti prevzela trgovinsko politiko Unije in se podredila skupni zakonodaji EU. Pred vstopom pa nas čaka še ogromno dela, diplomatskih, gospodarskih in še kakšnih spretnosti in če parafraziramo Kardelja, tudi EU nam ne bo sama po sebi prinesla sreče, pa vendar, ponujajo se nam lepe milijarde. Iz evropskega regionalnega razvojnega sklada naj bi v treh letih dobili (in tudi porabili) 55 milijard tolarjev za pospeševanje strukturnih sprememb, odpravo ključnih strukturnih neskladij in vzpostavljanje razvojne infrastrukture. Evropska sredstva bodo, kot je dejala mag. Mateja Mešl, nakazana v državno blagajno in država bo ta sredstva pomoči dajala posameznim podjetjem, ki se bodo prijavila na razpis in bodo imela potrjene ter izvedene programe. Prepričana je, da bo Slovenija znala izkoristiti ponujeni denar. Pot do milijard pa le ni tako preprosta kot se zdi. Ministrica ni navdušena nad preveliko drobitvijo sredstev, saj bi po njenem mnenju bil učinek veliko slabši. Za naivne gospodarstvenike so milijarde tako rekoč že tu, za resne pa še visoko v zraku. Znano je, da se pri bruseljski blagajni pomoči gnete kar cela množica držav, regij in podjetij. Slovenija mora najprej plačati članarino, ki bo znašala kar precej več od obljubljenih milijard. Ali bo neto plačnica bomo kmalu izvedeli.
Ob tem se postavlja vprašanje kakšna bo vloga lokalnih skupnosti pri črpanju omenjenih sredstev in ali lahko tudi one kandidirajo? Vojka Štular je na forumu povedala, da Občina Piran pripravlja kar nekaj projektov, s katerimi lahko računa tudi na sredstva EU. Več prisotnih je tudi zanimalo kaj od tega lahko pričakuje turizem? Odgovor: Za razvoj državne infrastrukture (morda vkopana cesta v Portorožu) da, za gradnjo hotela, kjer je vključen privatni kapital, skorajda ne. V razpravi na forumu so sodelovali Bruno Korelič, ki je ponovno poudaril prednosti posodobljenih blagovnih tokov. »Nikakor ne morem sprejeti izjav nekaterih ministrov, naj si Luka Koper sama zgradi drugi tir«. Danilo Daneu je govoril predvsem o potrebi prostorskih možnosti za razvoj turizma. Boris Nemec iz novogoriškega Hita se je zavzel za blažjo fiskalno politiko do igralniškega prihodka, ki pomeni v bistvu izvoz storitev. Miroslav Klun, sežanski župan meni, da je problem Lipice problem države, ki mora ustrezno spremeniti zakonodajo. Tomaž Može je predlagal, da bi Kobilarno Lipica država oddala v koncesijo kakšnemu sposobnemu primorskemu podjetju.
Pogodba o prenovi starega hotela Palače
Županja Občine Piran Vojka Štular in predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz d.d. Koper Igor Bavčar sta 26. junija 2003 v občinski palači v Piranu podpisala pogodbo o oddaji in prenovi starega hotela Palače v Portorožu. Leta 2006 že prvi gosti?
Piranska županja Vojka Štular in predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz Igor Bavčar podpisujeta pogodbo o oddaji in prenovi starega hotela Palače.
Palače hotel, ob njegovem nastanku leta 1912 imenovan Kur-Hotel, je desetletja blestel v prečudovitem parku sredi Portoroža in ljudje ga niso zastonj cenili kot biser turizma.
najbolj jih poznajo znani akterji, vendar jih sedaj nima smisla pogrevati. Hotel je postal sinonim sramote in nesposobnosti, ne le portoroškega, marveč tudi slovenskega turizma. Zgražanja nad stanjem niso imela učinka. Portorož pa je s tem močno izgubljal! Zgradba je začela hitro propadati, celo izropali sojo. Lastnica hotela - Občina Piran - sije kar nekaj časa prizadevala poiskati solidno družbo, ki bi bila sposobna sprejeti izziv - in kot vse kaže - uspela. Vsi upi so sedaj usmerjeni v Istrabenz.
Plače hotel - nič več nacionalna turistična sramota.
Svečani podpis pogodbe
Zgradila ga je avstrhska pivovarska družba Puntigam. Cez nekaj let je menjal lastnika, kupila ga je družba Kozulič iz Trsta, služil pa je tudi za potrebe vojske v času cone B STO. Prvo pravo turistično sezono beležijo po letu 1954. Njegovo usodo so skoraj zapečatili, kdo drug kot domačini, Pirančani, ko so pred skoraj desetletjem zasnovali dolgoročne zakupne pogodbe za 99 let, ki niso bile nikoli uresničene in kot epilog njegove nesreče so že osem let zaprta vrata. Ključ vanje je vtaknil bivši direktor Hotelov Palače Bogdan Valentin, s čimer se je pohvalil na turističnem forumu v Rogaški Slatini. Občina Piran, Toncity Pacific Investicije in Hoteli Palače so 11. 10. 1994 podpisali pismo o nameri, s katerim j e Občina Piran izjavila svojo pripravljenost prenesti objekt hotela Palače v Portorožu za dobo 99 let podjetju, ki bo hotel obnovilo in upravljalo v skladu s pogoji v skupno izraženi nameri. Še prej pa zgradba postane spomenik meščanske arhitekture (po odloku občine). Država se je tako izognila vseh morebitnih dajatev ali neposredne pomoči. Povedati je treba tudi to, da se Hoteli Palače takrat niso mogli olastniniti v celoti, ker niso bili »certifikatsko« sposobni in takratna ocenjena knjigovodska vrednost stare zgradbe se izvzame iz bilance stanja Hotelov Palače. Lastnica hotela Palače in kajpak tudi velikega parka, postane Občina Piran. V nasprotnem primeru bi celotni Hoteli Palače prešli v last Slovenske razvojne družbe (SRD). Zgodb o »Palače hotelu« je še veliko,
------ Svečani podpis pogodbe o
oddaji in prenovi starega hotela Palače zagotavlja, da bo slovenski turistični očak že čez dve leti in pol, torej spomladi leta 2006, zaživel v vsem svojem sijaju in sprejel prve visoke goste. Hotel s petimi zvezdicami bo imel 220 sob, igralnico (področno enoto Casinoja Portorož?), vvellness, manjše kongresne dvorane in še vrsto zanimivosti za prijeten oddih. Skoraj hkrati iz izgradnjo hotela naj bi država poskrbela za vkopanje regionalne štiripasovnice, kar bo središču Portoroža dalo čisto drugačen izgled in turistični utrip.
Ustanovili bodo skupno gospodarsko družbo Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o.
Z namenom uresničitve skupnega cilja in upravljanja starega hotela Palače bodo ustanovili skupno gospodarsko družbo Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o., z osnovnim kapitalom 3,4 milijarde SIT, v kateri Občina Piran vloži nepremičnino starega hotela Palače kot stvarni vložek, ki je ocenjena na 1,1 milijarde SIT, in si tako pridobi poslovni delež v višini 23,33 %.
Občina Piran bo imela enega predstavnika v nadzornem svetu
družbe. Novoustanovljena družba Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. bo v roku 30 mesecev od sklenitve družbene pogodbe oziroma največ 24 mesecev od pridobitve gradbenega dovoljenja, zagotovila prenovo starega hotela Palače.
Konzorcij Istrabenz, d.d., Hoteli Palače, d.d. in Hoteli Morje d.d., se zavezuje v prenovo vložiti najmanj 20 milijonov EUR in se zavezuje z obratovanjem hotela zagotoviti najmanj 50 novih delovnih mest. Kmalu bo tudi znano kdo bo direktor nove družbe. Konzorcij je z razvojnim programom nakazal pripravljenost po dodatnem vlaganju v izgradnjo novega hotela v neposredni bližini Avditorija in vključitev Avditorija v programsko vsebino turistične ponudbe, v razvoj nove ponudbe in nove vsebine na lokaciji skladišča soli v Portorožu; v izvedbo dodatni zmogljivosti na območju portoroške vrtnarije ter zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest za svoje potrebe v garažnih hišah.
Občina Piran bo vodila postopke za sprejem prostorskih aktov za navedena območja.
Konzorcij se zavezuje tudi, da bo zagotovil vse garancije, poroštva in druga potrebna jamstva za pridobitev finančnih sredstev za prenovo starega hotela Palače.
Temeljna določila družbene pogodbe
Vrednost vložka občine Piran je ocenjen na 1,1 milijarde SIT, skupni vložek obeh družbenikov pa znaša kot rečeno 3,4 milijarde SIT. Občina Piran ima 70 od 300 glasov (23,33%). Občini pripada, v primeru izplačila dobička, udeležba na dobičku po letu 2020, in sicer v deležu 10 % od izplačanega dobička ostalim družbenikom, ki gaje občina dolžna reinvestirati v razvoj turistične infrastrukture kraja. Občina ne more prenesti svojega deleža pred letom 2012; družbeniki si vzajemno priznavajo predkupno pravico glede svojih deležev. Občina Piran ne more izstopiti iz družbe pred letom 2020; po tem datumu pa lahko izstopi iz družbe izključno z zemljišči, ki jih občina vloži v družbo kot stvarni vložek, katera pa mora dati v najem izključno tej novoustanovljeni družbi. Skupščina odloča z večino glasov. Za pomembnejše odločitve skupščine je potrebno pridobiti soglasje predstavnika občine v skupščini.
Franc Krajnc, Primorski utrip
Reševalec na motorju
Obalna Prehospitalna enota (PHE) bo verjetno že 1. avgusta letos dodatno povečala in posodobila pripravljenost za nujno medicinsko pomoč, zlasti tudi ob prometnih nesrečah. Obalne občine so financirale nakup motoija, ki ga bo vozil usposobljeni medicinski tehnik - reševalec - in bo vedno povezan z dežurnim zdravnikom PHE.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Zdravstvena zavarovalnica Triglav
Zavarovalnica Triglav bo v sklopu zavarovalne skupine zaokrožila svojo ponudbo s storitvami zdravstvenih zavarovanj. S tem bo udejanjila dolgoročno poslovno usmeritev celovitega ponudnika vseh vrst zavarovanj.
Triglav, Zdravstvena zavarovalnica d.d. bo tako na zavarovalnem trgu v začetku leta 2004. Od 2. julija pa se že predstavlja tudi na samopostrežnih terminalih za potrjevanje podatkov elekronskih zapisov na kartici zdravstvenega zavarovanja.
Na fotografiji Primorskega utripa: Predstavitev Triglav, Zdravstvene Zavarovalnice v Ljubljani.
Predstavniki Zavarovalnice Trigl d-d., in nosilci projekta specializira TRIGLAV,	Zdravstve
zavarovalnice, d.d., so na novinar konferenci in poslovni predstavitv četrtek, 19. junija 2003, v Ljubiji Predstavili projekt specializirt Triglav, Zdravstvene zavarovalni d-d. Odločitev Zavarovalnice Trig Za vstop na trg slovensl zdravstvenih zavarovanj, kot povedal Milan Tomaževič, predsed: uprave Zavarovalnice Triglav, izh 12 dolgoročnih poslovnih usmeri skupine Triglav. Zavarovalnica Trig Se kot največji slovenski zavaroval Prek projekta specializira zdravstvene zavarovalnice priključ tudi evropskim integracijsk Postopkom in smernicam na podn> zdravstvenih zavarovanj. Trigl Zdravstvena zavarovalnica, d.d., lrua svoj sedež v Kopru na Ferrar td v Kopru in katere osnov dejavnost je razvoj produktov 'zvajanje vseh vrst zdravstver Zavarovanj, bo slovenske! Zavarovalnemu trgu kot nov ponudi zdravstvenih zavarovanj tr Ponudila tovrstna zavarovat Predvidoma v drugem četrtle' Poslovnega leta 2004. Večinski lasti zdravstvene zavarovalnice Zavarovalnica Triglav (95,2°/ Predsednik uprave je Gregor Strmčn ^ an uprave pa mag. Ivan Gracar, c : dolgoletnimi zavarovalniški: zkušnjami. Specializira ravstvena zavarovalnica vidi svt Poslovno priložnost v novostih, ki v sistem zdravstvenih zavarov;
'oveniji prinesla nova ozirot Prernenjena zakonodaja s podroi Nravstvenega varstva ravstvenega zavarovanja. Obem 2h sPecializirana TRIGLA vw[aVvtVena zavarovalnica, d.d., jučena tudi v kartični siste ^^ravstvenega zavarovanja. In kot Poslovni predstavitvi pouda
generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Borut Miklavčič, ZZZS pozdravlja vključitev zavarovalnice v svoj sistem, saj bodo odslej vsi trije izvajalci zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji uporabljali enoten sistem kartice.
Kot je na poslovni predstavitvi povedal član uprave Zavarovalnice Triglav Vladimir Uršič, potekajo v okviru skupine Triglav že od sredine leta 2001 obsežne strokovno organizacijske aktivnosti v zvezi z implementacijo zdravstvenih zavarovanj. Na projektu specializirane zdravstvene zavarovalnice je vse do danes sodelovalo preko 35 strokovnih sodelavcev iz Slovenije in Evropske Unije. Registracija zdravstvene zavarovalnice je bila zaključena 18. novembra 2002 na Okrožnem sodišču v Kopru, 3. junija 2003 pa je zdravstvena zavarovalnica podpisala pogodbo o vključitvi in uporabi sistema kartice zdravstvenega zavarovanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Danes pri Agenciji za zavarovalni nadzor potekajo še postopki specializacije zavarovalnice oziroma registracije dejavnosti opravljanja zavarovalnih poslov izključno zdravstvenih zavarovanj. Slednji bodo predvidoma zaključeni v drugi polovici letošnjega leta.
S svojim strokovnim znanjem in bogatimi zavarovalniškimi izkušnjami bo TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., prispevala k širši ponudbi zdravstvenih zavarovanj. Trgu bo namreč ponudila celotno paleto zdravstvenih zavarovanj, in sicer v skladu z veljavno slovensko zakonodajo. Ob tem bo pripravila še ponudbo zavarovalniških produktov, ki bodo postali zanimivi ob predvideni spremembi zakonodaje s področja zdravstvenega zavarovanja. Tako bo zavarovalnica v drugem četrtletju leta
2004 ponudila prostovoljna dopolnilna, vzporedna, dodatna, nadomestna in posebna obvezna ter asistenčna zdravstvena zavarovanja, je na predstavitvi pojasnil mag. Ivan Gracar, član uprave TRIGLAV, Zdravstvene zavarovalnice, d.d. Hkrati s tem bo zdravstvena zavarovalnica stremela k omogočanju boljših pogojev tudi za izvajanje zdravstvenih in z njimi povezanih storitev. Nova zavarovalnica namreč želi biti prilagodljiv in zanesljiv partner pri izvajanju vseh vrst prostovoljnih in posebnih oblik zdravstvenega zavarovanja. »Zato smo ponudbo zdravstvenih zavarovanj pripravili po meri posameznika-po meri človeka«, je še zaključil mag. Ivan Gracar. TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, v slovenski sistem zdravstvenega varstva vstopa^ z dolgoročnimi razvojnimi cilji. Želi postati uspešna in učinkovita privatna zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji ter ob tem aktivno sodelovati pri postavljanju normativnih okvirov in standardov sistema privatnih zdravstvenih zavarovanj. »Želimo pospeševati privatizacijo izvajalcev zdravstvenih storitev in sodelovati v razvoju privatnih zdravstvenih zavarovanj na tujih trgih,« pravi Gregor Strmčnik, predsednik uprave TRIGLAV, Zdravstvene zavarovalnice, d.d., ter dodaja: »Postati namreč nameravamo pomemben subjekt sistema zdravstvenega zavarovanja, ki bo s konkurenčno ponudbo in kakovostnimi storitvami v kar naj večji možni meri pokrival potrebe prebivalstva in prispeval k nadaljnjemu povečevanju ravni zdravstvenega varstva«, je povedal Igor Strmčnik.
Marino Antolovič odhaja v Opatijo
Marino Antolovič, direktor delniške družbe Hoteli Moije Portorož, ki je v lasti Istrabenza, v skladu s kadrovskimi premiki te družbe odhaja v Opatijo, kjer bo vpeljal tamkajšnji kompleks hotelov Adriatic, ki ga je pred nedavnim kupil Istrabenz Koper. Ni znano ali je premestitev začasna ali trajna in kdo bo vodil Hotele Morje, tudi ne, ali bo kakšno novo »strokovno nalogo« dobil tudi direktor Hotelov Palače Danilo Daneu.
Razvoj
Nova naložba v Lipici
Družba Casino Portorož d.d. je investirala v prenovo Grand Casinoja Lipica in hotela Maestoso 530 milijonov tolarjev, popestrila tamkajšnjo ponudbo in še bolj utrdila sodelovanje z javnim zavodom Kobilarna Lipica. Slavnostni otvoritveni trak sta 13. junija 2003 prerezala Aldo Babič, predsednik uprave Casino Portorož d.d. in mag. Janez Rus, v.d. direktorja Kobilarna Lipica.
Mag. Janez Rus in Aldo Babič odpirata prenovljene prostore Grand Casinoja Lipica
V družbi Casino Portorož d.d. in v javnem zavodu Kobilama Lipica skrbijo za dobro počutje gostov, pa čeprav vsak na različnih področjih. Z novimi naložbami v prenovo Grand Casinoja v Lipici in hotela Maestoso so se približali osnovnemu strateškemu cilju razvoja visokega turizma v naši lepi zeleni oazi Lipici. Poslanstvo javnega zavoda j e zagotavljanje vrhunske ravni dela na področju reje lipicancev in konjeništva ter varovanje, ohranjanje in razvoj kulturne in naravne dediščine. Aktualne razprave o bodočih statusnih in organizacijskih spremembah v javnem zavodu ponujajo izhodišča za razrešitev sedanjih konceptualnih dilem in nakazujejo razvoj v smislu optimalizacije osnovne dejavnosti in združljivosti dodatnih dejavnosti, ki so že, ali pa bi jih bilo še smiselno vgraditi v celoten kompleks, je na novinarski konferenci pred slavnostno otvoritvijo prenovljenih prostorov poudaril mag. Janez Rus, v.d. direktorja JZ Kobilama Lipica. Vizija Casinoja Portorož pa je postati eno izmed vodilnih igralniških podjetij v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, je dejal Aldo Babič, predsednik uprave Casino Portorož d.d.
Mag. Janez Rus: Sinergični učinki
»Gre za odločitev, ki je plod situacije, v kateri je ta trenutek javni zavod - in predstavljam si tudi - Casino Portorož. Med javnim zavodom in Casinojem Portorož je v veljavi dolgoročna pogodba, ki sicer seže nazaj trindvajset let, kar pomeni, daje vsekakor iz poslovnih razlogov nujno in racionalno iskati rešitve, ki so sprejemljive tako za javni zavod, kakor tudi za igralništvo in na tej podlagi pričakujemo pomembne sinergične učinke«.
Aldo Babič: Gradimo strateško partnerstvo in izboljšujemo kakovost ponudbe
»Izzivi stalnih sprememb in konkurenčni položaj, v katerem se je znašlo tudi igralništvo, zahtevajo tudi nenehne investicije v izboljšave, predelave in spreminjanje prostora znotraj igralnic, kakor tudi ostalih prostorov, ki zaokrožajo podobo naše ponudbe.
Naš namen v Lipici je bil ta, da s posegom v igralniški prostor zagotovimo preplet osnovne ponudbe igralnih avtomatov in igralnih miz, do zagotovitve več funkcionalnih prostorov za zabavo gostov, razna srečanje, turnirje, kakor tudi ostalo dodatno dopolnilno ponudbo in mislim, da nam je s projektom prenove Grand Casinoja Lipica in hotela Maestoso tudi uspelo. Ob tem moram poudariti, da nam je bilo pri teh naložbah pomembno vodilo dvig kakovosti. Torej se nismo zadovoljili zgolj z investicijo v prostore in opremo, ampak tudi v tako imenovane človeške resurse. Prav na tem področju vlagamo tudi veliko skupaj z Lipico. Državno lastništvo igralnice in kobilarne je lahko samo še prednost in spodbuda za tesnejše sodelovanje. Interes Casinoja Portorož je, da se tudi hotel Maestoso postavi v novi preobleki in da ponudimo gostu to, kar pričakuje. Kajti ne predstavljam si hotela, ki bi bil neprimeren za to destinacijo, kaj šele za igralniško«, je povedal Aldo Babič.
Enovita prenova
Nova restavracija v hotelu Maestoso v Lipici, ki lahko služi tudi za razna srečanja in manjše kongrese.
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
Prenova hotela Maestoso in Grand Casinoja Lipcaje bila enovita, s ciljem združiti zmogljivosti za doseganje skupnih ciljev.
Investitor Casino Portorož d.d. je začel s prenovo igralnice v Lipici že meseca februarja letos po projektih, ki jih je izdelalo podjetje Akropola d.o.o. iz Ljubljane. Odgovorni projektant je bil Franc Erjavec, kije projekt tudi podrobno predstavil Na željo igralcev seje vodstvo odločilo preseliti celotno igralniško dejavnost iz dveh etaž v eno in tako neposredno povezati žive igre s salonom avtomatov. S tem je igralnica v pritličju pridobila velik impozanten prostor za prireditve in novo restavracijo. Ta prostor bo lahko služil tudi drugim namenom, za manjše kongrese, srečanja in podobno. Restavracija je povezana tudi z novo kuhinjo, v igralnico j e mogoče vstopiti neposredno iz hotelskega snack bara. Novost so tudi tekoče stopnice, ki vodijo obiskovalce iz pritličja v nadstropje, do atraktivnih igralniških površin. Tako so skupaj pridobili okrog 500 kvadratnih metrov novih prostorov. Naložba v prenovo Grand Casinoja Lipica in hotela Maestoso je družbo Casino Portorož d.d. veljala 530 milijonov tolarjev.
Izhodišča in cilji javnega zavoda Kobilarna Lipica
Kobilarna Lipica je izjemen kulturno zgodovinski spomenik v nacionalnem in svetovnem merilu.
Z zakonom o Kobilami Lipica (Ur. L. št. 29/96) je bila kobilama razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje v skladu z zakonom Vlada Republike Slovenije. Iz tega sledi, da ustanovitelj daje tudi določena soglasja k sklenitvi dolgoročnih pogodb, katerih predmet so lipicanci, soglasje dolgoročnim najemnim pogodbam in nadzira zakonitost dela v zavodu. Zavod nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. V okvira javnega zavoda sta organizirani dve organizacijski enoti; Organizacijska enota Kobilama kot javna služba in Organizacijska enota Gostinstvo in turizem .
Med osnovno poslanstvo javnega zavoda sodi zagotavljanje vrhunske ravni dela na področju reje lipicancev in konjeništva ter varovanje in ohranjanje kulturne in naravne dediščine tega kraja.
Vlada Republike Slovenije je 30. januarja 2003 določila program varstva in razvoja Kobilarne Lipica za obdobje 2002 do 2005. Temeljni programski akt nakazuje koncept dolgoročnega razvoja Kobilarne Lipica in je osnova za izdelavo prostorske dokumentacije za zavarovano območje Kobilama Lipica. Gre tudi za vprašanje razrešitve dosedanjih konceptualnih dilem in nakazuje možnosti za usklajen razvoj osnovne dejavnosti in združljivosti dodatnih dejavnosti v tem konjerejniškem komplekssu. Kobilama Lipica je izvorna kobilarna ene najstarejših kulturnih pasem konj - lipicanca, območje Kobilarne Lipica pa je edinstvena in edina mikrolokacija, ki zagotavlja pogoje za vrhunsko rejo lipicanca. Kobilama Lipica je tudi naj starejša evropska kobilama.
Republika Slovenija si ob vstopu v EU prizadeva za priznanje mednarodnega statusa kobilarne kot rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za Lipicanca
Vrednote kobilarne so hkrati tudi izjemen poslovni potencial.
Njen razvoj jev bodoče potrebno usmerjati tako, da bo kar najbolje izkoristil obstoječe potenciale, kar pomeni predvsem prostorsko usklajevanje primarnih in sekundarnih vsebin dejavnosti. Vsekakor je naj večji potencial kobilarne njena znana identiteta. Morda je v teh programih preskromno postavljeno vprašanje njenega nadaljnjega ekonomskega razvoja, kajti znano je, da seje obisk kobilarne v primerjavi z leti pred osamosvojitvijo dobesedno prepolovil. Državi kot lastniku preostaneta samo dve možnosti, da omogoči njen nadaljnji prostorski in siceršnji razvoj ter dovoli ustanavljanje tržno zanimivih programov, ali pa krije izgubo.
Igralnica v Lipici je že ena takih zanesljivih dejavnosti, ki lahko gmotno pripomore k razvoju kobilarne in kraja, zato se nekako čudno slišijo nekatere izjave o omejevanju in celo izločitvi tega dela dejavnosti iz Lipice in preselitev v Sežano.
Mediteran festival popestril Izolo
Mediteran festival j e zanimiva poletna kulturna prireditev v Izoli, ki obiskovalcem prinaša zanimive nastope glasbenikov z vseh kontinentov sveta. Prvi dan festivala se je zgodil prav na dan občinskega praznika, 11. julija zvečer na Manziolijevem trgu. Praznični večer se je začel z nastopom domačega 3 Big Banda in Kosovnih odpadkov, superskupine glasbenikov iz Vidma in okolice. Na fotografiji Primorskega utripa: Županja Breda Pečan pozdravlja glasbenike
Poletje v Epicentru Piran
Julij - avgust 2003, od ponedeljka do petka.
Epicenter je odprt od 8.00 do 14.00 ure in od 20.00 do 22.00 ure. Računalnica od 10.00 do 14.00 ure in od 20.00 do 22.00 ure.
Vsak ponedeljek od 20.00 do 21.00 ure na Trgu 1. maja ustvarjanje iz školjk, kamenčkov...
Epi na pomolu (pri rdečem svetilniku) - vsak četrtek ob 20.00 uri lovimo ribe z Oradelo.
Nočni pohodi z baklami, dan v solinah, safari po reki Dragonji v Uvali. Tel. 05/ 67 10 380. Program Športnega centra Piran: Na stadionu nad Piranom od ponedeljka do petka. Za osnovnošolce od 7.30 do 10.00 ure pod geslom »Rad-a se igram z žogo«. Aktivnosti bo vodila Andreja Juraga, prof.
Za dijake in študente od 18.00 do 20.00 ure — košarka, nogomet, rokomet... Športne aktivnosti so brezplačne. Tel.: 673 45 16.
s FUjiFiLM Canon oufmpus pentax
-Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok
-Prodaja ročnih ur priznanih znamk:
tissot ZZERO
Lr-Jj
m

TPC Luciji, Obala 114. 6320 Portorož
Sv. Peter
Za vaški praznik tudi nove pridobitve
Svečano podelili diplome FPP
V slavnostno okrašeni dvorani v Grand hotelu Emona so v torek, 24. junija 2003 podelili diplome visokošolskega strokovnega programa (tehnologija prometa, pomorstva; navtika in ladijsko strojništvo, prometno energetska tehnika), univerzitetnega programa (tehnologija prometa) in tri magistrska dela podiplomskega študija prometnih ved Univerze v Ljubljani - Fakultete za pomorstvo in promet Portorož..
Dekan prof. dr. Jurij Kolenc, oblečen v togo, j e promoviral 19 diplomantov visokošolskega strokovnega programa pomorstva (redni in izredni študij), 34 diplomantov visokošolskega strokovnega programa Tehnologije prometa (redni študij), 33 diplomantov visokošolskega strokovnega programa Tehnologije prometa (izredni študij), 24 diplomantov Tehnologije prometa - univerzitetni programa (redni in izredni študij) in 3 magistre podiplomskega študija Prometnih ved. Magistri so postali: Teodora Sulič (mag. delo: Upravljanje zalog v stohastičnih mehkih pogojih), Nataše Velentič Rakar (mag. delo: Podjemnik multimodalnega prevoza v funkciji racionalizacije proizvodnje prometnih storitev) in Uroš Koželj (mag. naloga: Računalniški nadzor nad zalogo vozil z upravljanjem voznega parka v podjetju Intereuropa d.d.). Podelil je tudi priznanje študentom z nadpovprečnimi študijskimi rezultati. Priznanje je prejel tudi vodja skupine študentov FPP, ki je čistila onesnaženo obrežje z nafto v Španiji. V imenu študentov se je profesorskemu zbora zahvalil Samo Brglez, predsednik študentskega sveta. Za glasbeni nastop so poskrbeli Pudding Fields. Njihov saksafonist je diplomant FPP s kar dvema diplomama. Svečane podelitve diplom se je udeležila tudi županja Občine Piran Vojka Štular.
Tudi letošnji, sicer že tradicionalni, vaški praznik od 26. do 29. junija je minil v prijetnem vzdušju z bogatim kulturnim in športnim programom
V Svetem Petra so ljudje, ki s svojo pridnostjo, skupnim delom ustvarjajo prihodnost - in vsako leto znova organizirajo prijeten vaški praznik. Organizatorja vaškega praznika sta bila Društvo Sloga in Krajevna skupnost Sv. Peter.
Že prvi dan, v četrtek 26. junija je bilo zanimivo. Na igrišču pri osnovni šoli so odprli večnamenski objekt, za postavitev katerega so, kot nam je povedal Vili Špeh, predsednik TD Sv. Peter, vložili okrog 1000 prostovoljnih delovnih ur. Tam so postavili tudi veliko novo težko kamnito mizo, ki jim jo je zagotovil kamnosek Čeligo. Sicer pa so pridobili tudi nekaj sponzorjev. Začel seje tudi štiridnevni mednarodni nogometni turnir, ki gaje organiziralo domače športno društvo Sv. Peter. Za lovoriko se je borilo kar 32 ekip. Na otvoritev
večnamenskega objekta so prišli tudi predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran Milica Maslo in direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič. Igral je Bambus band. Slavko Ivančič pa je udeležencem zapel njegovo zmagovito pesem na MMS »Ko mene več ne bo«.
Naslednji dan, 27. junija zvečer je bil v tamkajšnjem Kulturnem domu kulturni program. Predstavili sta se skupina Lazonta z istrskimi tradicijskimi motivi in dramska skupina iz Prosvetnega društva Slovenec iz Boršta z igro Pokvaijeno dvigalo, ki jo je napisala Nadja Švajger. V soboto, 28. junija popoldan je pri muzeju Tonina hiša nastopila dramska skupina »Združenje Italijanov iz Kaštela z igro Noi Casteljani ... Peto de ferro di Ruggero Paghi.
Zvečer je bi srečelov, prejšnja leta tudi tombola. Obiskovalce sta zabavala ansambel Fijaka in Victory. Ob prazniku sta bili tudi dve predavanju; kako pridelati dobro vino in kako pridelati dobro oljčno olje. Bila je tudi razstava slik slikarja Janeza Suhadoljčana - Suhega. Tradicionalne procesije za vaški praznik zaradi slabega vremena ni bilo. Maša je bila v cerkvi.
POLETNI UTKIP
Pet let Hipermarketa v Kopru
Banka j

Hiteli so po nakupih
x nx: x /r
Foto: Tomaž Primožič/FPA"
V soboto, 12. julija 2003 je nakupovalni center Hipermarket v Kopru praznoval že svoj peti rojstni dan. Namreč natančno 14. julija 1998 je Poslovni sistem Mercator odprl vrata takratnega naj večjega nakupovalnega centra na Obali. Otvoritveni trak je simbolično prerezal takratni predsednik države Milan Kučan. Hipermarket, kot ga imenujemo, je zrasel na 7700 m2 Površine in ponuja kar več kot 30.000 različnih izdelkov. Naložba je znašala 4 milijarde SIT. Hipermarket vsako leto slavi svoj rojstni dan in pripravi bogat program za potrošnike. Letos so se lahko obiskovalci Hipermarketa zavrteli ob glasbi skupine Faraonov. Nekaj pesmi pa so odpeli tudi mlada pevka Vlenia Zobec, kije letos zmagala na slovenski popevki kot debitantka, Vlado Jeremič, pevec ki že nekaj let sodeluje na Melodijah morja in sonca ter energična Sendy, ki je tudi Povezovala program. Daje bilo vzdušje ta pravo pa je poskrbela vse bolj Priljubljena skupina na Obali
Kapunjera.com - partymakers, ki so poskrbeli tudi za animacijo.
Breda Krajnc
Miss Primorske je Jerica Kravos iz Vipave
a prireditvi Miss Primorske za Miss Slovenije 2003, 12. 7. 2003 na terasi Vtand hotela Metropol v Portorožu, se je za laskavi naslov miss Primorske u°3 potegovalo 11 simpatičnih deklet (s Primorskega štiri: Sabina Begovič iz ostojne, Mateja Novak iz Pivke, Jerica Kravos iz Vipave in Vesna Stajčič iz Nopra). Zmagala je Jerica Kravos iz Vipave (na sredini), prva spremljevalka je jja Malinovska iz Ljubljane, druga spremljevalka Vesna Stajčič iz Kopra. V S asbenem nastopu je zapela tudi miss Slovenije 2001 Rebeka Dremelj. rganizator prireditve je bila Ana Golob, Agencija Gržina iz Maribora.
Restavracija Barka na Bernardinu
Kakovostna ribja restavracija na Slovenski obali
Restavracija, ki sojo Hoteli Bernardin svečano odprli 19. junija, je kar dolga leta nosila ime Majolka. Najdemo jo ob bernardinskem mandraču, ob samem moiju in je idealna, primerna tudi za poslovna in družabna srečanja, poročna kosila in druge pogostitve. Njena terasa sprejme 200 ljudi, v notranjosti restavracije pa je prostora za 90 gostov. Za preureditev restavracije so namenili 10 milijonov tolarjev. Namen oziroma cilj je postati ena izmed kakovostnih ribjih restavracij na Slovenski obali, je dejal Čedomil Vojnič, predsednik uprave Hoteli Bernardin d.d. Gostje naj bi se
tam počutili kot da so na svoji barki, je dejal na otvoritvi. Na pomoč so tudi poklicali vrhunskega kuharskega mojstra Šimeta Liviča in Borisa Breneta, hotelskega direktorja za hrano in pijačo. Šime Livičje ob tej priložnosti tudi s pomočjo kuharjev, kijih poučuje, pripravil degustacijski menu , ki pa je le del ponudbe izvirnih sredozemskih jedi (dondole v peka papirju in jakobove pokrovače na žaru, škampova rižota s črnimi tartufi..). V restavraciji Barka delajo tudi na tem, da bi postala znana po kakšni svoji izvrstni specialiteti. »Naša mala skrivnost bo vsekakor v sardelinih
fileih, ki se jih da odlično pripraviti na sto in en način«, nam je zaupal Šime Livič, ki je pravi strokovnjak tudi za pripravo kuhanih rib kot so orada, škarpena, kovač. Poudarek dajejo tudi sezonskim dobrotam, ki jih prinaša morje. Zato kar pogumno. Popeljite se na barko, kije zasidrana na Bernardinu in se prepričajte ali so tam resnično dobrote doma!
Breda Krajnc
Recept
Jadranska hobotnica s sardelnimi fileti, s krompirjem in rukolo
Potrebujemo: hobotnico (1 kg), olivno olje, česen, sardeline filete, limonin sok, krompir, ki mora biti razrezan na kocke, rukulo, suho belo vino, peperončino, sol, poper
Priprava: Kuhano hobotnico narežemo na kocke, pražimo na olivnem olju, česnu inpeperončinu. Vse skupaj zalijemo z belim vinom ter dodamo sol in poper.
Kuhan krompir odcedimo. Na še vroč krompir dodamo rukulo, sardeline filete, limonin sok in olivno olje. Vse skupaj premešamo z narejeno hobotnico. Okrasimo in postrežemo.
\. Pa dober tek - na Barki J
Kapunjera boys & girfs-partymakersi
PRBPUSmi se ZABAV!
Najbolje se razvedriš tako, da razvedriš vse okoli sebe. In prav to počnejo fantje in dekleta iz Kapunjere. To so fantje in dekleta starosti od 19 do 31 let, ki so vedno dobre volje in prirejajo zdrave zabave. Ime Kapunjera je nastalo jeseni leta 2002. Največ zaslug za njen nastanek pa ima vsekakor Julijan Hrvatin iz Kopra, ki ji je to ime tudi dodeli kar tako, brez pomislekov da bo iz tega nekega dne še kaj nastalo. Kapun naj bi pomenil v mladosti kastriran petelin, rejen. Kapunjera pa naj bi bila po domače neke vrste kokošnjak, ki pa v resnici še zdaleč ni to. Ime je bilo na hitro podano in tako je tudi ostalo.
Fante in dekleta veseli , da se poleg njih samih, ljudje zabavajo in lepo počutijo. Ekipa se vse bolj širi in pridobiva nove člane. Člani Kapunjere so že sedaj ponosni na uspehe. Zabave s partymakersi postajajo vse bolj zanimive in vedno bolj obiskane, saj privabijo po več sto ljudi. In vsi odidejo z zabave, ki trajajo od 20.00 do 24.00 ure, polni lepih doživetij. Do sedaj seje bilo z njimi možno zabavati že v Bella vita bar v Kopru (vsak torek na zabavah), na centralni portoroški plaži v Beach baru, na bazenu Belveder - The Club, (kjer je bilo precej mokro), na ladji Big Red, ki so jo preimenovali kar Love Boat saj so tovrstne zabave dobra priložnost tudi za spoznavanje ljudi,
v Salineri v Strunjanu (14.6.2003, študentski podelitvi nagrad za študente), Ilirski Bistrici in nenazadnje tudi v Mariboru na Lentski noči. Skupina Kapunjera je v soboto 12. julija 2003 nastopila in zabavala kupce v Hipermarketu Mercator v Kopru, ki je slavil 5. obletnico uspešnega delovanja.
Mladi kapunjerci držijo skupaj, se veselijo dosežkov posameznika ali skupine kot celote. In kot so že nekateri v tej skupini dokazali oziroma doživeli, se vse sanje lahko uresničijo. Seveda, če imaš dovolj poguma, da jim slediš. In tega poguma dekletom in fantom iz Kapunjere res ne manjka. Zastaviti so si slogan: Kdor ne sodeluje, naslednje jutro naj ne
obžaluje..
Ples je bil in ostaja divja strast našega življenja. Osvobaja dušo in telo,
združuje in nas dela boljše, ker v nas ustvarja občutek za lepoto, če ji le znamo prav prisluhniti. In skupina KAPUNJERA se tega zelo dobro zaveda in to je tisto, kijih med drugim združuje.
Zato torej. Izklopite se iz vsakdanje rutine in ob ritmu glasbe in plesa, ki vam ga ponujajo kapunjera boys -party makers, katerim se pridružijo tudi kapunjera girls, ki jih spodbujajo in spremljajo »odplešite ples svojega življenja«. Naj večji privilegij v življenju je, da si, kar si, zato naj te ne bo sram in pridi na eno izmed zabav, ki jih prirejajo, kjer se preliva veliko energije, dobre glasbe in zabave. Vse dobre stvari so nore in svobodne, zato bodi to tudi ti teh nekaj uric z njimi. Seboj prinesi samo dobro voljo, vse ostalo naredijo fantje in dekleta. In, daje to res tako se lahko prepričate tudi na spletni strani www.obala.net (najdi uporabnika kapunjera), kjer so vse fotografije »norih zabav«. Za katerokoli informacijo pa jim lahko pišešete	na	e-naslov:
info@kapuniera.com. ali obiščete njihovo	spletno	stran
www.kapunjera.com. ali poslušajte radio Capris.
BK
Bomo živeli v drugačnih klimatskih razmerah?
Velike temperaturne spremembe skozi stoletja in strah pred taljenjem ledenikov
Ali je vreme v Evropi že nenormalno? Strokovnjaki vremenoslovci nam tega ne bi potrdili, čeprav smo že skoraj prepričani, da se v atmosferi vendarle nekaj dogaja. Če bi se poprečne temperature zvišale le za kakšno stopinjo ali dve in če bi se zaradi teh sprememb res začeli topiti ledeniki, bi lahko prišlo do katastrofalnih poplav in mnoga mesta bi se znašla pod vodo.
Ker svet ne stoji od danes, bi bilo dobro pogledati kakšne so bile stoletne vremenske spremembe:
Leta 79 po Kristusu.: Pred izbruhom Vezuva 24. avgusta v Italiji velika vročina.
Leta 300 po Kristusu: Bil je tako hud mraz, daje zamrznil celo Nil.
401: Izjemno mrzlo. Na gladini Črnega moija debela ledena ploskev, po kateri se je bilo mogoče prevažati s sanmi in konjsko vprego.
1130: Velika suša v Evropi.
1186: Poletje je trajalo vse do decembra. Številne ptice so valile celo tik pred Božičem.
V Nemčiji že januarja ozelenelo sadno drevje.
1295: Velike poplave v Nemčiji. Reka Ren je celo spremenila strugo.
1301: V Nemčiji (ter tudi drugod) je že januarja cvetelo sadno drevje.
1303: Izjemno vroče poletje v Evropi. Gladina Rena in Donave se je tako znižala, da so ju ljudje lahko prečkali kar peš.
1306: Zaradi hude zime na severni polobli je zamrznila gladina Severnega morja. Trgovci so prevažali blago po ledeni ploskvi na saneh.
1342: Velike poplave v Evropi. Od 21. do 25. julija v Nemčiji, na Nizozemskem in v Avstriji reke prestopijo bregove. 1387: Vroče poletje. Od 28. februarja do 19. septembra v Švici dežuje le šest krat. Izjemno nizka gladina reke Ren pri Koelnu.
1424: Zaradi ostre zime v celoti zamrzne Severno moije.
1480: Velike poplave v Nemčiji. Reka Ren se povrne v staro strugo.
1603: Izjemno suho in vroče poletje močno prizadene kmetijstvo. Ljudje se selijo zaradi lakote.
1608: Ene najbolj mrzlih evropskih zim. Vse od Norveške pa do Sicilije prekrito z meter debelo snežno odejo. Posebej prizadeti sta bili Italija in Španija. Prenapolnjene cerkve, kajti ljudje so bili prepričani da gre za božjo sodbo.
1739: V času kronanja carja Friedricha I. so v Berlinu izmerili 50 stopinj pod ničlo.
1823: Izjemno mila zima (brez snega) v Evropi. V pretežnem delu Sibirije je (le) deževalo.
1833: Obsežne snežne padavine v Evropi, ki so segale vse do Egipta. 1911: Poletne temperature v Evropi so presegle 30 stopinj.
1928/29: Huda zima. Reke in kanali so zamrznili, popokale so cevi centralne kurjave. Oteženo gibanje na prostem, ljudje ponekod ljudje niso mogli iz stanovanj.
2003: Pomlad zamuja za 14 dni. Izjemno sušni maj v Sloveniji. Pomanjkanje padavin tudi v juniju in juliju. Katastrofalne posledice v kmetijstvu, zlasti na Primorskem in v Pomurju.
Gimnazijci dobili spričevala
V dvorani Dominica Tintoretta občinske palače Piran so dijaki Gimnazije Piran v ponedeljek, 14. julija dobili maturantska spričevala. Imajo 6 odličnjakov. Županja Vojka Štular je zlatemu maturantu Urošu Staniču izročila posebno darilo.
Prijetno druženje
Štiridnevna ekskurzija članic UO odbora Zveze klubov tajnic Slovenije
Upravni odbor Zveze klubov tajnic Slovenije (ZKTS) se je 20.junija odpravil z avtobusom na štiridnevno ekskurzijo po prelepi Dalmaciji. Dekleta iz 12. klubov so se tako odpravile že na tretje krajše potovanje. Tokrat je bila destinacija: Krka-Šibenik-Split-Jelsa-Hvar. Potovanje je bilo zelo naporno, kajti večino časa so preživele na avtobusu, toda bilo je zelo prijetno, poučno in dekleta so doživela veliko lepih trenutkov, ki jih ne bodo pozabile. Kar pa je najpomembnejše, članice so se bolje spoznale in utrdile prijateljstvo.
Veliko zaslug za to potovanje si vsekakor zasluži Marta Pikalo, bivša predsednica ZKTS. Da je bilo potovanje tudi poučno je poskrbel Alojz Pikalo s Slovenj Gradca, kije neutrudljivo razlagal bogato zgodovino in znamenitosti krajev, ki so sijih članice klubov ogledale. Na pot so se odpravile iz Ljubljane 20. junija ob
23.00	uri. Tako j e nočna vožnja potekala prek Plitvic, Korenice, Tvrdnega kamna in Knina. Prvo, kar so si ogledale je bil narodni park Krka, ki je sedmi narodni park na Hrvaškem. Nahaja se na območju Šibensko-kninske županije in se razprostira na površini 111 km2 ob toku reke Krke, in sicer dva kilometra nizvodno od Knina do Skradina in spodnji tok Čikole. Ker so za ogled tega parka namenili le slabi dve uri, so si lahko ogledale le največji in najlepši slap - Skradinski buk. Ob tem slapu je bilo v preteklosti 10 najrazličnejših mlinov oziroma koles, ki so poganjali stroje. Ob celi Krki pa jih je bilo kar 100. Tukaj so bile v začetku 20.stoletja zgrajene kar tri hidroelektrarne. Več o razvoju teh elektrarn sije bilo mogoče ogledati v tehniškem muzeju. Obstaja tudi več zgodbic, legend o reki Krki, ki so pretežno vse z romantično vsebino in nesrečnim koncem. Razlagajo imena, nastanek kraja, gradu.. Alojz Pikalo je povedal eno izmed zgodb o mladem Bogdanu in lepi Milevi, ki jo je na dan svatbe v vodo povlekel hudi zmaj, ženin jo je hotel rešiti toda žal oba tragično končata v reki.
Pot so nadaljevale v Šibenik, kjer so si v dveh urah ogledale nekaj kulturnih znamenitosti (Cerkev Sv. Ivana - iz druge polovice 15.st., trg Janeza Pavla II...). Šibenik je s svojimi gotsko-renesančnimi palačami izredno kulturno mesto. Med vrhunsko kulturne spomenike pa prav gotovo spada katedrala Sv. Jakoba oziroma Jakova, ki so jo gradili celih 150 let in je vsa zgrajena iz kamna. Po ogledu Šibenika je ponovno sledila vožnja, ustavile so se le za hip, da so pojedle kosilo in naprej do Splita- naj večjega mesta v Dalmaciji. Dneva še ni bilo konec. Ta dan so si ogledale tudi staro mestno jedro Splita. Stari del mesta je vklenjen v obzidje pravokotne Dioklecianove palače, katero so gradili 10 let. To j e ogromna palača,
31.0000	m2. Čez dve leti bo slavila 1.700 let obstoja. Za gradnjo so porabili kamen z otoka Brača. Videle so tudi znameniti kip 1. škofa iz 10.st. v nadnormalni velikosti - Grgor Ninski, ki gaje izdelal Ivan Meštrovič. Kip ima znameniti zlati prst, ki naj bi ga mimoidoči prijeli in si nekaj zaželeli, kar so seveda vse tajnice tudi storile. Po ogledu Splita pa so se vkrcale na trajekt in utrujene, samo še z nekaj energije, pristale v Jelši, kjer so zasluženo odšle na počitek v hotel, si »napolnit baterije« za naslednji tudi zelo naporen dan. Vožnja z ladjico na otok Brač, kopanje na Bolu, znameniti plaži Zlatni rat (le nekaj uric) in hitro nazaj v Jelšo, kjer so imele članice upravnega odbora sestanek. Ta večer so končale na turistični kmetiji Grgičevič v Vrsniku, kjer so skupaj z domačini zapeli tudi nekaj tipičnih dalmatinskih pesmi. Tudi tretji dan dekleta niso videle postelje pred polnočjo. Ogledale so si ribiško mesto Vrbosk, Stari grad - naj starejše mesto na otoku Hvaru, kjerje znamenita palača Petra Hektoroviča, renesančnega knj iževnika iz 15., 16.st., kije hrvaško književnost dvignil na raven evropske književnosti. Palačo oziroma trdnjavo, ki se odlikuje po čudovitem atriju, v katerem je velik bazen z ogromnimi ciplji je gradil 40 let. Sledila je vožnja po stari cesti do sončnega Hvara , kje so si ogledali tudi plantaže sivke-lavande in mesto Hvar, katero premore kar 2.724 sončnih ur na leto. Večer pa seje zaključil s praznovanjem rojstnega dne Zore Pliberšek, članice kluba Ptuj, ki ji bo ta dan ostal v lepem spominu, saj soji dekleta v slaščičarni naročile torto in ji ob svečki zapele vse najboljše.
Izlet j e bil zelo naporen, toda poln lepih trenutkov in spominov, ki ne bodo nikoli zbledeli.
Breda Krajnc
Makete jadrnic so delo Alda Alessia iz Lucije
V prejšnji številki smo, glede na to, da govornik na nedavni razstavi v prostorih KS Piran ni predstavil dveh avtorjev temveč le Davida Filipasa, zapisali, da so tudi makete starinskih jadrnic in ladij delo upokojenega tesarja Filipasa. V resnici so delo Alda Alessia iz Lucije, nam j e sporočila njegova žena.
FOTO: FK-Primorski utrip
»Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.«
•	kemična čistilnica
oblačila, odeje, zavese, pregrinjala...
•	šiviljska popravila
krajšanje, ožanje, menjava zadrg...
•	vse za šivanje
gumbi, sukanec, elastike, zadrge...
•	prodaja nogavic
MURA,	ciocca...
Ne le čistilnica
Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izola prijazna do turizma
Poslovanje, načrte prenove objektov in gibanje turističnih prenočitev so predstavili na prenovljeni terasi hotela Marina v Izoli. O tem, da je turistična sezona v Izoli dobra, k uspehom so pripomogle tudi številne zanimive prireditve, sedaj ni več nobenega dvoma. Alojz Pečan, direktor Turističnega gospodarskega interesnega združenja Izola ocenjuje, da bodo v Izoli že letos dosegli magično številko 400 tisoč turističnih prenočitev. Če bi vsi plačali turistično takso bi to številko nemara že dosegli, kar lahko razumemo, da je pri stanovalcih - domačinih in vikendaših veliko gostov »na čmo«. Pa tudi sicer, kje pa naj plačajo turistično takso, saj je zunaj hotelskih recepcij in potovalnih agencij nihče ne pobira! Zanimivo je, da imajo v Izoli veliko boljši obisk nemških turistov kot drugod po Sloveniji. Se nemški turisti iz Portoroža selijo v Izolo? Za razliko od drugih krajev, na primer Portoroža, v Izoli ne čutijo julijske »turistične luknje«, saj so hoteli dobro zasedeni. Pohvalno je sodelovanje turističnega gospodarstva med seboj in z lokalno skupnostjo, s čimer se v sosedstvu Izole ne morejo preveč pohvaliti. Napovedal je tudi, da bodo za ribiški praznik (na mesto ognjemeta) v drugi polovici avgusta ( 22. - 24. 8.) pripravili Balonarski festival Izola 2003.
V	izolski občini so našteli 126.667 turističnih prenočitev, kar je 5,6% več kot v prvem polletju 2002, ko so jih zabeležili 119.925.
Branko Simonovič, direktor Hotela Delfin ZDUS je povedal, da so do konca junija zabeležili 57.902 turističnih prenočitev ali 800 manj, kajti januarja je bil hotel zaradi delne prenove sob zaprt. Tudi naložba v bazen se jim je obrestovala. Sicer so obeti dobri in bodo presegli lansko število 127.000 prenočitev. Hotel je v povprečju zaseden 95,3 %, ima 398 osnovnih ležišč, devetega julija pa so imeli 426 gostov (pomožna ležišča). Sedaj čakajo na pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev garaže, preureditev atrija v večnamenski prostor in preureditev vile Ranieri. Iz prvotnega načrta ureditve plaže so črtali otok (postavili bodo pomol). Napovedal je novost: Prvo naravno kopališče za nočno kopanje. Skupna naložba bo znašala 540 milijonov SIT.
Načrte razvoja hotelov družbe Belvedere d.o.o. in trženja zmogljivosti so predstavili Branko Seljak, direktor, Boris Može (marketing-prodaja) in predstavnik lastnika iz Ljubljane Boris Biček. »Vesel sem, ko poslušam te podatke«, je dejal. Letos so v hotelu Marina, kije bil zgrajen leta 1969 in ima 44 dvoposteljnih in tri enoposteljne sobe, v I. fazi temeljito obnovili pritličje. Na novo so uredili dostavo za kuhinjo in točilnico. Na terasi, ki so jo tudi prenovili in simbolično odprli (županja Breda Pečan je pogrnila prvo mizo) so postavili novo nadstrešje, zamenjali tlake in uredili odvod meteorne vode. Za I. fazo prenove so porabili 86 milijonov SIT. V II. fazi novembra bodo obnovili vhodni del z recepcijo in kavarno, restavracijo z dvema kongresnima dvoranama zmogljivosti 60 sedežev, uredili bodo bazensko-rekreacijski prostor z dvema masažnima bazenoma, savno in solarijem. Naložbo ocenjujejo na 130 milijonov SIT. Hotel bo v času prenove zaprt. Prve goste bo lahko sprejel aprila 2004.
V	Hotelu Belvedere so zabeležili 4% več prenočitev, v Hotelu Marina pa 12 %. Struktura: 85% tujcev, 15% domači gostje. Med tujci prevladujejo Nemci.
Rajko Rešek - Simonov zaliv: »Kljub črnogledim napovedim na začetku leta, se je stanje glede obiska stabiliziralo. Do konca junija so dosegli 35.000 prenočitev. Struktura: 58% tuji, 42% domači gostje. Beležijo povečan obisk gostov iz Belgije. Prizadevajo si za dvig bivalnega standarda v zasebnih sobah.
Skupna ocena je, da bi Izola potrebovala nove nastanitvene zmogljivosti, morda tudi nekoliko višje kategorije, saj, kot je dejal Alojz Pečan, v času visoke turistične sezone odklonijo tudi po sto gostov dnevno, ki bi radi prenočili v Izoli.
Drago Mislej je predstavil koledar prireditev. »Izola je postala mesto prireditev, ki so pomemben sestavni del turistične ponudbe, kar se že pozna tudi pri povečanju turističnih prenočitev in zunajpenzionski porabi. Prireditve pod naslovom Poletje v Izoli 2003 so zabeležene v zgibanki. Izdajatelj: TIC Izola, založnik TGZ GIZ Izola, tisk Birografika Bori Izola.
____________gPOffiT - gCDIL^TVCO)_______________
Županja Vojka Štular sprejela piranske vrhunske športnike
V ponedeljek, 23. junija 2003, ob 16.30 uri, je Županja Občine Piran Vojka Štular v dvorani Domenica Tintoretta v občinski palači sprejela piranske vrhunske športnike, ki so si ta status in s tem tudi uvrstitev v državne reprezentance, pridobili v letu 2002 ter jim podelila priznanja. Športnice in športnike je pozdravili tudi direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič. Lani je bilo srečanje s športniki v Tartinijevem gledališču.
Priznanja so prejeli tudi športniki, ki so se uvrstili do 5. mesta na državnem prvenstvu, do 20. mesta na evropskem prvenstvu ali do 30. mesta na svetovnem prvenstvu.
Priznanja za uspešno dolgoletno delo so na sprejemu prejeli tudi zaslužni športni delavci: Ivan Štader, Robert Turk, Miro Mušič in Boris Požar.
VRHUNSKI ŠPORTNIKI V ČLANSKI KATEGORIJI SO:
VESNA DEKLEVA IN KLARA MAUČEC (jadranje - Razred 470 - 13. mesto Svetovno prvenstvo Cagliari Italija - Jahtni klub Portorož).
ČOPI TOMAŽ IN GREGOR LISJAK (jadranje - Razred 470 - 13. mesto Svetovno prvenstvo Marsciller Francija - Jahtni klub Portorož). DEJAN KOREN (balinanje - Igra v krog - 4. mesto Evropsko prvenstvo Grude BIH - Balinarski klub Mlinar Padna).
Rokometni klub Piran - rokometašice (rokomet - državna reprezentanca 10. mesto Evropsko prvenstvo Danska: SPELA CERAR, CIORA MIHAELA, PLEŠKO NADIŽA, SERGEJA STEFANIŠIN IN TUTNJIČ NADA. MATEJ RODETA (veslanje- Enojec 5. mesto Svetovno prvenstvo mlajši člani Genova Italija - Veslaški klub Piran
VRHUNSKI ŠPORTNIKI V Mladinski konkurenci so:
Potica Jernej - hitrostno rolanje 1000 m - 6. mesto mladinsko svetovno Prvenstvo Ostende Belgija in 2. mesto
evropsko mladinsko prvenstvo Grenade Francija - Športno društvo Piran
Čeme Teja - jadranje - Evropa 3. mesto evropsko mladinsko prvenstvo Murcia Španija /Jadralni klub Pirat Petrinja Anja - rokomet - 8. mesto evropsko mladinsko prvenstvo Helsinki Finska / Rokometni klub Piran
VRHUNSKA ŠPORTNICA V KADETSKI KONKURENCI JE:
Mrak Tina - jadranje Optimist - 6. mesto svetovno kadetsko prvenstvo Corpus Christi ZDA / Športno društvo Piran
DOBRE ŠPORTNE REZULTATE NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH IN DRŽAVNIH PRVENSTVIH PA SO DOSEGLI :
Člani, članice:
Igor Jakomin, jadranje J/24 - 1. mesto državno prvenstvo Izola / Jahtni klub Portorož.
Puh Dušan, jadranje - Tornado, 8. mesto mednarodna regata Atene / Jadralni klub Pirat Portorož.
Rokomet - 2. mesto državno prvenstvo / Rokometni klub Piran: Marjana Bojovič, Horvat Helena, Juraga Andreja, Kučinič Maja, Maršič Katja, Nižetič Vladoma, Nižetič Tjaša, Stevanovič Dejana, Žugelj Dunja.
Plahuta Timotej - kotalkanje - 500 m 11. mesto evropsko kadetsko prvenstvo Grenade Francija / Športno dmštvo Piran.
abjan Sara - odbojka na mivki -1. mesto državno prvenstvo mladink Novo mesto / Športno dmštvo Piran. Pistotnik Andrej in Tilen Vodlan -veslanje - dvojni četverec - 14. mesto mladinsko svetovno prvenstvo Trakai Litva / Veslaški klub Piran.
Vrčon Silvana - veslanje - dvojni dvojec - 13. mesto mladinsko svetovno prvenstvo Trakai Litva / Veslaški klub Piran.
Pletikos Nik - jadranje - Optimist 14. mesto kadetsko svetovno prvenstvo Corpus Chirsti ZDA / Jadralni klub Pirat Portorož.
PRIZNANJE ZA ZASLUŽNE ŠPORTNE DELAVCE SO PREJELI:
Ivan Štader - Ribiško in potapljaško dmštvo Piran
Robert Turk - Smučarski klub Portorož Miro Mušič - Smučarski klub Portorož Boris Požar - Balinarski klub Lucija
Koper
v
Zupanova komisija o mestnih šolah
y četrtek (12. junija) se je v Kopru ostala komisija za novogradnjo osnovnih šol Pinka Tomažiča in Janka remrla-Vojka. Člani komisije, ki so na *eji za predsednika izvolili Mirka ^•°rmana, za njegovo namestnico pa Marijo Mahne, so potrdili strokovna izhodišča in ugotovitve s prejšnjih sej, Ko 80 pretehtali argumente za in proti Sradnji dveh oziroma ene nove šole. Na okratni seji pa komisija ni mogla obravnavati kadrovske slike obeh različic, saj ravnateljici šol, ki se seje 'sta udeležili, nista posredovali ^ogovorjenih podatkov. Komisija se je Zat° odločila, da bo ravnateljici še enkrat Zaprosila za te podatke, člani komisije . o* se radi srečali tudi s svetoma obeh So ’ saj si želijo prisluhniti tudi njihovim
argumentom.
komisija je pri obravnavanju pravičenosti novogradenj izhajala iz ahze stanja in projekcije osnovnega uč StVa V °Fčini. Ta prikazuje število jnoev po posameznih šolah in število oddelkov do leta 2007/2008 in p®°tavlja, da število otrok upada. ori!i ^oo se zmanjšuje število otrok v r, ejkih in tudi število oddelkov, onusija je ugotovila, da bi morebitna ruzitev dveh šol rešila težavo upada prev' a šol prav v okoliših teh šol. Spanje zasedenosti zmogljivosti za °'ski leti 2007/2007 in 2007/2008 "amreč kaže, da bi bila ob i ,sPrernenjenih šolskih okoliših ? koriščenost zmogljivosti v JP-V 70-na totna’ na OŠ Pinka Tomažiča 71, US Prade 76, na OŠ Marezige 65, OS
Dušana Bordona 84 in na OŠ Antona Ukmarja 78-79-odstotna. Ker pa mora po Uredbi o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol ustanovitelj za šole, ki izkoristijo manj kot 80 odstotkov zmogljivosti sprejeti program ukrepov, komisija ugotavlja, da bi morali v Mestni občini Koper spremeniti šolske okoliše.
In kaj prinašajo strokovna izhodišča za dve različici? Različica o dveh novogradnjah - dvooddelčne šole Janka Premrla-Vojka na obstoječi lokaciji in dvooddelčne šole Pinka Tomažiča nad Dolinsko cesto v Olmu - je mogoča samo ob nespremenjenih šolskih okoliših. Upoštevajoč demografske podatke in določila odredbe je komisija ugotovila, da bi bila s spremembo šolskih okolišev dolgoročno utemeljena gradnja enooddelčne šole nad Dolinsko cesto. OŠ JP-V bi kljub upadu števila otrok ostala dvooddelčna, vendar bi leta 2007/ 2008 imela le en oddelek prvega razreda. Danes ima šola 381 učencev v 17 oddelkih, leta 2007 bi imela 356 učencev v 17 oddelkih. OŠ Pinka Tomažiča bi po spremembi šolskega okoliša postopno prehajala na en oddelek. Letos šolo obiskuje 344 učencev v 16 oddelkih, čez pet let bi na šoli bilo 287 učencev v 14 oddelkih. V naslednjih letih bi se število oddelkov manjšalo in v enooddelčno bi šola prešla v šolskem letu 2011/2012. Novogradnja JPV na obstoječi lokaciji znaša milijardo tolarjev, novogradnja šole nad Dolinsko pa 800 milijonov. Kot ugotavlja komisija, prva različica ne rešuje prostorske stiske glasbene šole in ne
prehrane učencev obeh šol.
V	primeru gradnje nove šole na Bonifiki bi ob spremembi šolskih okolišev dolgoročno zadoščala trioddelčna šola.
V	letu 2005/2006, ko bi jo zgradili, bi imela 714 učencev v 30 oddelkih.
Ob pregledu vseh izhodišč je komisija ugotovila, da bi gradnja dveh šol zaradi manjšega števila otrok v razredih pomenila ustreznejši pedagoški proces, optimalnejšo organizacijo pouka in kakovostnejšo izvedbo procesa.
Večer poezije
Piran, 11.7.2003, trg 1 .maja Pod okriljem zvezd, v soju sveč in ob zvokih glasbe, smo tudi v Piranu lahko prisluhnili prvemu prevodu divjih sladkih pesmi, največjega perzijskega lirika in suftjskega mojstra Haftsa. Gostja večera je bila Barbara Škoberne, ki je 108 igrivih, a globokih pesmi zbrala v knjigi Zapleši z Menoj in jo tako podarila vsem, ki ljubimo poezijo.
N. K.
Pozdrav poletju 2003
V petek, 27. junija 2003 je bilo v lucijskem Trgovsko poslovnem centru (TPC) živahno. Trgovci so prvič skupaj pripravili zanimiv program, ki so ga poimenovali Pozdrav poletju 2003. Namen: poživitev trgovsko poslovnega centra, kije zaradi nefunkcionalne zasnove številnih majhnih prostorov, prepiha in nepreglednosti že v osnovi zgrešen. Trgovci se trudijo in poskušajo nadomestiti
izgubo obiska zaradi velikih trgovskih centrov, ki jim odžirajo promet. Program, ki seje pričel ob 18.00 uri, je povezoval Jan on the Mike. Pripravili so modno revijo z osmimi modnimi izhodi v organizaciji Studia Misson. Vsa dekleta so za
ponudbo modnih oblačil, obutve, kopalk, spodnjega perila, modnih dodatkov, ki jih
gotovinski popust. To pa še zdaleč ni bilo vse. Bil je tudi bogat srečelov z prek 200 dobitki. Za vsako srečko je bilo treba odšteti 250 tolarjev. Vsaka srečkaje zadela.
Tudi glasbenih gostov ni manjkalo. Namreč po 20.00 uri so člani skupine Heaven N°7 zapeli nekaj svojih uspešnic s svoje zadnje zgoščenke. S podobnimi prireditvami naj bi lastniki trgovin nadaljevali tudi v bodoče. Zdi se jim, da bi lahko s skupnimi močmi dosegli marsikaj več. Ponudba v TPC j e vendarle pestra, a žal zanjo mnogi niti ne vedo.
BK
ponujajo trgovine v TPC. Na dan prireditve so nudile tudi vse sodelujoče trgovine 10%
to priložnost tudi naličili v Parfumeriji 2M. Obiskovalci so lahko videli pestro
50 let PGD Sečovlje
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Sečovlje so konec junija proslavili 50. obletnico svojega dela. Obogatili so jo s simboličnim prevzemom prenovljenega gasilskega doma, prevzemom novega gasilskega vozila, 35. srečanjem GERES in veliko gasilsko parado.
V	petek, 27. junija 2003 je bila svečana seja v počastitev 50. obletnice Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Sečovlje. Milan Lušina, višji gasilski častnik 2. stopnje, predsednik PGD Sečovlje je izredno plastično podal zgodovinski prerez PGD od ustanovitve do danes. Poudaril je prisrčno in neločljivo vez med krajem, KS Sečovlje in PGD. Sledila je podelitev priznanj in več sto glava množica obiskovalcev je prizorišče zapustila šele pozno ponoči.
V	soboto, 28. junija 2003 je bilo še bolj pestro: Gasilska parada, zbor tekmovalnih enot GERES (Gasilske enote rudnikov in energetike Slovenije), pozdravni predsednikov govor ob 50. obletnici PGD, simboličen prevzem prenovljenega gasilskega doma, blagoslov, razvitje društvenega prapora, predaja in blagoslov novega vozila VPG-1, podelitev priznanj in razglasitev rezultatov tekmovanja GERES in zaključek srečanja.
V	mimohodu so strumno korakali gasilski ešaloni 25 gasilskih društev (okrog 455 gasilcev), pri čemer ni všteta 40-članska gasilska godba. Vihralo je 18 praporov. Začelje mimohoda je zaključilo 22 raznih gasilskih vozil iz 14 gasilskih organizacij. Razporedili so se pred častno tribuno. Predsednik PGD Milan Lušina je pozdravil županjo Občine Piran Vojko Štular, predsednika Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojzeta Ljubiča, zastopnico Gasilske zveze Slovenije Marino Cempre Turk in druge goste. Domači župnik gospod Dominik Bizjak je blagoslovil obnovljeni gasilski dom in novo, slavljencem podarjeno, gasilsko vozilo VGP-1. Nato je županja Vojka Štular izročila gasilcem ključe vozila, praporščak pa je prevzel novi društveni prapor.
Visoko priznanje društvu
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sečovlje so ob obletnici izročili visoko priznanje - Plamenico 3. stopnje. Prav tako so bili odlikovani nekateri člani PGD Sečovlje s strani Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Piran. Prebrali so tudi izid 35. srečanja in rezultate tekmovanj GERES Sečovlje. Ustanovni zbor z namenom ustanovitve PGD Sečovlje je bil 18. 7. 1953. Društvo j e bilo registrirano na Oddelku za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora v Kopru. Na zboru 1.9. 1953 so izvolili vodilne funkcionarje društva: Stanko Camlekje postal prvi predsednik, Albin Čepak tajnik, Guerino Poropat podpredsednik in hkrati poveljnik. Vseh članov je bilo takrat 35. Danes ima društvo 104 člane. Predsednik PGD j e Milan Lušina, poveljnik Silvo Nussdorfer, podpredsednik Boris Trbižan, tajnica Alma Poropat, blagajnik Mira K. Dekleva, podpoveljnika sta Primož Lovrič in David Radoslav.
Ivan Vlahovič
Evropski policisti motoristi obiskali tudi Piran
Županji Vojki Štular so izročili pismo, s katerim jo kot predstavnico lokalne skupnosti seznanjajo s stanjem prometne varnosti na evropskih cestah. Motoristi najbolj ranljiva kategorija.
Pobudo za preventivno akcijo Skupaj na pot - za varnost prometa gre, s katero želijo opozoriti na pomanjkljivo prometno varnost, zlasti voznikov motornih koles, je dala IPA (International Police Association) Moto klub Slovenija v sodelovanju s Policijsko upravo Koper. Kolona blizu 50 policistov s službenimi motoiji iz enajstih držav (Nemčije, Litve, Nizozemske, Madžarske, Hrvaške, Avstrije, Belgije, Italije, UNMIK iz Kosova, Češke in Slovenije) se je v sredo 2. julija 2003 ob 15.15 uri pripeljala na Tartinijev trg v Piranu, kjer so policiste pričakali županja Občine Piran Vojka
Županja prevzema pismo delegacije slovenskih in tujih policistov.
Štular, direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli in komandir PP Piran ter tamkajšnji stanovalci. Za krajši kulturni program so poskrbele piranske mažoretke in mladinski pihalni orkester.
Vsebina pisma, ki gaje mednarodna delegacija policistov motoristov izročila piranski županji, govori o tem, da » varnost danes vse bolj prerašča v globalni piroblem, ki ne pozna državnih meja in s tem povezanih omejitev. Na evropskih cestah namreč letno umre okoli 45.000 ljudi, na slovenskih pa jih je samo v lanskem letu umrlo 269, kar je odločno preveč. Tudi s prometno varnostnimi razmerami na območju občine Piran ne moremo biti najbolj zadovoljni. V lanskem letu so namreč za posledicami prometnih nesreč umrle štiri osebe, 24 pa jih je bilo hudo in 113 lažje telesno poškodovanih. Najpogostejši vzrok prometnim nesrečam je bil nepravilen premik z vozilom.
Poleg peščev in kolesarjev so motoristi najbolj izpostavljena ter ranljiva kategorija udeležencev v prometu. Hitro se jim maščuje že
najmanjša lastna napaka, pa tudi vsaka napaka drugih. Njihova vozila so manj stabilna, za vožnjo so potrebna specifična znanja, spretnosti in tudi izkušnje.
V lanskem letu 2002 je bilo v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Koper udeleženih 191 motoristov, od tega kar 85% na obalnem območju, kjer je motoristična sezona tudi najdaljša. V teh nesrečah so umrli trije udeleženci, 105 pa jih je bilo telesno poškodovanih«. »Izjemno spoštujemo ves trud in napore, ki ste ga tako Vi osebno kot tudi Občina Piran vložili v to, da bi se udeleženci v prometu na cestah vaše občine počutili varneje«, so med drugim zapisali v pismu.
Na stojnicah so se predstavili:Prometna policija z gradivom o preventivi v cestnem prometu, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Piran in Turistično združenje Portorož.
Franc Krajnc
Ratko Pavič, dr. med. obžaluje dogodek
Na odmeve medijev in pisni zahtevek županje Vojke Štular za razjasnitev domnevne odklonitve nudenja nujne medicinske pomoči ženski, ki si je 26. 6. 2003 pri padcu na Vidalijevi v Piranu poškodovala glavo, je reagiralo tudi Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Koper. V ZD Piran še vedno ne vedo kdo je poškodovanka, ki se je po padcu sama pobrala in so jo mimoidoči pospremili domov.
Odziv javnosti na dogodek, zlasti, ko je ta prebrala naslove v medijih kot: »Lenoba medicinske sestre«, »V Piranu bi umrli brez pomoči«, »Pomoč pa taka«..., je bil ogromen, je zapisala Tadeja Bizjak, dipl. medicinska sestra, predsednica Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Koper. V člankih se omenja neustrezno ravnanje medicinske sestre, kije zavrnila pomoč bolnici, ki jo je potrebovala. Društvo se je odzvalo na obtožbe in ugotavlja, »da je zavrnitev posledica odločitve nestrokovne osebe, ki je prestopila meje	svoje	strokovne
(ne)usposobljenosti, da ne omenjamo moralno-etičnih norm. Ker v društvu nimamo nobenih pristojnosti za ukrepanje v tem konkretnem primeru, nas pa dogodek žalosti, prosimo pristojne organe za preučitev in ukrepanje v okviru zakonskih možnosti«.
Vojka Štular: Odklonitev nujne medicinske pomoči bolniku - kršenje koncesijske pogodbe
Ko je piranska županja Vojka Štular v Delu prebrala članek Borisa Šuligojaje napisala pismo Ratku Paviču, dr. med. in mu sporočila, da smatra odklonitev nujne medicinske pomoči tudi kot kršitev koncesijske pogodbe. »Ob tem ni pomembno, kako seje končala zadeva v zvezi s tem primerom in ali je res šlo za upravičeno zahtevo po nujnem medicinskem ukrepanju. Gospa je potrebovala vašo pomoč in vi oziroma vaše osebe ste jo odklonili. Ugotavljamo, da ste s tem krišili koncesijsko pogodbo, zdravstveno zakonodajo ter kodeks medicinske deontologije. Občina Piran vam je podelila koncesijo zato, da izvajate medicinske storitve, ki vam jih nalaga zakonodaja, koncesijska pogodba in letna pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Pozivamo vas, da nas takoj seznanite, kakšen strokovni kader imate zaposlen, z dokazili o izobrazbi in z dokazili o zaposlitvi«. Pismo je bilo poslano na več naslovov, tudi ministrstvu za zdravje.
Kaj pravi o dogodku zdravnik Pavič?
S pismom naslovljenim na Urad za družbene dejavnosti Občine Piran se je oglasil tudi Direktor Zdravstvenega zavoda Piran Matjaž Krajnc, dr. med., ki se je o dogodku pogovarjal z Ratkom Pavičem dr. med.
Ratko Pavič je direktorju ZD Matjažu Krajncu povedal, da obžaluje dogodek. Njegova verzija: Vrata ordinacije je odprla administratorka, ker je bil on (Pavič) zaseden s telefonskim urejanjem (drugega) nujnega primera, medicinska sestra pa, daje previjala pacienta. Resnično ne razume zmeden odgovor administratorke, ki naj bi sicer tudi rekla gospe, ki je prišla v ZD po pomoč za ponesrečenko, da naj počaka na zdravnika. Pavič tudi ne razume zakaj je gospa neprimerno reagirala in takoj odšla. Komentiral je tudi, da je bil edini njegov telefon zaseden (kar bi se dalo tudi preveriti) in da je pošta v neposredni bližini zdravstvenega doma. Na vprašanje kdo je ta administratorka, je dr. Pavič povedal: »Moja žena Ljiljana Pavič«.
Direktor ZD Piran Matjaž Krajnc je še zapisal, da je na klic iz tamkajšnje Pekarne, blizu katere je padla ženska in si poškodovala glavo, Prehospitalna enota (PHE) aktivirala za intervencijo tudi dežurno zdravnico dr. Heningmanovo, ki se je z medicinsko sestro odpeljala v Piran. Nekdo je še enkrat poklical PHE in sporočil, da se je ženska pobrala in da so jo pospremili domov. Dr. Heningmanova je bila tako s strani PHE ustavljena in pred Piranom vrnjena nazaj v ZD.
»Še sedaj (4. 7. op. p.) ne vemo kdo je bila poškodovanka, a ne v Piranu, ne v Luciji nobena podobna ni iskala pomoči - oskrbe ran. V Splošni bolnišnici Izola nisem preverjal«, je med dragim zapisal direktor ZD Piran Matjaž Krajnc.
Poškodbe na glavi imajo običajno za posledico močno krvavenje. S primerom, njegovo bistvo je odklonitev zdravniške pomoči, ne glede kdo je to storil v ZD, se že nekaj dni ukvarja vrsta služb in pristojnih uradov.
(FK)
Lucija
Tožba zaradi hrupa
Dr. Boris Filli iz Lucije je zaradi hrupa, ki prihaja z državne ceste Koper-Pulj v predelu, ki ločuje Lucijo na dvoje, že pred dvema letoma vložil tožbo na okrožno sodišče v Kopru in zahteval izvršitev odločbe zdravstvene inšpekcije, ki je ugotovila, da je cesta hrupna in prehudo moti tamkajšnje stanovalce. Inšpekcija je naložila tedanji republiški upravi za ceste, da mora hrup zmanjšati in postaviti protihrupno pregrado. V tožbi je zahteval tudi 1,8 milijona tolarjev odškodnine za zmanjšanje vrednosti stanovanj za tri leta pred vložitvijo tožbe in 1,8 milijona tolarjev (z ustreznimi obrestmi) na račun oškodovanja stanovalcev, njihovega zdravja in počutja. O tej problematiki so se prizadeti stanovalci pogovarjali v prostorih KS Lucija. Jeza narašča, a doslej se ni zgodilo nič, kot da bi se država požvižgala na posameznike.
Policija ima novo vozilo
Zgolj v vednost in ravnanje:
Policija je dobila nov avto, s katerim vas LAHKO ujamejo pri prehitri vožnji (z lahkoto!)
Rdeča Alfa 156 GTA (bencin, V6 3.2 motor, 250 KM, 6.3 s do 100 km/h, 300 Nm navora, max. hitrost 250km/ h), opremljena z videonadzornim sistemom Provida 2000, bo v glavnem na preži v Ljubljani in bližnji okolici.
Registrska?
LJ R9-22L
Vozimo torej, po pameti!
Nedopusten
vandalizem
Komandir Policijske postaje Piran na pogovom pri piranski županji
9. junija 2003 sta se v piranski občinski palači sešla županja Vojka Štular in komandir Policijske postaje Piran Silvano Čemac. Tema pogovora so bile varnostne razmere v občini Piran, ki sojih v zadnjih tednih precej skazila nekatera gnusna vandalska dejanja, kot je bila nedeljska oskrunitev kipa Matere božje v Portorožu.
Županja je v pogovora s komandirj em ostro obsodila takšno ravnanje in poudarila poseben pomen, ki ga v Piranu uživajo kulturni spomeniki. Po njenih besedah je povsem nedopustno, da si lahko objestni vandali cilje svojega izživljanja izbirajo med najbolj dragocenimi kulturnimi spomeniki. V zadnjem času so namreč neznanci z grafiti oskrunili tudi Židovski trg in Trg 1. maja v Piranu, Tartinijev spomenik pa poškodovali tako, da so iz kipa iztrgali bronaste ornamente in violinski lok ter poškodovali ograjo.
Županja je ocenila, da gre pri teh dejanjih za veliko več od zgolj poškodb na materialih. Gre za grobe, nam tuje in nesprejemljive žalitve človekovega dostojanstva, vrednot in kulturnega izročila. Mesto Piran že stoletja predstavlja vzor sožitja in strpnosti, zato so za Pirančane takšni ekscesi še toliko bolj boleči.
Komandir Policijske postaje Piran je županji zagotovil, da primere vandalizma skrbno preiskujejo, obenem pa opozoril, da ta razvpita vandalska dejanja izkrivljajo pravo podobo o varnostnih razmerah v občini. Piranska policija je namreč zelo uspešna pri urejanju javnega reda in miru, saj seje število kršitev zmanjšalo kar za 40 odstotkov, manj pa je tudi prijav zaradi pretiranega hrupa. Kljub boljšim varnostnim rezultatom pa še naprej ostajajo kritične točke tega poletja lucijski avtokamp, ter priljubljeno nočno zbirališče mladine - portoroška plaža za Tivolijem in Planet Pubom ter trgovina Noč in dan v teniškem stadionu. Komandir je županjo še obvestil, da so njegovi policisti uspešno umirili tudi promet, kar nenazadnje dokazuje tudi manj nesreč na piranskih cestah.
Sogovornika sta se dogovorila, da bosta tudi v prihodnjih tednih ostala v stiku in se redno obveščala o težavah in napredku pri reševanju varnostnih vprašanj v občini, o čemer bo v sredo, 16. julija 2003, ob 13. uri, v dvorani Domenica Tintoretta v občinski palači razpravljala tudi delovna skupina za spremljanje varnosti v času turistične sezone, ki jo je Županja Vojka Štular imenovala v okviru Varnostnega sosveta Občine Piran.
Rumena noč v Kopru 21.-27. julij 2003
Čeprav je nekako nenavadno, da so tradicionalno Koprsko noč preimenovali v Rumeno noč (storitveno znamko imena Koprska noč je zaščitilo TD Koper, ki ni v najboljših odnosih z MO Koper) pričakujejo, da bo tudi tokrat v mestu veselo. Kakšna bo udeležba bomo lahko poročali šele po prireditvi. Znano paje, daje koprska noč privabila okrog 100 tisoč obiskovalcev. Organizacijo Rumene noči je prevzelo podjetje, agencija Kisik d.o.o. Največ zabave bo na Ukmaijevem trgu, kjer bo v tednu dni nastopilo enajst različnih izvajalcev; Helena Blagne - Zaman, Slavko Ivančič, Čuki, Faraoni, Klamari... Noč bo prijazna, rumena, gostoljubna , pravijo organizatorji. Gostinci pa imajo nekaj pripomb zaradi dragih najemnih prostorov.
Solinarski festival bi bil zanimiv tudi za turiste
Turistični delavec Janez Sterle meni, da bi solinarski festival, ki ga letos prvič po dolgih letih premora prirejajo v piranski občini, bil zanimiv dogodek tudi za turiste.
Krajinski park Sečoveljske soline je v petek, 4. julija 2003 za nekaj ur zaživel v prelepem vzdušju. Namreč prvič po dolgih letih premora se je zgodilo, da je Občina Piran v sodelovanju z Avditorijem, TD Sečovlje, EPI-Centrom, ZKD KUD Karol Pahor, Pomorskim muzejem in družbo Soline d.o.o., priredila Solinarski festival ob prazniku Sv. Odorica. Na dvorišču upravne zgradbe Solin d.o.o. pa je bila tudi otvoritev sedaj že tradicionalnega sečoveljskega slikarskega Ex-tempora (v organizaciji TD Sečovlje), podelitev nagrad in priznanj. Prireditev je povezovala Irena Dolinšek.
Srečanje je bilo v solinah ob občinskem solnem polju, kjer so prikazali obiskovalcem delo solinarjev ter potrebna orodja, zabavne solinarske igre, zaplesala je folklorna skupina Val Piran, nato pa je direktor Mobitelovega podjetja Soline d.o.o. Alojz Jurjec povabil prisotne na solinarsko malico. A kaj, ko že skoraj kot po pravilu, ne znamo podobnih prireditev izkoristiti v tržne namene. Dogodek bi bil še kako zanimiv za turiste, seveda na organiziran način. Janez Sterle je prepričan, da bi Solinarski festival, ki se je dogajal v času julijske »turistične luknje« (skromna zasedenost hotelov) - in bo dosegel višek 30. in 31. avgusta ob solni žetvi - bil lahko zanimiv za turistično gospodarstvo oziroma za organizatorje turističnih potovanj, ki bi take in podobne prireditve nemara lahko vključili v svoje programe. Voda, sol in solinsko blato, klima, naravno okolje in zaščitena območja so kot nalašč za turizem, ki išče nove trende in dogodivščine. Soline so res nekaj posebnega; lepota, avtohtonost, narava, tradicija, zgodovina. Vse v enem. Ali lahko ponudimo turistu še kaj lepšega kot možnost, da lahko opazuje kako solinar grabi bele kristalčke, ob tem pa se lahko preizkusi tudi sam in si za spomin odnese domov vrečko soli? Pomanjkanje prepoznavnosti destinacije, bi rekel dr. Kline.
Rezidenca Park Lucija
Temeljni kamen bodo položili za praznik občine, 15. oktober
Gašpar Gašpar Mišič in Fedor Anton Umek.
Investitor, samostojni podjetnik Gašpar Gašpar Mišič in avtor arhitekturne zasnove Fedor Anton Umek, u.d.i.a. s sodelavci sta v prostorih Krajevne skupnosti Portorož 11. julija 2003 Zainteresiranim kupcem prvič kompleksno predstavila projekt nove stanovanjske soseske Rezidenca Park kucija, ki bo zgrajena na območju bivših skladišč in uprave bivše družbe Mercator-Uegro v Luciji, kot nadaljevanje iz zaključek stanovanjske zazidave Lucija '■ Predvidena je gradnja 8 novih stanovanjskih objektov, rezidenčnih vil, razporejenih v tri nize: A, B in C, različnih etaž in višin, skupaj 109 Pretežno dvosobnih stanovanj. Ugodne kreditne pogoje bo nudila Banka Koper, redstavila jih je Maksimiljana Troha, vodja PE Lucija. Rezidenčna cena stanovanj bo znana v teh dneh, znašala Pa bo od 2500 do nekaj čez 3000 evrov za m2, odvisno od lege in opremljenosti stanovanja. Garažni boks bo stal 9-10
tisoč evrov. Pri realizaciji projekta bosta sodelovali. Ogrevanje Piran, Projektiva inženiring Piran, Discret d.o.o. Portorož in drugi. Predstavitve seje udeležila tudi županja Vojka Štular.
Srednjeveška tržnica v Ankaranu
Mestna občina Koper in Turistično društvo Ankaran vabita na ogled srednjeveške tržnice, ki bo po programu na osrednjem trgu v Ankaranu v petek, 15. avgusta 2003 med 10.00 in 12.00 uro in med 17.00 in 24.00 uro.
Ob 20.00 uri bo obsodba in sežig čarovnice na grmadi (ali obsodba na giljotino, če bo tako odločilo srednjeveško sodišče). Sledi srednjeveško rajanje ob dobri hrani in pijači. Igral bo ansambel Malibu.
HOROSKOP
Ugodno prodam
dobro ohranjene raztegljiv
trosed in dva fotelja.
Tel.: 6773394	|
_____________________________ I
Prodam po ugodni ceni malo ■ rabljen invalidski voziček 070 480 713, 070 907 814, « 031 768 432	1
------------------------------1
ODGOVORI
VEDEŽEVALKE
1.	uspeh v delu - Kaj me čaka? šifra KUBA
Glede vašega dela vam ne kaže najbolj rožnato, v krajšem času še ne boste zadovoljni z svojim delom.
Kaže se vam vseskozi manjši denar. Pri partnerju tudi ne bo uspehov, da bi vam pomagal. Po enem letu Se vam bo pojavila možnost večjih zaslužkov in novi začetek dela, ki bo povezan z potmi.
2.	Kako ljubezen in denar? šifra MAMS
Na čustvenem področju vam trenutno ne kaže najbolje. Veliko stvari se vam še odvija iz preteklosti in celo iz otroštva. V tem času se vam kaže uspeh skozi delo in tudi finančni prilivi bodo presenetljivi.
BREZPLAČNO
VEDEŽEVANJE
/sakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ;a pošljite na naslov: Primorski ltrip, Obala 125 Lucija, 6320 >ortorož.
irezplačni odgovor pod šifro bomo ibjavili v eni izmed naslednjih itevilk.
primorski uMp

'Brezplačno vam odgovarja Ivedeževalka ELFRIDA
|Vestalka s.p., Glavni trg 17 b, Maribor
Ivprašanje:
I Rojstni datum:
(Šifra:
Sobo in gospodinjsko oskrbo . v Kopru z okolico, v bližini j morja, išče mlajši I upokojenec.
Pokličite: 041/697983 j
---------------------------- I
Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18
--------------------------,
V Luciji nudimo opremljeno j pisarno, primerno za I računovodstvo.
Tel.: 05/6779060	j
GSM: 031/ 684 032
\_________________________/
OVEN 21.3.-20.4,
Ljubezen: Preveč časa preživite z prijatelji, pazite, da ne bo doma zamere.
Zdravje: Slabo spanje in razdražljivost so posledica vašega hitrega tempa -odpočijte se.
Denar:	Ne zapravljajte po
nepotrebnem- kasneje vam bo žal.
3/K	41.4,-2 1.5.
Ljubezen: Pomembne odločitve prestavite za kakšen mesec, medtem oba premislita kaj si želita.
Zdravje: Vzamite si več časa za zdravo prehrano sicer bo ponagajal želodec.
Denar: Nove možnosti za zaslužek so sila mikavne, vendar prej izterjajte stare dolgove.
DVOJČKA 22.5.-21.6.
Ljubezen:	Po
napornem delovnem dnevu si vzamite čas za svojega partnerja, hvaležen vam bo za
pozornost.
Zdravje: Napetosti v službi vas zelo obremenjujejo, dopust bo za vas najboljše zdravilo.
Denar: V komunikaciji boste neprekosljivi, poskusite tudi kaj iztržiti iz tega.
KAK 22.6. - 22. r.
Ljubezen: Spremembe so na vidiku, uspeh pa je odvisen od vas samih. Zdravje: Kar nekaj oseb vam skače po živčkih, zato se poskusite umakniti v kakšen miren kotiček. Denar: Če boste brezglavo zapravljali se ne bo dobro končalo.
UL V 23,7, - 23,Q.
Ljubezen: Več časa posvetite družini in otrokom, od sanjarjenja pa ne bo prav nobene koristi.
Zdravje: Senca in hladni napitki naj bodo vaš moto, če je le to mogoče.
Denar: Pazite v prometu, radar vas lahko preseneti z nepotrebnimi izdatki.
DEVICA 24,Q. - 23.9,
Ljubezen:	Končno
boste začutili, da potrebujete spremembo, sicer pa so o tem že čivkali vrabčki na strehi. Zdravje: Čutili boste potrebo po sprostitvi in gibanju - sedaj je pravi čas, da si napolnite batarijo. Denar: Napetosti se bodo umirile, dela bo še vedno čez glavo, uspehe boste želi malce kasneje.
Napoved prihodnosti
41 -18 090 42 -18
<A Elfr*tda »'slonijo :
Vestalka s.p.. Glavni trg 1 7b. Maribor
TEHTNICA 24.9.-23.10,
d,* Ljubezen: Ne pozabite zabeležiti tel. številke -zamera j e lahko velika. Zdravje: Naredite kaj za boljše počutje - slaba prekrvavitev vam bo povzročala težave.
Denar: Finančni načrti so izvedljivi na daljši rok.
ŠKORPIJON 24.io.-22n.
Ljubezen: Začeli se boste zavedati, da ni vse zlato kar se sveti. Zdravje: Pri slabem počutju obiščite zdravnika - fizične aktivnosti vam prijajo, ni pa treba pretiravati. Denar: Finančno stanje ostaja v nadaljevanju neizpremenjeno.
STRELEC 23.li, -21.12.
Ljubezen: Več časa namenite partnerju, pa bodo težave odpravljene. Zdravje: Vzamite si čas in preberite knjigo, kako živeti brez stresa.
Denar: V slabo voljo vas bodo spravile vedno nove in nove položnice.
KOZOROCj 2212,-20.1,
Ljubezen: Nekdo čaka na vašo odločitev, pazite, da se pri tem preveč ne postara.
Zdravje: Izogibajte se prepihu, da vas ne bo bolela glava. Denar: Vaše želje niso vedno na pravem mestu, morda si želite preveč.
VODNAR 21.1.-19,2.
Ljubezen: Ne delajte i neumnosti, to kar imate doma premalo cenite. Zdravje: Zmanjšajte število pokajenih cigaret, pa bo tudi vaše počutje dobro. Denar: Dobri plani so eno, realiziranje teh pa težje - če boste izbrali zlato sredino se bo izplačalo.
RI3/ 20,2.-20,3.
Ljubezen: Sanjarjenje še nobenemu ni škodovalo, pa še uresniči se lahko. Zdravje:	Stabilno
zdravje še ne pomeni, da se ne rabite držati zdravnikovih nasvetov.
Denar: Poiščite si svetovalca, ki vam bo pomagal zlesti na zeleno vejo.
PoRd™,:

Trini informator Primorske Z* Wd IMS Pl
BREZPLAČNI MALI OGLASI
NAJBOGATEJŠA ponudba (Vjrt*
NEPIHMIČNIH n rabljenih (VSAK P€1DCj ■ AVTOMOBILOV na
L
Primorskem.
MA1I OGLASI
ii ITALIJE in HRVAŠKE.
NAROČAM
Ime in priimek _
Točen naslov ___
NAROČILNICA
. #
primorski u¥p
Poštna številka
Letna naročnina za naročnike (12 številk)
1.800 sit
Datum_______________________ Podpis _____________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož
Ko vas sreča
FRENCH ROULETTE'"' CHEMIN DEFER jRUNTfijjjfcftCO 1 11 REN^PoUARANTE AMERICAN ROgLETTE oIrIBBEAN P/JKEfc
SlPiCK JACK
Ieven CARD STUD'POKER
SLOT MA'

*	#3
Grandi
Casino'Portorož
* . -
Obala 75a - Portorbž • Tel: OS 676 0 373 • Fax: 05 676 0 375
Biti odličen vseh osem let
Obalni županji Vojka Štular in Breda Pečan ter župan Boris Popovič so v preteklih dneh priredili sprejem za učenke in učence, ki so bili najuspešnjejši v preteklem šolskem letu in tudi odlični v vseh osmih letih osnovne šole. »Biti odličen vseh osem let prav gotovo ni lahko. Z uspehom j e povezano veliko truda, vztrajnosti in zvrhan kup dobre volje«, je odličnjakom iz OŠ piranske občine dejala županja Vojka Štular na sprejemu v občinski palači ter jim podarila pravopisni priročnik, ki jim bo zagotovo koristil pri nadaljnjem nabiranju novega znanja na srednjih in visokih šolah.
Na fotografiji Primorskega utripa: Odlični osnovnošolke in osnovnošolci iz piranske občine ter njihovi starši, učitelji in vzgojitelji na sprejemu pri Županji Vojki Štular., 27. 6. 2003.
Odličen uspeh v vseh osmih letih osnovne šole vzgojiteljev, so dosegli:
Posebno pohvalo za izjemno prijaznega, marljivega, kreativnega in odgovornega učenca je prejel Miha Fabijan.
Iz Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan so pohvalili Aleša Klobasa, ki se je v času osnovnega šolanja izkazal za izredno vestnega in marlj ivega učenca ter ima spoštljiv odnos do ostalih sošolcev, učiteljev in
Iz OŠ Cirila Kosmača Pirana: Eva Mraz Milič, Emina Pavič, Monika Sajinčič, Črt Šatej in Nina Vilič. Posebno pohvalo učiteljskega zbora je prejela učenka Senada Talič.
Iz OŠ Vincenzo de Castro Piran: Karin Matijašič, Isabel Petronio, Tjaša Sau inKalindi Fonda, kije dobila še posebno pohvalo na različnih tekmovanjih.
Posebno pohvalo za odgovornost in pripravljenost za sodelovanje tako z učitelji kot z ostalimi učenci sta prejeli Ana Mally in Katja Sciulaz.
Iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož:
Iz OŠ Lucija so bili odlični: Gregor Benko, Blaž Bizjak, Jasmina Debemardi, Anja Delbello, Ivor Jurin, Tjaša Modic, Tina Mrak, Martina Mrakovčič, Žiga Murko, Mija Passuto, Rebeka Pirc in Kirn Pejovič. Posebno pohvalo učiteljskega zbora za dosežke na tekmovanjih, za pomoč učencem s težavami in za pridno delo v zunajšolskih dejavnostih je prejela Tina Jazbec. Iz OŠ Sečovlje: Maja Bevec, Ivana Kolarič, Petra Špeh in Etien Huskič, kije poleg odličnega uspeha bil pohvaljen tudi za dosežke na tekmovanjih s področja športa in glasbe.
Posebno pohvalo za športne in glasbene dosežke je prejel tudi Žiga Rustja.
Učencem, kijih ni bilo na sprejemu, so darila in pohvale podelili pozneje.
Natakar pomagal onemoglemu galebu
Uboga morska ptica je imela poškodovano tačko. Nisi mogla pomagati in morski valovi sojo potisnili do plaže Riviera v Piranu, kjer jo je rešil natakar Marjan Vodeb (na fotografiji Primorskega utripa). Galeb se je na začetku upiral, kljuval, nato se je umiril. Verjetno je spoznal, da mu človek noče nič hudega. Tamkajšnji kopalci so ptico, ki je mimo ležala na plaži pod dežnikom, lahko tudi božali. Galeb (Larinae) je ptica s plavalnimi nogami in dolgimi priostrenimi perutmi. Živi v skupinah ob vodah in sodi med precej divje in požrešne. Galebov je več vrst; navadni, srebrni, veliki, sivi, mali. V zadnjem času so se kot kaže že preveč razmnožili, radi spremljajo ribiške ladje in požrejo veliko rib.
Ustanovili
Konjerejsko
društvo
Joško Joras nas je obvestil, da so 25. 6. 2003 ustanovili in zatem pri UE Piran v Luciji uspešno registrirali Konjerejsko društvo Sečoveljska dolina s sedežem v Sečovljah št. 1, onkraj Dragonje.
Dr. Marko Pavliha generalni sekretar CMI
Na letošnji skupščini CMI (Comite Mari time International), ki seje skupaj s konferenco o novostih na področju pomorskega prava odvijala od 10. do 15. junija v Bordeauxu, Francija, je bil za generalnega sekretarja te prestižne in naj starejše pomorske mednarodne organizacije izvoljen predsednik Dmštva za pomorsko pravo Slovenije in vodilni slovenski strokovnjak s tega področja, prof. dr. Marko Pavliha. Izvolitev Marka Pavlihe bo pripomogla k večji prepoznavnosti Slovenije predvsem kot pomorske države, je v obvestilu za javnost zapisal tajnik Dmštva za pomorsko pravo Slovenije, mag. Mitja Grbec.
Seča 198, 6320 Portorož
Za sprostitev in hitrost

in izbrana gostinska wmm ponudba
*	Hojem kart ing vozit
*	Organizacija amaterskih tekem s karting voziti za družbe
*	Organizacija animacije ob prireditvah
/Ka/s^p-ohha/l d O o. KARTODROM LUCIJA PORTOROŽ
RENT-A GO KART
— pravu a vozhje ege
| | regole m ouioa | |
Velik pokrit gostinski prostor za zaključne družbe in a ja carte ponudba
* Specialitete z žara in jediizerepnje
Dobrodošli!
informacije:
Tet.: 05/6779609, Telefaks: 05/ 6779611, GSM: 041640 53b
IK/AIKJnmiKMIL d.o.o.