^^top^T Tfisiižf1f
T "O V A,
Izhaja I. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta pa 1 gold. 30 kr. nov. dn.
Tečaj III. V Ljubljani 15. oktobra 1863. List 20.
^lifli
' Ifi
jitiovit gre živali C^^Sprederzni kalin. Njegova pnšica Zavdaja pogin.
Nevidoma zverne V prepad se do dna, Njegova mogočnost Končana je vsa.
Pobega, kar noge, Pernte ima, Dolina in gora Pred njim trepeta.
Pa strelec presilni, Nasiten še ni, Po skalah, verhuncih Živali podi.
Ko jntro posije Na truplo mertvrf, Živali od kraja Vse k njemu gredd.
In orli, lesice, Goščave ves svet, Mesarijo lovca, Kot on jih je pred.
Prederznežn rado	•
Se tiiko godi: Kdor druge preganja, Sam sebe vlovi.
Jakoslav.
Pedagogično zdravitelstvo.
Spisuje F. Vigele.
2. Pogreški spoznanstveni.
Pri pogreških spoznanstvenih bomo govorili le od domišljavosti in uma. Te dušne moči, posebno pa um, ste večkrat pri posameznih učencih popačene. Glede domišljivosti bomo govorili od slabe pomljivosti ali pameti in pozabljivosti, od prenapete in nečiste domišljivosti; glede uma pa od poveršnosti, pristranosti in zmedenosti, neumnosti in norosti, priprostosti, budalosti in topoglavosti, gloposti in raztresenosti.
Slabotna pomljivost in pozabljivost, ki zader-žujete izobraževanje uma, in tudi v navadnem življenji pogosto človeka v zadrego pripravite, morete izvirati iz organične naprave, bolezni, nerednega življenja, namreč iz nemere v hrani, iz premale ali nevredjene vade in iz pomankljivega nauka. Le če ta pogreška izvirata iz poslednjih treh virov, je mogoče, da ju šola oidravi. Zgoditi se pa to le more, če se pomljivost po dobro vravnanem načertju vadi, in od stopinje do stopinje varno in razumno vodi. Slabopomljivih in pozabljivih učencev ne smeš, kar tiče učenja na pamet, ako nauk tega neodvračljivo ne tirja, s drugimi in dobropomljivimi na enako stopinjo postaviti, ker bi, posebno veči in težje naloge le slabo zapomnili, in ker bi se s tem pogrešek le poviševal, ne pa odpravil. Nalagajo naj se takim učencem iz začetka le kratke naloge, naj se večkrat ponavljajo in časoma vekšajo. Tudi naj bo pri začetku to, kar se otroci iz glave tiče, vabljivo; post.: basni, povesti v vezani besedi, in po malem bolj resni sostavki v nevezani besedi. Je pomljivost jednostranska, t. j. če le ne-ktere reči, post.: imena, števila, — dobro pomniti ne more, mora učitelj naloge in vaje umno po tem vravnovati. — Pomljivost, ki kake reči ne zapomni tako hitro, kakor je navadno pri otrocih, .se še ne kaže, da bi bila slaba. — Pozabljivost se pokaže, če otrok naročila, dela in naloge, ki jih mora storiti, opomine in svarjenja, ki so ga doleteli, hitro pozabi, in izvira večidel iz nepozabljivosti, pomanjkljive zanimivosti in lahkomiselnosti. Odpraviti se more ta pogrešek, če se
*) Kaj se pravi dobro „Gedächtnis (posebno Reminisce^), Vernunft in Verstand"? Jezikoslovci, prosimo!	Pis.
vir odpravi, in večkrat tudi vnanje kazni, kterih odgojnik pri slabopomljivih učencih nikakor ne sme rabiti, pri pozabljivih dobro teknejo. Posebno naj pa učitelj vse poskusi, da pri učencih budi zanimivost.
Preživa in prenapeta d o misij i vos t se med učenci ljudske šole le redko nahaja, gosteji pa pri mladini višjih stanov, pa tudi večkrat v mesith med drugimi otroci. Izvira pa večidel iz domače i/.reje, ki ne odvračuje preskerbno od otrok povesti^ ki domišljivost neredno napenjajo, kakor povesti od strahov in duhov, romanov, prenapetih in čudovitih potopisov itd. Knjige, ki se dajo mladini v pest, mora najpoprej skerbni odgojnik pregledovati in prevdarjati. Za bolezen domišljivosti je naj boljše zdravilo, da se vse odpravi, kar oči preveč napenja, da se zanimivost do resnobnih opravil budi, in gojenec takih opravil privadi. — Nečista domišljivost se pri mladini na deželi pogosto nahaja, in otroci se ji radi vdajo, posebno če se začenja v njih družbeno nagnjenje zbujati. Šola sama pri tej bolezni kaj nič ne more opraviti, če ji starši krepko ne pomagajo. Pervič naj se skerbno vse odpravi, kar nečiste misli zbuja (podobe, knjige, tovarštva itd.); pobožnost pa naj se po vsi moči zvišuje in krepi. Takih otrok se ne sme samih in brez koristnega dela puščati. Tudi ni napčno, da se sprehajajo in telesno vadijo. Naj gotovejši pomoček pa je, da se otrok v druge gojivne razmere prestavi, kar se pa zavoljo raznih okoliščin le malokdaj more zgoditi.
Poveršnost, pristranost in zmedenost so pogreški uma. Poveršnost se zadovolji s poznavo vnanjega in nepo-glavitnega, in ne praša po istinskem. Poveršnost je navadno nasledek poveršnega nauka, raztresenosti, ali opravkov s pre-mnogoverstnimi rečmi. — Pristranost se spozna, če um le enega ali nektere nauke prihrani, in se za druge enako imenitne ne zmeni. Pristranski nauk, ki le nektere nauke skerbno in ljubeznjivo razklada, in opiranje na malovažno doslednost je višidel vir pristranosti, pristranskega uma, ki se mora tudi prištevati k pogreškom, čeravno ni pristranost tako napčna, kakor poveršnost. — Zmedenost se mora umu pripisati, če rad razumenja ali zmisli zmede. Izvira pogosto iz nevredjenega nejasnega nauka, še gostejikrat pa od tod, da je pomljivost v obziru na um nerazmerno izobražena in z znanostimi prepolnjena; um po tem takem ne more zmisli, ki so v pameti nagromadjene,
presijati, vrediti in vladati. Kako se da ta pogrešek odpraviti, se lahko spozna po viru. Jasnost, red, doslednost, primerna podlaga in mnogostranost nauka so pripomočki; drugih ni za zmedenost.
4. Neumno s t in norost se le malokdaj že v mladosti pokažete. Neumnež ne more spoznati poglavitnega od nepogla-vitnega, in večidel nepoglavitno bolj ko poglavitno čisla. Neumni postane nor, ako svojo vrednost v nepoglavitne prednosti stavi, in od sebe meni, da je imeniten, kar vendar ni res. Ukoreninita se ta pogreška, če se pri otrocih pri vsaki priliki navdušeno govori o malenkosti, vnanjih prednostih nestalnih rečeh, kakor bi bilo to poglavitno in posebna sreča, in če se otroci prezgodaj vpeljejo med svet in v družbene veselice, ki so le za odrasčene. Šola more tema pogreškoma le nasprotovati, ako razkazuje, kaj je poglavitno in važno, in kaj malo in slabo.	("»'j« PriM
h zgodovine keršanske ljudske šole.
(Dalje.)
1. maja I. 1774 prišel je opat Felbiger na Dunaj, potem ko je dobil privoljenje od svojega kralja. Berž ko ne, je bila cesarica sama, ko ji je na misel prišlo, da je opata iz Sagana poklicala, da vredi normalno šolo in šolstvo sploh. Dasiravno se je vse oziralo na opata, vender v razsodivnem trenutku nihče ni nasvetoval tega, dokler ni cesarica sama te misli sprožila. Dvorna učilniška komisija dobila je hipoma po prihodu opata povelje, da naj mu pokaže vse akte zadevajoče normalno šolstvo in tabele, kojih je izdelal Gruber že 20, tudi zastran njegovega šolskega načerta; rekla je cesarica, da hoče zaslišati nasvet komisije, potem ko bo opat načert pregledal. Felbiger postopal je zelo varno, in določno je grajal le prepire nepokojnih učiteljev, ki so ga tako nalagali. Pohvalil je sicer načert Gruberjev v veliko rečeh; rekel je, da na normalni šoli niso popustili njegove metode, vendar pa je rekel, da se za začetnike premalo skerbi, da se s tabelami ne izhaja povsod, da je tudi treba šolskih knjig.
Zagovarjal je sicer Gruber-ja Hagelin, poročevavec pri šolski komisii, in tudi dvorna komisija je bila na Gruberjevi
strani; ali cesarica razsodila je kmali, da opatu vse zaupa, da naj se mu izroči normalna šola popolnoma pod nadzorništ-vom dvorne komisije.
Gruber je tedaj padel. Na njegov šolski načert ni niliče dalje mislil, in on ni bil več učenik učiteljev; njegove tabele presojevali so pa prav kritično. Hiigelin tudi ni bil dalje po-ročevavec pri šolski komisii in pri dvorni učilniški komisii; bil je poročcvavec Franc Greiner, kterega tudi Felbiger prav močno pohvali, da si je neuinerljive zasluge pridobil za pov-zdigo šolstva.
Saganski opat Janez Ignacij žl. Felbiger je bil sedaj sko-rej sam za se in povsod. Cesarica sama ga je poklicala, in zavetnica mu je bila tudi zmirom in povsod. 1. sept. 1774 izročila mu je cesarica nemško šolstvo, da naj tukaj normalno šolo popolnoma vravnuje in jo tudi po deželi razširjuje. Poročeval pa bode sp. avstrijanski deželni vladi; spodnjo avst. šolska komisija mora pa v vseh rečeh poslušati njegov nasvet.
Felbiger začel je nove šolske bukve spisovati. Podučeval je katehete in učenike dunajskih mestnih in predmestnih šol. Začel je priprave delati, da bi se zboljšano šolstvo po krono-vinah vpeljalo, sprejemal, in podučeval je šolske ravnatelje, učenike in druge, ki so želeli njegovega poduka. Ni moglo drugače biti, da so se zbirali okrog Felbigerja, čigar blago serce je bilo za dobro in blago reč tako vneto, navdušeni slušatelji, ki so potlej novo metodo razširjali po deželah.
Naj imenitniši pa, kar je Felbiger doveršil še to leto, ko je na Dunaj prišel, bilo je delo, ktero so že tolikrat v roke vzeli in zopet popustili: Splošni šolski red (Allgemeine Schulordnung). Že konca mesca julija je delo dokončal, v cesarski kancelii je bilo za razglas ustrojeno in 6. decembra I. 1774 podpisala je cesarica „Splošni šolski red za nemške normalne, glavne in začetne (trivialne) šole po vseh c. k. dednih deželah".
Vredili so tudi dunajske šole bolje. Da bi se red stanovitno ohranil in ne povračevali se prepiri enaki prejšnjim, zložil je opat posebne vodila (Instructionen) za osobje dunajske normalne šole, nasvetoval je svetnega duhovna Valentin-a Stät-ter-ja za nadzornika dunajske šole. Osobje njeno je bilo tedaj: nadzornik Slätter, vodja Mesmer, katehet Gall, svelni duhoven, učeniki Bauer, Felkel, Klemm, Schatte.
Tudi druge šole po Dunaji in po okolici dunajski povzdignile so se hitro. Mesca aprila 1. 1775 zapisanih je bilo 3 glavne šole in 14 trivialnih šol.
V okolici dunajski pa je bila cesarica sama, ki je po svojih gradovih z naj lepšim zgledom svetila. Še preden je bil šolski red po deželah razglašen, prepričala se je 25. okt. I. 1774. sama v „šenbrunski šoli" o novi metodi, in odsihmal je ukazala, naj se ji poročuje vsaki mesec, kako šola napreduje.
1. maja 1. 1775. preselila se je dunajska normalna šola v svoje sedanje stanovalisče. Cesarica je dala prenarediti nekdanje jezuitarsko poslopje pri st. Ani v Janezovih ulicah, in imenovani dan preselila se je šola tje od st. Štefana. Felbiger pozdravil jih je z nagovorom, razdelil med učence šolske postave, in med učenike vodila (Instructionen). Normalna dunajska šola je že tedaj 88 let v svojem poslopji. CD.ije Prih.)
Pomcnki
o
§I@¥eask©m gtsaajL
XL.
V. Kadaj, kedaj in kdaj se piše popraševaje in kdaj pomeni časih to, kar nekdaj; ali bi se ne dalo to v pisanji razločiti?
T. Dalo bi se že. Zaznamnjati bi se moglo, kdaj in kdaj, kakor tudi kaj in kaj, säj in saj itd.
U. Pa je tisto znamnje sitno in negodno, zlasti, ker smo mi kaj kavči!
T. Najde se pač kdej in kej in sej tudi, in jaz menim, da bi se za umevnosti voljo smelo razločevati ter pisati: kaj (quid, was) in kej (ecquid, tandem, etwa, wohl), kdaj (quando, wann) in kdej (aliquando, quondam, irgendwann, einst), saj ali vsaj (wenigstens) in sej (ja, ja doch).
U. Zakaj se pa vselej ne piše vsaj nam. saj, da bi se vsaj vedilo, ktero je?
T. Za to, ker se v velikrat opušča, p.: las n. vi as, oblak n. obvlak, last n. vi as t, zlasti n. zvlasti ali vzlasti, pričo in vpričo, tako tudi saj nam. vsaj itd.
U. Ali pa pišejo tudi dobri pisatelji tako?
T. Bere se pri Kopitarji že, in Murko ga ima v svojem besedniku: kaj, po Koroškem in Kranjskem, pravi, se glasi kej, in pove, v kterem pomenu se rabi: mu ni dobro — mu ni kaj dobro (nicht so recht gut); kako vam je kaj? (wie ist es euch doch wohl); je poslal po-nj, da bi mu svetoval, kaj bi bilo kaj storiti (was wohl irgend zu thun wäre). Metelko ima oboje: kaj in kej (kaj kej was etwa, was wohl), kdaj in kdej, saj in sej.
U. Posebno velikrat se rabi besedica kej, in kakor se mi zdi, ima neko posebno moč v sebi.
T. Res spreminja pomen in sicer zviševaje in zniževaje: To je kej lepo (prav, jako), kej kej lepo (prav prav) — das ist was schön — pravi slovenski Nemec! To je kej drago (predrago, sehr in /.u theuer). Kako se kej sklepa z glagolom nimam, je brati v Metelk. slovn. str. 235.
U. Kako se bere o tem v poslednji slovnici slovenski?
T. Janež i č piše: Saj (lat. enim, etenim — nemšk. denn, nämlich) izrekuje vzrok kot reč sploh znano in naravno, ki se sama po sebi razumeva: Počakaj, saj nisi voda. — Naj se ta veznik dobro loči od prislova vsaj = nemšk. wenigstens.
U. Kako pa kdaj in kaj?
T. Za to menim, da se sme v pisanji res ločiti kdaj in kdej, kaj in kej, saj in sej v povedanem pomenu, zlasti v bolj domači, slovenski pisavi.
U. Sej res! Zdaj saj vem.
XLI.
T. Menda v malokterih besedah je v slovenskem pisanji toliko razlike, kolikor je je v tistih, ki so z v ali u sostav-Ijene. Torej so eni že svetovali, da pišimo vselej u — in celo predlog u namesti kakor pišejo tudi drugi Slovani.
U. Sej je tudi v najni knjižici brati zdaj vtolažena, vdana, zdaj {«tolažilo, «dala; rzdigal, v tkani, vnuk, urokov, Mžigala itd.
T. Pisalo se je o tem mnogo že pred desetimi leti, in kar je pisal Metelko o tej reči v slovnici I. 1825, to je razložil tudi v Novicah I. 1853.
L. Povej mi povej, kako je pojasnil to pisavo!
T. Metelko piše od U in V takole: „Nekteri ne .ve, kdaj bi pred glagolom t' in kdaj bi u pisal; in zato piše brez razločka v pomenu zdaj : vtaknem, vgasnem, vkradem itd., zdaj: utaknem, ugasnem, ukradem itd. Tukaj bi se lahko dosegla edinost in pravoslednost v pisavi po tem pravilu: piši v 1) kadar pomeni djanje v kako reč fein, hinein), n. pr.: vrinem, vtisnem, vložim itd.; 2) kadar pomeni na ali gori (takrat je v iz predloga v'z): uložim («u/legen namesti vsložim), vzamem, vstanem itd. Sicer pa piši vselej u, ki velikrat nič druzega ne pomeni kakor spolnjeno ali doveršeno djanje v doveršivnih glagolih, n. pr.: «topim, «lovim, ugledam itd. V tem ali unem pomenu dobiva ravno tisti glagol zdaj u zdaj u: «topiti (ersaufen), udariti (schla-gen, perfectiv), in utopiti (eintunken, «¿»¡mengen), udariti (eiuschlagen, auch perfectiv) itd. Iz tega se vidi, da vkradem , unierjem, vkažem itd., ker se le spolni t ev djanja naznanja, je z v napak pisano".
Zastran predloga v, ki so ga nekteri premeniti hotli v u, pravi : „To premembo v v u tudi v samostojnem predlogu vpeljati se mi ne zdi varno, ako ravno v pesmih to svobodo rad poterdim. Zakaj se mi prederz-ne premembe sploh nevarne zde, si jc lože misliti, kakor jih tukaj v preozkem prostoru dovoljno razložiti".
Te pravila so kratke in dosti gotove, in dasi ravno se je pozneje po raznih časnikih in knjigah mnogo o tem pisarilo, vendar nobeden boljših, krajših in bolj gotovih ni povedal, le sim ter tje so to reč pojasnovali. Kakor te pravila gotovega slovničarja, tako so mi všeč izverstni izgledi, ktere je v ta namen sostavil Janež i č v svoji slovnici 1. 1863.
U. Kaži mi jih, morebiti se bova po tem lože spridoma pomenkovala in saj v nekterih besedah do dobrega spoznala pravo pisavo.
T. Ondi se bere tole: „Zastran pisave u—u gl. predloge; sicer pa primeri še sledeče izglede." Vreži mi tri križce v palico — ureži mi kruha; tatje so v hišo vlomili — «lomi mi vejico; v nogo se je vsekal — usekaj mi palico; vštej mu stari dolg — uštel sem se; počakaj, da se voda v sod »teče — da se voda uteče; za župana so ga vstavili — nabiro so ustavili; v kot se vmekni — umekni se sovražniku i. t. d.
17. Ti izgledje se lepo vjemajo s pravili, ktere je bil dal Metelko deset let poprej v Novicah. Rad bi pa, da bi še midva se dogovorila o nekterih besedah, ki se tolikrat in tolikanj različno pišejo.
T. Naberi jih, in poskusila si bova si jih kolikor toliko razložiti, toda prihodnjič.
Pašnik.
Jesenske cvetice. Več se nauči z očmi, kakor z ušesi. Tedaj, ljubi učitelj, ne pozabi, da boš učencem vselej več kazal, kakor pravil. To vodilo naj ti bo pervo v šoli, kadar podučuješ in povsod , kjer hočeš kaj dobrega zasaditi.
Če izrediš volka, te bo za zahvalo vjedel. To se pravi: če boš otroka slabo odgojil, boš naj več ti sam z njim terpel.
Ena sama piščalka v orglah, ki napak poje, pokvari vse glase. Tako je tudi v šoli, pri družini in med ljudmi na svetu. En sam hudoben otrok med drugimi je nevarna nalezljiva bolezen za vse druge, ki so v njegovi družbi. Odgojnik mora tedaj no take grintove ovce vedno paziti, jih boljšati ali saj odvračevati, da se huda bolezen dalje ne širi.
Mlado serce je goba, ki se hitro vžge. Mala iskrica je dovolj , da se pri mladosti vname dobra ali huda misel, dobro ali hudo delo.
Bolje je, da otroci tebe prosijo, kakor bi jih ti prosil; in bolje je, da otroci jokajo, kakor bi se ti solzil.
Srečna je šola in hiša, kjer je pogled gospodar in beseda gospodinja.
Več ko si kdo odreče, bolj je zadovoljen in miren.
Šolska roba.
Kadar si že učencem reči dovolj razložil, jim napiši na tablo, postavim, te le vprašanja, ktere naj pismeno odgovarjajo:
Čemu je: 1. nož? 2. pero? 3. voda? 4. ogenj? 5. stol? 6. miza? 7. postelja? 8. omara? 9. peč? 10. ura? 11. hiša? 12. šola? 13. cerkev? —Kaj nam da: 11. krava? 15. ovca? 16. kokoš? 17. gos?— Ktero orodje rabi: 18. čevljar? 19. krajač? 20. mizar? 21. kovač? 22. zidar? 23. tkavec? 24. mesar? — Ktere, reči so: 25. v šoli? 26. v cerkvi? 27. v liiši ? — Kaj dela: 28. učenec? 29. uče-nik?30. duhovnik? — Čemu rabimo: 31. konja? 32. vola? 33. Ktere drevesa poznaš? 34. Ktere drevesa so sadne drevesa? ktere gojzdne? ktere listnate? ktere bodeče? 35. Ktere rudnine ali kovine poznaš? 36. Kaj delajo iz zlata? iz srebra? iz bakra? iz svinca? iz železa? 37. Ktere cvetice poznaš? 38. Ktere cvetice rastejo na vertu? ktere na polji? ktere v gojzdu? 39. Kteri rokodelci delajo za stanovanje? kteri za hrano? kteri delajo obleko? Kaj dela 40. pobožni otrok? 41. pokorni otrok? 42. pridni otrok? 43. Kje vise zvonovi? Kdaj in zakaj zvoni? 44. Kteri pridelki se pridelajo na polji? 45. Kdaj pride lastovka k nam? Kaj jč? Kam naredi gnjezdo? Kdaj gre od nas? 46. Kterim pticam pra-
vim ptice pevke? Ktere so ptice pevke? Kje so? Kaj jedo? Zakaj ne smemo ptičjih gnjezdov razdirati? 47. Kako se imenuje kraj. kjer ti stanuješ? Koliko hiš je v vaši vasi? Koliko ljudi je v vaši hiši? Kteri rokodelci so v vaši vasi? 48. Kje je naše pokopališče? Čemu je? Kaj je na grobeh? Kaj nas pokopališče spominja? 49. Kje se vidijo znamenja? Čigava podoba je na križi? Kaj se moramo spomniti, kadar vidimo križ? 50. Kdaj se začne in konči leto? Koliko je letnih časov? 51. Kdaj se začne in konča cerkveno leto? Kteri so veliki prazniki? 52. Kteri so gospodovi prazniki? Kteri so prazniki matere božje? Kteri so prazniki svetnikov? 53. Kako je spomladi? Kakšni so spomladi travniki, verta in polja? Kaj delajo spomladi ptiči? 54. Kako delajo opeke? 55. Kako se kruh peče? 56. Kako konja podkujejo? 57. Kako se drevesce vsadi? 57. Zakaj ne smeš živali terpinčiti? 58. Kako ljubimo Boga? 59. Kako ljubimo bližnjega? 60. Kako je bilo ime dvanajsterim aposteljnom? 61. Kteri sv. možje so sveto vero na Slovenskem oznanovali? 62. Kteri možje so spisovali in še spisujejo slovenske knjige? 63. Kteri možje so zlagali in še zlagajo slovenske pesmi? 64. Ktere mesta gore in vode so na Slovenskem? 65. Ktere dežele so v avstrijanskem cesarstvu?
Nalogi iz številstva. a) Trije pobožni dobrotniki so kupili lepo podobo za cerkev. A je dal '/,, B % in C toliko, kolikor je še manjkalo, to je, 70 gold. Kako draga je bila ta podoba, in koliko sta dala za njo A in B? b) V poroki nekega premožnega pisatelja so po njegovi smerti dobili, da je bilo tako le sporočeno:
„Jaz sporočim svojim peterim prijatlom A, B, C, D in E toliko, da dobi B + C -f- D -f- E vkup 263 gold.,
A -	h c -	h D + E	n	251	rt
A -	h B -	h D -j- E	n	231	n
A -	H B -	hC+E	D	209	n
A -	f- B -	h C -f D	n	187	i)
Koliko je dobil vsaki?
Vprašanja pri letošnjem konz. spraševanji.
(Dalje.)
Kakor je že „Tovarš" povedal, bilo nas je letos pri konz. spraševanji devet učiteljev, in sicer vsi iz idrijske pripravniške šole, samo eden ne.
Pervi dan dopoldne izdelovali smo pismeno osem vprašanj, in popoldne sedem, ki so nam bili na izbero tako, da naj bi jih vsaki vsaj polovico rešil, in sicer pervega, četertega, petega in šestega po nemški, vse druge pa povoljno, to je, po slovenski ali nemški. Drugi dan po pismenem spraševanji bilo je ustmeno. Prečastiti gospod višji šolski ogleda so to spraševanje tako vredili, da smo poprejšnje pismene vprašanja po-
navijali. Pri tem pa so nam blagi gospod pomagali in iz svojega bogatega pedagogičnega zaklada dodajali, česar je nam učiteljem primanjkovalo, ter nas prav po očetovsko podučevali, opominjevali, spodbadali itd. Med vsemi vprašanji, ktere so nam prečastiti gospod razlagali, bilo je posebno mično in znamenito eno, in sicer: „Kako naj se primerja učitelj z uro?'' — Načertal in zaznamoval sem si nekoliko tega odgovora, o kte-rem pa bom, če bode Bog hotel, pozneje, kaj pa da, kolikor bom mogel, obširneje govoril.
Bekel bo pa morda kdo, da vse te vprašanja pri letošnjem konz. spraševanji niso bile kar nič težke, in da jih je prav lahko odgovarjati. Res, ljubi prijatel, ni bilo kaj posebno težavno odgovarjati te vprašanja temu, ki je bral vse tiste knjige in časopise, ki nam jih je vlani nasvetoval v „Tovaršu" verli učitelj g. P. Cebin; posebno pa nam je pri tej skušnji naš ljubi šolski časnik „Tovarš" zelo zelo koristil. Rudečica nas je oblila, ko so nam prečastiti gospod višji šolski ogleda povedali, da je še veliko takih učiteljev med nami, ki „To-varša" ne berejo in ga še komaj ali pa še celo po imenu ne poznajo; in pristavili so: „Ni lepo, da po drugih slovenskih krajih učitelji in drugi domoljubi temu edinemu slovenskemu šolskemu časopisu gostoljubno odpirajo vrata, domači pa mu jih še tu pa tam zapirajo".
Pri tej priliki dovolite, ljubi bratje učitelji, da vas tudi jaz nagovorim in opominjam in pravim: Ljubi moji! ne bodimo zaspani in podpirajmo našega ljubega „Tovarša" z obilno naročnino in z dopisi, da bo vedno krepkejši in nam ljubeznjivi spremljevavec, vodnik in zagovornik na težavnem šolskem polji!
(Dalje prih.)
Iz Celovca. Tukajšno srenjsko svetovavstvo je sklenilo, da bo napravilo mestno deško šolo s 4. razredi. — Tudi smo zvedili veselo novico, da ostane naš verli prečastiti gospod Andrej Einspieler še dalje katehet c. k. više celovške realke. — „Cvetje iz domačih in tujih logov", III. šestka (16.—21. vez.) pride kmali na svitlo. Obsegalo bode to delo prav lepe in zanimive izdelke. Kdor želi tedaj „Cvetje" še dalje prejemati, naj se kmali oglasi. — Iz Gorice. 7. sept. je po kratki bolezni, 66 let star, umeri prečastiti gospod Janez Ev. Mozetič, kanonik in dekan tukajšne
velike cerkve, višji šolski ogleda itd. Bog mu daj večni raj! (Pri-stavek vredništva: Ta blagi gospod je bil tudi posebni podpornik našega mladega „Tovarša", kteri na njegovo gomilo zasadi hvaležno cvetico: Slava njegovemu spominu!) — Prišla je tudi na svitlo lepa zgodovinska povest: „Čudne poti božje vsegamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov", ki jo je poslovenil g. Fr. Bunc, pridni učitelj v Kamnji. Naj bi se razširila po slovenskem svetu!
Iz Gorenskega. Sprejmi ljubi „Tovarš" mojega letašnjega potovanja nektere čertice, ktere vtegnejo zanimiti častite tvoje bravce.
Zapustivši domorodno Hervaško, obernem jo od Kerškega peš proti Novemu mestu, češ, da razgledani malo bolj krasne kraje slovenske in ložeje občudujem kinč svoje domovine. Dolgočasno ni bilo, že zato ne, ker imel sem veselega tovarša J. B—ra, namenjenega, da z mano potuje v svoj dom. Čeravno naji je vročina hudo pritiskala, vendar sva kmali pustila za herbtom sterme verhove takraj Kerke in kmali tudi zagledala prijazno mestice Novo mesto. Tu obisčem slavnega g. o. Ladislava, pri kterein sem se jasno prepričal, kako je ta verli mož ves poln domorodnega duha. Veselo sem pregledoval program novomeške gimnazije, v kterem tako živo klije ravno-pravnost našega jezika z nemškim. — Iz Novomesta obernem jo proti Ljubljani, in v dveh pičlih urah sedim že v Mirni peči pri g. učitelju Einanuelu Tomšiču. Krasne nove orgle z dvema klaviaturama, ki jih je izdelal izverstni trebenski mojster, in bodejo poznim vnukom pričale, kako bogoljubni in vneti za božjo čast bili so njih predniki. Imajo pa tudi moža, ki jim ve kaj, in ki je ne le domorodec in slov. pisatelj, ampak tudi kaj dobro izurjen na orglah*). Čudil sem se gromovitemu glasu, ki se je skor po celi vasi razlegal, ko je gosp. učitelj na njih pritisnil par akordov. Tudi čast. ondotni gosp. lajmo-šter so iskreni domoljub. Hvalevredno je posebno, da se tam skor vsacega večera snidejo „pod košato lipo" pervaki te prijazne vasi, prineso razne časopise, ter se pomeukujejo o domorodnih in koristnih stvareh. „To je naša revna čitavnica", reče mi vesela družba, h kteri sem se tudi jaz en večer pridružil. Ali bi ne bilo dobro, da bi bile po manjših vaseh, po kterih ni mogoče čitavnice vstanoviti, vsaj male društva, v kterih naj bi se širil domači duh, o stvareh kmetijskih pomenkovalo itd., da bi potem vsako mesto, terg in vas na Slovenskem imelo čitavnice, pomenkovalnice in domorodne veselice. Od tukaj jo vrežem potem v prijetne Dober niče, kjer sem tudi obiskal ondotnega učitelja g. Janeza Tomšiča. Ta učitelj je že veliko let v tej fari, morebiti toliko, da nobeden drugi po celi Slovenii toliko ne, in čuditi se je, da je poleg svoje učenosti in posebne izurjenosti v godbi tako zadovoljen, tih in miren. Visoke šole izveršivši, posvetil se je temu stanu, ki ga je že od mladih nog tako zelo veselil. Lepo je gledati, kako veliko število krasnih napevov je že zložil imenovani gospod, ki je obljubil zdaj, ko ima „Tovarš" tudi notni tisk, nekaj jih na svitlo dati.*®) Se obisčem nekaj učiteljev med potjo v
•) To je sicer že davno znano; „Tovarš" pa vendar ni še tako srečen, da
bi ga dobro poznal.	Vredn.
**) Prosimo!	Vredn.
Ljubljano, in pri vseh sem se prepričal, da so domoljubni možje in da k omiki našega naroda veliko pripomorejo. Tako je prav gg. učitelji, le po tej poti morete zadostiti svojemu trudu, le tako bodete po zakonih dostojno in natanjko spolnovali svoje dolžnosti. Kako abotno bi pač bilo, ako bi učitelj, kteri se peča z nedolžno mladino, še nemškutariti začel. Podoben bi bil vertnarju, kteri gre režat s skerhanim nožem mlade drevesca, ali pa pastirju, ki bi ov-čice pasel le po golih pečinah. — Čez nekaj dni grem pa na Go-rensko in pridem ravno prav v Kranj k „pervi besedi" ondotne nove čitavnice. Marsikaj bi rekel o Kranj i, pa bojim se, da mi bi čast. bravci očitali, da „stare viže godem". Molčim raji. — Napolnjen z veselim duhom maham jo proti Teržiču, spominjaje se narodue pesmi naših kmetov „Na Gorensčem je fletno". Pač res je prijetno gledati visoke bregove, dihati v zdravem zraku in piti vodo, čisto ko ribje oko. V Teržiču ostanem nekaj časa. Pregledujem letnike ali perijohe, in detetreni, rečem, tu so iinena celo s končnicami ič pisane! Kakor pa človeka ta mali napredek zveseli, tako ga oči za-bole, gledajočega slovenske nektere imena naenkrat čisto napčno, z nemškimi čerkami zapisane, 11. pr.: Dfdjiabnig, iOfdil?, jflobjljauer itd. Zvedil sem, da starši dotičnih otrok niso pustili, da bi njih deco pravo s slovenskimi čerkami pisali, ampak pokazati so se menda javno hotli, da so terdi starinarji. Učitelji so domoljubni, in pohvaliti moram g. J. Debelaka zavoljo petja, v kterem otroke prav dobro izurja. Farna bukvarnica, osnovana nedavno po čast. gosp. Jurju Dernov-šeku tudi Teržič jako povzdiguje. Sploh so pa Teržičani nadarjeni z nagibom do petja, ker nekteri brez kakega izobraževanja tako dobro vse današnje slov. pesmi pojo, da je veselje poslušati. Imajo med sabo n. pr. tako zvanega „teržiškega Matijata", ki dasiravno reven, vendar poje in žvižga, tla malokdo tako. Ljub je posebno duhovnom , kterih je večidel strežaj in tudi drugim gospodom, kterim pri seljenji v drugo stanovanje hišno orodje po svojem okusu tako izverstno vravna, da ga vsaki za to delo porabi. Imenovati bi ga smel tudi „catalogus clericus" ljubljanske škofije, ker on je vselej pervi v Teržiču, ki zve, kam bo kteri duhoven prestavljen in skor za vsakega duhovna na Kranjskem ve, kje je zdaj, kje je pred nekoliko leti kaplanoval, koliko mora zdaj star biti itd. itd. — Dosti šole! Pride 27. dan mesca avgusta, in grem v bližnjo faro v Križ, kjer je bila ravno šolska skušnja , h kteri se je bilo zbralo sila veliko gospode. Bilo je 11 duhovnov, 4 učitelji (med kterimi eden celo iz Kočevja) in dva druga. Škoda, da je imela ta šola tako malo šolarjev; vidili smo v slovenskem zapisniku, da jih je prav veliko med letom iz šole izostalo. Učitelj te šole g. Janez Man dele, verli domoljub, trudil se je, kakor se je vidilo, po svoji moči, ali kaj si hočemo, kjer ni otrok, tudi ni šole, še manj pa znatnega napredovanja. Vendar razun nekterih germanizmov in popačenih besed, ktere smo slišali pri skušnji od nekega starega ondotnega gospoda, kakor n. pr. ahtajte, vkep se vzemite, špilati itd., se je dobro sošlo učitelju in katehetu, domoljubnemu g. Jarcu, in reči smem, da
od kriške šole se ne sme in ne more več pričakovati. — Vi pa, častiti učitelji slovenski, trudite se čedalje bolj, da bodete otroke po domače podučevali, ker bolje je ena, otrokom razumljiva beseda, kakor 100 drugih, kterih zapopasti ne morejo. Spomnite se večkrat krasnega transparenta, ki je ponosno stal med vhodom kranjske čitavnice, uka-polnih Koseskovih besed:
„Pokažite svetu lik domače navade in misli;
Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos!" L. T.
Iz Kamnegorice. Dragi „Tovarš", ker ravno govoriš od očitnih šolskih spraševanj, ti tudi jaz iz našega kraja nekaj enakega pošljem. Prepričan sem, da bi bil tvoj vrednik ta dan sam prišel pogledat k nam, ko bi ga ne bil ti, ljubi „Tovarš", klical v Ljubljano. 31. avg. ob 8. uri smo imeli šolsko sv. mašo, pri kteri je mladost pela. Popoldne potem pa je bilo v šoli očitno spraševanje, h kterem se je prav veliko ljudi zbralo. Spraševanje se je pričelo naj pred s keršanskim naukom , kterega so otroci prav dobro odgovarjali. Potem so bili na versti drugi šolski nauki, in nazadnje so veseli učenci in učenke zapeli nektere prav mične slovenske pesmice. Po dokončani skušnji pa stopi učenec N. H. na oder in tako le govori: „Hv. b. J. Kr.! Prečastiti gospodje in vsi pričujoči prijatlit Dovolite mi, da v imenu vseh učencev in učenk očitno tukaj govorim. Daues je naš veseli dan, in upam, da tudi vseh pričujočih. Veliko lepega smo se naučili pretečeno šolsko leto; komu li bi se za to zahvalili? Najpred gotovo ljubemu Bogu, potem pa vam gospodom učenikom, ki ste se tako zelo trudili, da ste nam izobraževali um in serce. Bog vam poverili stotero vaše veliko prizadevanje! I'a tudi vam, preljubi Btarši, smo danes zelo hvaležni, ker ste nas radi pošiljali v šolo; danes ste se prepričali, da nismo hodili zastonj v šolo, in da imate zdaj vsaj nekoliko boljše otroke mimo pred. Sprejmite pa tudi vi, prečastiti gospod dekan in vsi drugi poslušavci našo priserčno zahvalo, ker ste nam napravili toliko sladkega nedolžnega veselja. — Tudi vam, ljubi tovarši in tovaršice, priporočim še nekaj prav v serce. Tiste, ki ste že bolj odrasčeni in bote šolo zapustili, lepo prosim, nikar nikdar ne pozabite lepih naukov, ki ste jih tukaj slišali! Živite po zgledu sv. device Marije in sv. Alojzija, in vsi skupaj izročimo vse svoje življenje večnemu Bogu, da nas bo blagoslovil in osrečil s časno in večuo srečo!"
Po govoru so se delile šolske darila, in potem so prečastiti gospod okrajni šolski ogleda z lepo besedo sklenili šolsko preskušnjo. S tem pa še ni bilo dokončano veselje tega dneva. Gospod žl. Albert Kapuz, naš šolski oče, so povabili vse učence in učenke na dom; in lej, na vertu so bile 4 velike mize pogernjene za 107 lačnih malih gostov, kjer je bilo vse lepo okinčano, kakor pri kaki svatovsčini. Otroci so bili neizrečeno veseli. Stregli so jim pa tudi sami šolski oče in njih blaga gospa. Še le ko je Marijo odzvonilo, smo šli po-pevaje domu. Gotovo ne bodo otroci, pa tudi učitelji in starši pozabili tega veselega dneva. Z Bogom!
Iz Predoselj*) 31. avgusta je bilo v tukajšni šoli očitno spraševanje vpričo več častitih poslušavcev. Prav izverstno so odgovarjali otroci, tako, da jih je bilo veselje poslušati. Ker pa moj namen ni, da bi to popisoval, ampak jaz le naznanim, kako so zopet letos blagorodni g. baron A. Zois male otročiče zavoljo veselega napredka in lepega obnašanja razveselili. V nedeljo 6. sept. po keršanskein nauku so žlahtni gospod povabili v berski grad tukajšno čast. duhovščino in g. učenika J. Saje-ta in vseh tistih 29 otrok, ki so bili v zlate bukve zapisani. Podelili so vsakemu otroku srebern goldi-narsk tolarček, in deseterim obdarjenim tudi ¿Darek pridni mladosti"; vsem drugim pa „Pratiko" za 1864. leto; vse pa so potem prijazno pogostovali. Vidilo se je, da so jim otroci zelo hvaležni, ker so zapeli prav lepo več pesem, med kterimi so bile cesarska iu več drugih, pa še: „Zadovoljni Krajnec", in „Pridi Gorenec", ki so si jih sami gosp. baron izvolili. Gotovo ne bodo otroci in far-mani pozabili svojega blagega dobrotnika mnogo mnogo let. Še pred začetkom šolskega leta so omenjeni dobrotnik podarili ves les za ograjo šolske drevesnice, v kteri je že precej dreves vsajenih. Slava! Da si ml zdrav verli „Tovarš*. — Z Bogom! Tvoj bravec.
Iz Ljubljane. Dobili smo zadnjo polo Janežič-eve „Slovenske slovnice za domačo in šolsko rabo". To delo je naj izverstnejše, kar smo jih razun Metel ko-tovega do zdaj imeli. Osnovano je po naj boljših virih po Miklošiču in drugih. Pri nobenem slovenskem učitelju se ne sme pogrešati ta koristna knjiga.
—	V Celovcu je prišel na dan mični „Koledarček družbe sv. Mohor a za prestopno leto 1864". Poleg nekterih prav lepih domačih spisov ima tudi družbine postave in imenik čast. družnikov.
—	Časopis „Naprej" je z mescem oktobrom jenjal izhajati.
—	Iz Maribora smo dobili te le verstice, ktere „Tovarš" svojim čast. bravcetn živo priporoča: „Vabilo na naročbo slovenske mase za čveterospev, orgle in violon". Da se večstranski potrebi odpomore, je podpisani kratko in lahko slovensko mašo z blagoslovom, gradualom in ofertorijem za štiri glase spisal, klera se je že po več cerkvah lavantinske škofijo pela in si, kakor več časnikov piše, pohvalo cerkvenega in slovenskega sloga pridobila. Od več in veljavnih strani se mi je že prigovarjalo, naj dam to mašo natisniti, in sicer zavolj ročnejše rabe pevske glase posebej, ki se tudi večkratno dobe, in tudi za orgle in violon. Tisk bode menda v 2 mescih gotov. Ker moram delce sam založiti, vabim s tem spodobno vse častite gospode duhovnike in učitelje, kterim je mar dostojnega slovenskega petja v cerkvah, naj se na nje naročiti blagovolijo. Naročnina je 1 gld. 50 kr., ktera se na pošti odrajta, kedar se komu delce izroči.
V Mariboru, septembra 1863.	Janez Miklošič,
učitelj glavne šole.
—	Letošnje šolsko leto je dobro uapolnilo vse tukajšne učilnice. V norinalki so iz dosedanjih treh razdelkov v četertem razredu naredili le dva, ter so raji pervi razred razdelili v dva razdelke. V
*) Po naključbi zakasnjeno,
Vredi
mestni glavni deški šoli pri sv. Jakopu je letos v štirih razredih 327 učencev, tedaj 27 več kakor vlani v tem času, ktere podučajejo g. vodja in štirje gg. učeniki, in sicer A. Praprot ni k v [V., L. Belar v III,, Fr. Ha k tel j v II. in J. Troj ar v I. razredu. — Za terdno se je zvedilo, da so njih veličanstvo presvitli cesar poterdili, da naj se napravi v Ljubljani višja realka, in tako se bo že letos pričela s pervim razredom.
—	Predstojništvo komisije za miloščino je sklenila, da bo jutri, t. j. 16 t. m. ob 10. uri dopolpne v stolni cerkvi za ranjcim Metelko-tom, velikim dobrotnikom ubogih, slovesna čem a maša, h kleri so povabljeni srenjski svetovavci, slovenska narodna čitavnica, rokodelski mojstri itd.
—	Pri g. Giontini-tu so prišli na svitlo novi slovenski lepopisu i zgledi, kakor smo uni dan v 18. listu omenili, in ki jih je dal na svitlo g. učenik Fr. Gerkman. Ti zgledi so na štirih listih po dva na enem, prav dobro sostavljeni in krasno po rezu natisnjeni, in so prav pripravni za glavne in male šole v mestih in na deželi. Gosp. izdatelj prosi, da bi jih učitelji pri poduku v šoli rabili in potem svoje misli in skušnje o njih naznanili, da bi se drugopot popravilo in preuaredilo, kar bi prav ne služilo. Tedaj, ljubi učitelji, pod-pirajmo dobro voljo svojega marljivega tovarša!
Spominek Riharjev.
Treba ni prigovarjati, da bi se napravil mojstru Kiliarju spominek, ker to žele gotovo vsi rodoljubi, ki poznajo in cenijo njegove velike zasluge za cerkev in narod; le to je treba prevdariti, kakšen spominek bi bil takemu namenu bolj primeren. „Tovarš" naznani tukaj svojo in misel več iskrenih spoštovavcev rajnkega, in pravi, da naj bi se slavnemu možu napravil naj pred mal spominek na njegovem grobu, potem pa še drugi živi, to je, veličastna knjiga, v k ter i bi bili zbrani vsi napevi, ki jih je slavni mojster zložil in postavil za cerkvene in druge pesmi. Tak spominek bi gotovo slavil mojstra in narod. Spoštovavci rajn-kega, prosimo, prevdarite in naznanite svojo misel!
Fromemiic v tmteSjskem staira.
V ljubljanski škofij. Gosp. Alojzi Jerše, podučitelj v Starem tergu pri Ložu, je postavljen za učitelja, orglavca in cerkvenika v Logac, in na njegovo mesto v Stari terg gre g. Avgust Adamič, poterjeni pripravnik; g. Franc Fabjančič, podučitelj v Mengišu, jc postavljen za učitelja, orglavca in cerkvenika v Ne vi je pri Kamniku; njegov sprednik g. Jernej Kimovee pa je odstavljen. — Postavljeni so se ti le gg. poterjeni pripravniki: France Ju rman za podučitelja v Sodrašico, Feliks Stegnar, za nam. učitelja v Idrijo in France Kokalj ravno tako v Kočevsko mesto.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik,
Natiskar in založnik: Jož. Rudolf Milic,