|M»!tf^XJ^^^8UANA,28DEiČE/S|ii3R\^|9^rt CENA 2 DIN GUVERNER NBS 1N ŠTUDIJSKI VI ClRl KUK ZKS V okviru programa študijskih večerov pri komi-teju univerzitetne konferencc ZKS je 12. 12. 1972 predaval guverner Narodne banko Slovenijc Cveto Kobal. Tema razpravc je bila kreditno monctarna situacija v Jugoslaviji v prihodnjcm lelu. Prvič v po-vojni zgodovini naša država razpolaga z deviznimi rezervami, kar daje možnost za najemanje novili kiv ditov. Poleg povečanc obvezne rczerve poslovnih bank je bila v letošnjem lctu tudi prvič povcčana obvezna rezerva hranilnih vlog od nič na tri odstot-ke. Najvažnejši problom kreditno-monetarne politi-kc v letošnjem letu je bilo naraščanje emisije plačil-nega dcnarja, ki jo jc povzročila sprcmeniba plačil-ne bilance s tujino. Ta je namosto predvidcnega de-ficita za 5oo milijonov dolarjov dosegla suficit 120 milijonov $. SESTANFK OSNOVNF ORGANIZACIJF ZK NA ELEKTROTFHNIŠKI I AKULTFTI 14. 12. 1972 so jc na fakultcti za clektrotchniko sestala osnovna organi/.acija ZK študentov in prole-sorjcv ter 10 SŠ fakultcte. Prišk> jc 50 študontov m 7 učiteljev. Po uvodnem referatu o ticnutni situad-ji na fakultcti so najvcč razpravljali o pomanjkanju skript in o nekvalitetnih predavanjih. Studenti so zahtevali temeljito spremcmbo odnosov na fakulteti, od profesorjev pa pričakujojo predvsem večjc pcda-goške sposobnosti. O tcm je govoril tudi sekretar KUK ZKS Gojko Stanič, ki sc je scstanka udclcžil kot gost. Dejal jc, da jo samo vprašanje sankeij, če protesorji nc izpolnjujejo svojih dolžnosti glcde skript. Prav tako je predlagal. naj študentje pri pro-fesorjih bolj upoštcvajo pedagosko kot raziskovalno znanstveno delo. V drugcm delu scstanka so pojas-nili slicmo in program delovanja študcntskc organi-zacije. Povabili so profcsorjc komuniste. naj s štu-denti ustanovijo skupno osnovno organizadjo ZK. Predlog je bil sprcjct. Združcna organizadja bo inu-la obliko konforcnce s skupnim vodstvom. Krešimir BAKIČ PEDAGOŠKO ZNANSTVFNl SVFT STROJNF I AKULTETE 14. 12. 1972 se je scstal PZS strojnc takultctc. Sprcjcli so dekanovo poročilo, govorili o študijskili in osebnih zadevah. Ugotovili so, da so bili študciit-je aktivni predvscm v športu in v kulturi. Osrcdnja tema je bilo vprašanjc ptvnatrpanosti študijskcga na-črta v drugcm lctniku in prevdikega osipa v prvem lctniku. Danih je bilo več prodlogov za obvcščanjc staršev in štipenditorjev. Monika ŽAGAR SKSTANEK FO SŠ FILOZOFSKF 1 AKULTFTF 13. 12. 1972 se je tretjič sestal novi fakultctni odbor Skupnosti študentov na filozofski fakulteti. Govorili so o finančnom poslovanju. o delu komisij. o pripravah na okroglo mizo in o scstanku z dckanom. o predlogih za člane pedagoško znanstvvnega svota fakultete, poročali pa so tudi o sestanku na dokanatu zaradi dograditve stavbe filozofske fakultete. Spreje-li so naslednje sklepe: - statutarna komisija pripravlja osnutek statuta. ki mora biti končan do naslednje skupščine. - socialna komisijaje zadolžena.da preskrbi takoj-šnjo pomoč študentu 4. lctnika pedatiogike v višini 1000 din, - intbrmacijska komisija je zadolžcna za izdajo druge številke FIFAK-a, ki mora iziti do 25. dccemb-ra tega leta, - študijska komisija jc zadolžena za povezavo s svcti letnikov zaradi delcgiranja za naslednjo študcnt-sko skupščino fakultcto. ŠTUDENTSKA SKUPŠClNA NA VIŠJI ŠOLI ZA ZDRAVSTVENF DFLAVCF 14. 12. 1972 jc imela študentsko skupščino višja šola za zdravstvene delavce v Ljubljam. liidivba ji-bila tolikšna, da je bila doscžena sklepčnost. Prebrali so poročilo o delovanju Rdečega križa v preteklem letu, z volitvami pa so dobili tri članc v svotu šole in dvanajst članov izvršnega odbora SŠ na šoli. Prcd-stavnica internata višjc šolc za zdravstvene dclavcc je poročala o dclu domske skupnosti, o življcnjskih razmerah v internatu, nakar so jc razvila diskusija o otvoritvi novega internata, po vscj vcrjetnosti žc prve-ga maja prihodnje leto. Študentkc so sc zanimale. za-kaj so zavrnili prodlog za podaljšanje študija, kakoje z izdajo novih skript. Predstavnik kliničnih bolnišnic je spregovoril o štipcnclijskili pogojih. končen sklcp je bil, naj bo z vsemi temi problemi študcntov sozna-njen IO SŠ LVZ. Nova ZAJC KAZGOVOR NA I KONOMSKI I AKll II II 14. 12. 1972 so sc na ekonomski fakultcti sestali dckan in člani izvršncga odbora SŠ ckonomske takul-teto. V začctku jc dckan orisal položaj, v kak-rem \o so /našlo okonomskc takultete v Jugoslaviji in pri tcm poudaril zlasti vprašanjc o vivdnokMiju profila bodoč,h ckonomistov glcde na l<>. da prcdmoti tipično cko-noniske naravc pri)dirajo v učnc programo tchničnili takultct. Na koncu ]o prisotnim pojasnil še nekaj tc-žav v zvezi z novo ekonomsko fakultcto. BRANKOVIČ I AGG PRI DAVANJI () MARKSIZMU IN NI MARKSIZMU V četrtok. 14. 12. 1972 jo na FAGC. prof. dr. Bo-židar Dobenjak prcdaval a tcmi marksizem in nemark sizcm. V svojcm ckspozcju je prot'. B. Dobcnjak govo-ril predvscm o tcin. kaj j,e niarksizcm in o zgodovin-skcm razvoju tc misli. V tliskusiji smo slišali razlago pojniov barbarstvo. čisti nuirksi/oin. tlclitcv dcla in vloua proletariata. Č\ (iOVNIK SKl PŠCINA SLOVl-.NSFKGA SOClOl.OSKl (,A [)Rl ; IVA 1 I. decembra 1972 jc bila v dvorani Slovcnsko maticc lctna skupščina Slovcnskcga sociolo.škcua društva. Prvi dcl skupščinc jo bil posvcčcn bolj ali manj fonnalnim zadcvam, ki sc nanašajo na samo dclovanjo društva. drugi dol pa jc obravnaval ncka-tere tcinoljnc problcme. ki določajo sociološko clc-javnost prodvscrn vprašanjc proicsionalno ctikc sociologov in odnos tncd sociologijo in politiko (idcologi.jo) glcdo na ncdavno kritiko contralnoga komitoja ZKS. l!pr;iviecnost ..fonnalizacijc" prutcsionalno otikc sociologov vidimo v dcj^tvu. da ga zaščitimo prod takšnim načinorn raziskovanja. ki bi na račun ..znanstvcnosti"' posegal v človekovo intimnost: pt) drugi strani pa bi morali tudi sociologa ..zaščititi" prcd tistimi težnjami. ki hočcjo iz sociologijo ustva-riti sorvis politikc. No moremo omonjati vseh pro-blcmov. ki so pojavljajo ob vprašanju sociologovc profcsionalno ctikc in katcrih tudi skupščina ni uspeia rcšiti zadovoljivo. Razpravo o odnosii mcd sociologijo in politiko .so prcdstavljak- tcze Jožcta Goričarja o razrnorju ..Tcorija idoologija". Kljub tomu. ali pa prav za-radi tcga. kcr prot". J. Goričar ni uspol natančnojc oprodcliti oboli osnovnih pojmov (teorije in idcolo-gijc). in s tcin tudi no pojasniti njuncga razmorja. jc bila razprava plodna in tudi kritična. V razpravi sta sc prcdvsom oblikovala Jan Makarovič in Andrcj Kirn. zlasti slcdnji, ki jo radikaliziral pojetn iilcolo-gijc, in s toin poilal tudi prcdpostavko za zadovo-Ijivo pojasnitcv odnosa mod tcorijo in ideologijo. V sami razpravi niso bili podani nikakršni oksplicit-ni zaključki. vcndar pa bi lahko izluščili splošon vtis. da nainrcč pavšalnih politično-idcološkili kritik na račun sociološkc dejavnosti ni mogoče sprojcti. šc posobej. čc upoštcvaino komploksnost problomov. s katorimi sc ukvarjata tako sociologija kot politika. Taka srečanja. ki, so usincrjcna v obravnavanjc določcnili problomov, bi inorala postati rcdni in se-stavni del sociologovo aktivnosti. nc pa. da so orga-nizirana le priložnostno in v scnci tormalno-organi-zacijskih problcmov. Pavel GANTAR Sl-JA PZS LJUBUANSKI UNIVIRZI 12. 12. jc bil scstanek pcdagoško znanstvenega svcta Ijubljanske univcrzc. Razprava na njcm jc bila .,.. zclo široka, zato bomo povzcli samo najvažncjše toč-kc dncvncga reda. Najprej so govonli o novcm za-konu o strokovnili nazivih. vendar do dokončnih sklc pov niso prišli. Dalje so govorili d delu univerzitet-no študijskc koinisijc in o na novo ustanovljenih podkomisijah za pmliloim.1 pri letorniiranjii univcrzc. Potrdili so nckaj novih asisicntnv m prolosorjcv /a diplomski in podiplomski študij. PZS jc potrdil po-mčilo kumisijc /a zamcjskc študcntc. sprejcl izlio-dišča in naloge komisije tcr ponovno dokazal zav-zctost univorzc za rcšovanjc tch vprašanj. V razpravi so ugotovili, da dclovnim in angažiraiiim študentom nc morc nihčc prcprcčiti sodclovanja v samouprav-nili organih. Tovarišica Dolganova sc jc namroč pri-tožila. da študontom clcktrotchničnc fakultete ne pustijo sodclovati v samoupravnih orsranih. z izgo-vorom. da statut fakultctc šo ni potrjon. Oglasili so sc tudi študcntjc, tako da jc PZS sprcjel priporoči-lo. naj takultcto pri volitvah v prihodnje upoštovajo tudi družbeno-političnc kritcrijc in sposobnost za pedagoško doto.. HAM RFDNA VOLILNA SKl PSČINA SKIPNOSII BIIDINIOV l.VZ L nivcr/ilctna scjna dvoraiia. 20. ilc(.vmbra 1972. prjspclili dolcgatov 97. gostjc: Bono Zupančič. (iojko Stanič. Zivkt) Prcgl. prcilstavmiki prodsodstva ZŠJ. ZŠ Hrvatsko. prodstavniki tiska in tclevizije (tn minuto prod konccin), pa tradicionalna odsot-tmst univorzitotnih prodstavnikov. Vrcino: zclo spiVMicnljivo od ralkih snožink in blagcga vv-trčka. toplcga sončka. L'tK'ga vcsdoga in cnctia spontancga aplavza do inračnosti tihobiH-ga iiiočmi-skcga dncva. Ali |c dnovni rcd sporcn'.' \c! Dmovnj red jo jasen: poročila prcdscdnika. podprodsodnika in nadzorno komisijc. razrcšmca starcmu l() in volit-vc novoga. bojni posvct o akcijskem prograinu in nadaljcvanjc razpravc <.) Iribuninctn konccptu. Pod ra/.no sta stckla aktivno nerazumevunje in blokovska politika ob vprašanju. ali naj be) svct ŠOLTu družlvni iirgan kontrolc. in so v njcm prcilstavniki študcntsko organizacijc. ali pa naj ta organ scstavljajo člani ome-njonc organizacijc (grc za ŠOLI. jaMio). V svnjoin poročilu jc doscdanji prcdscdnik tov. Jo7l' Korinšok, tudi član kuordinacij^kc komisijc pii RK SZDL. podal obširno oceno im globalno kri-tiko stanja v študcntski organizaciji v prctcklcm šdlskcm iotu. Zavzol sc jc za doslcdncjše odgovorno-\ti znotraj univcrzc v skladu / naraščajočo konsoli-dacijo sil na univor/i jn v družbi. lOvariš | oinaž Kšoia. novopočcni prcdscdnik |() SS I \ Z. jo / ostro. toda konstruktivno kriliko orisal pok)žaj po posamienih takultctnih organizacijali SŠ. ki jih jo obiskal s svojo dclovnu skupino šc prcd skupščino. l'ri tcm jc nckatoro pohvalil. drugo pa grajal. V rc-.ipclu jo poudaril potrobo po inasovnii dcjavnosti v Ntudcntskih organizadjah. ki morajo Ibiti kontrolira-no od sptKiaj navzgor. Vcrifikacijska Ikomisija jc pt>-dala prcdlog za razrcšnico staroga l() s pridržkom. Namrcč. ugotovili sd innoiic nopravilmosti v admi-nistrativncm dclu, kar pa bo inoral z vso odločno««t-\o odpraviti m>vj K). Nadaljc s^ govorili o programu za naslcdnji1 mandatno obdobjc. govorili so. Prodvscm o tcin. da niso rcšcna socialna vprašanja. čcprav jc hrvaški predstavnik izrazil občudovanjc žc oh tako rcšcnom vprašanju. Prcdvsom o totn. da jc potrobno razviti študcntsko gibanjc za rclbrmo univcr/c. ProdvM.Mii o tem. da je troba zastaviti resno poliitično akcijo. ki bo program izvajala. Dolcgati so sprcjcli na znanjo dod^itkc li konccp-tu Iribunc in stcklo jc nokaj boscd. iikhI drugim tudi o informadjski.-m tvntru. Pd skupščini so sc zbrali novi člani K) in / vo-liko večino izvolili novega prcdscdnika. lov. Toma-ža Kšclo. ki jc dosloj opravljal tunkcijo podprcdsc^l-nika 10. v.d. glavnoga urodnika to pišoče institucijc ( rnlninc) in jc rcdcn študcnt drugcga lotnika tilo-zofijo in sodologijo na 1 I . Na koncu \o z delnim osipoin v prcto/no oblač-ncm vrcmcnu zavili k Mačku na okusno kosilo. inpz SK.IPŠCIN \ V NASI LJl; V veliki dvorani študcntskoga nasdja jc bila v čctr-tok. 14. dcc. 72 vsakoletna skupščina ddcgatov štu-dentskih domov v Ljubljani. Predscdniki lorunia in sindikatov so v svojih poročilih najprej orisali polo-žaj in povcdali nekaj kritičnih pripomb o delovanju v proteklcm letu. Nato sc jc razvila mcdha diskusija (razpravljali so vcčinoma oni in isti ljudje). Kljub tc-mu sc jc pokazalo, da jc po domovih k;ar prcccj ncre-šenih problemov. Najtcžje je vsckakor 'vprašanjc pro-stora - iz pomanjkanja lc-tega izvirajo problomi pri sprejemanju novincev in tistih. ki niso izpolnili štuclij-skih pogojev. Skupščina jc sklenila. da sc jc treba bo-riti na dveh trontah: intcrvenirati pri ncpubliških fo-rumih v zvezi z izgraditvijo novih zmoarljivosti tcr .^1 hkrati držati že sprejetih dogovorov o ipogojih za-vse-Ijcvanjc v domove. Razprava se jc nato vrtola šc okoli ^amoupravc. njcno ncučinkovitosti. o prav nekultufnoni^iu-štu-dofitskem oncsnažonju okolja. o izolaciji študcntov i/ drugih rcpublik. o prcmajhncm izvcnšttudijskcm udcj-stvovanju. . . Skupščina sc jc zaključila z volitvaimi v izvršnc iirganc, ki so bilc bolj podobne športnii napovedi. ter s sprejetjem sklcpov. študentski tisk, ki ga ni Študent, poznaš svoj tisk? Ali veš, da novosadski Index urejajo poligloti? Ali si videl, da je beograjski Student začel objavljati plahte kvazi teoretičnih razprav in je v mnogočem podoben prazničnim številkam Pravde? Ali veš, da zagrebški Studentski list v letošnjem letu še ni izdal nobene redne številke? Ali veš, da v Beogradu ne izhajata več časopisa Vidiki in čaršijska Stradija? Ali veš, da stane tiskanje ene Tribune milijon in pol? Ali veš, da je bila prepovedana druga številka Filozofije, časopi-sa beograjske filozofske fakultete; da se je s prepovedjo končala pot Stradiji; da je bil Student prepovedan zaradi članka, ki ga je ponatis-nil po zagrebški mladinski reviji Pitanja? Ali veš, da razen teh obsta-jajo ludi Katedra, Naši dani. Studentska reč, Ideje itd.? Si prebral svoj fakultetni list? Govorim o študentskem tisku, ki ga skoraj ni. Če je bil zadnja leta še podkrepljen z zadnjimi ostanki kritične misli, porojene iz po-litizacije in ideologizacije v študentskem gibanju. s čimer je bil Jegi-timni predstavnik neke moči (ki se je ne da obtožiti protisamouprav-nosti. nesocialističnosti, če je bila resnično študentska). Danes je ta moč izginila, in tisk, v svojem bistvu vendarle intelektualno jedro tega gibanja, se je znašel v praznein prostoru. V takem položaju je bila lahko zaplemba Studenta samo škandal. čiščenje zadnjih ostan-kov kritike, ki je v osamljcnosti izgubila perspektive. Poznavalci Stu-dentove uredniške politike bodo lahko temu potrdili — kontrast Horvatove ekonomske kritike nasproti drugim člankom v listu je takšen. da ga je javni tožilec v svoji očetovski skrbi moral razrešiti s prepovedjo. Tožilčevega dejanja ni mogoče razlagati samo z različ-nostjo kriterijev, ampak tudi kot prispevck h konceptualnemu poeno-tenju lista. Junija je bilo, kot smo že poročali. v Ohridu posvetovanje o štu-dentskem tisku, jeseni pa še posebna seja predsedstva ZŠJ o proble-niatiki informativne dejavnosti v študcntski organizaciji. V prvih števil-kah skoraj vseh listov se je hkrati pojavila ocena tega posvetovanja. kar je dalo možnost podrobneje spoznati odnos, ki ga nnajo posaniične re-dakcije (in s tem tudi odnos študentskih organizacij po republikah) do tega problema. To je bil tudi dragocen podatek. koliko na študent-ski tisk lahko računamo. Rezultati kažejo, da se niti posvetovanju niti seji predsedstva. ki je o tem izdelala nckako stališče. ni posrcči-lo prodreti do pravega socialnega in političnega ozadja upadajoče intenzivnosti osrednjih študentskih listov. Namesto kritike je obve-ljala - manifestacija, reprezentančnost. natanko podobna fevdalni reprezcntančnosti, kjer ni pomembna družbena vloga rituala (izhaja-nje študentskih listov je danes vsekakor ritual), anipak sam njegov potek, njegova okrasnost. Nadčasovnost (sterilnost) rezultatov se je pokazala predvsem v tem, da obe manifestaciji nista spregovorili niti o preteklem in ga ovrednotili niti o prihodnosti. Pricurljalo je le ne-kaj bledih predlogov o ..nujni medrepubliški povezavi listov". Osrednji študentski listi so praktično nirtvi. Tega ni zakrivila sa-mo ^manipulativna politika", ampak tudi radostni optimizem, ki se mu je študentski tisk v svoji underground in politični kritiki predajal. Današnji položaj je karikatura, ki pa kar noče prodreti v zavest re-dakcijskih kolegijev. Preživljen je čas, ko so listi lahko bili rezultat političnega procesa; danes gre za to, da se otrescjo tega modela in bistveno spremenijo način svojega dela. Kam kreniti? Primer fakultetnogu gluMla ljubljaiiskili fizikov Listi je vsekakor karakterističen. Samoupravljanje je postalo neposreden prebujevalec življenja na fakultetah. Lani se je to zgodilo na kemiji, tak proces že dolgo teče pri arhitektih. Nasprotno pa je Fifak, list naše filozofske fakultete, popoln odraz mrtvila, ki se je usedlo nanjo. Od tod pa do sklepa. da je osrednje študentske liste potrebno podgraditi z močno dcjavnostjo fakultetnih, ni daleč. Ob njej je pritrdilni odgovor na vprašanje v uvodu samoumeven. Ne le zaradi večje fleksibilnosti, ne le zaradi tega, ker je sam nastanek fakultetnega lista postavljanje vpraša-nja. Radikalizirati moramo odgovornost osrednjih študentskih listov do konkretnih vprašanj življenja na univerzi, kar bo tudi sunek iz nenadnega brezvetrja. M. PUNGARTNIK + Gre za intervju z B. Horvatom, Pitanja, št. 38/39. NOVI ČLANI IZVRŠNEGA ODBORA LJUBLJANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, izvoljeni na redni letni volilni skupščini 20. decembra 1972: Oddanih je bilo 99 glasovnic. V nov 10 SŠ LVZ so bili izvoljeni: '. ŠTRAJN Darko (FF).................... 84 glasov /.. KŠELA Tomaž (FF) .................... 84 glasov 3. DEBEVC Janez (MF).................... 81 glasov 4. KRŠINAR Jože (FNT) .................. 80 glasov 5. ŠKERBEC Valerija (PF) .................. 77 glasov 6. ZGONC Boštjan (FF)...................'. 75 glasov 7. VEDLIN Boris (FNT) .................. 73 glasov 8. ŽLENDER Jože (EF) .................. 73 glasov 9. BIZJAK Mirko (FNT) .................. 73 glasov 10. KOVAČEVIČ Marjan (FF) ................ 70 glasov 11. SANCIN Gorazd (PF).................... 69 glasov 12. NOVAK Iztok (EF) .................... 64 glasov 13. KOBENTAR Mare (PA) .................. 62 glasov 14. GREIF Bogdan (PF) .................... 60 glasov Skupščina je potrdila še naslednje kandidate, ki so člani 10 SŠ LVZ po statusu: 15. MUŽEVIČ Boris (odg. ur. radia Študent) 16. PUNGARTNIK Marjan (odg. ur. Tribune) 17. BERLIČ Marjan (predsednik 10 Sindikata študentov v študent- skih domovih) 18. TONČIČ Ludvik (predsednik MO) 19. ŠOLN Zoran (predsednik 10 ZŠPK) Še isti dan je novi 10 SŠ LVZ na svojr prvi seji izvolil za" svojega no- vega predsednika KŠELO Tomaža. zP SKLEPI SKUPŠČINH SŠ, 20. decembra 1972 Na redni letni volilni skupščini SŠ LVZ je bila na podlagi razprav sprejeta vrsta sklepo\. ki naj jih v študijskem letu 1972/73 realizira nov 10 SŠ. Vsa razmišljanja, ki smo jih poslu-šali na zadnji skupščini, so bila pravzaprav na-daljevanje (pa tudi ponavljanje) tematske skup-ščine iz novembra (razen seveda volitev novega 10 SŠ LVZ), tako da je ,,nove" sklepe potrebno brati v povezavi s .,starimi". Dodamo naj še. da sklepi še niso oblikovani v ..ustreznih formula-cijah", ker smo ji)i zaradi aktualnosti poroča-nja priredili za objavo še isti dan po skupščini. Za ureditev teh formalnosti je zadolžena ko-misija za sklepe. Skupščina je najprej sprejela resolucijo o Indokini. Sklepi, kot so nastajali za mikrofonom: 1. ena izmed najpomembnejših komponent izobra;,e-vanja v naši družbi je idejna, angažira-na, samoupravna, socialistično usmerjena šola; 2. neobhodno je ustavno reguliranje položa-ja študija in s tem v zvezi jasno definiranje de-lovnega in samoupravnega položaja vseh subjek-tov v izobraževanju in na tej podlagi določanje njihove vloge, pravic, obveznosti in odgovorno-sti; 3. zahtevamo dosledno reaJizacijo sprejete politike pri odpravljanju socialnih razlik; 4. družbenopolitične organizacije na vseh nivojih (v Sloveniji) naj dajo politično oceno o izvajanju določil družbenega dogovora o štipen- diranju in kreditiranju; 5. zahtevamo, da univerza RISK in druge od-govorne organizacije takoj pristopijo k sanaciji posteljnega fonda za študente; 6. graditev novih zgradb fakultet, šol in aka-dcmij mora biti vezana tudi na širjenje postelj-nega fonda za študente; 7. 10 SŠ LVZ zavezujemo. da bo čimprej \ sodelovanju z ustreznimi forumi izdelal pro-gram vključevanja študentske organizacije v koncept SLO: 8. v skladu s sklepi skupščine SŠ v novem-bru naj se SŠ čimprej vključi v družbenopoli-tično življenje mesta Ljubljana; 9. 10 SŠ LVZ naj na podlagi a*kcijskega so-delovanja z ZMS in s tem z ostalim delom mla-dine (kmetje, delavci, učenci) ter na podlagi re-solucije tretje konference ZKJ pripravi pred-log organizacijskega povezovanja študentov z ostalimi deli mlade generacije in ga da do spom-ladi v javno razpravo po fakultetah, šolah in akademijah; 10. študenti morajo enakopravno sodelova- ti pri izboru in reelekciji predavateljev, potrebno pa je preiti tudi na ocenjevanje pedagoške uspo-sobljenosti nčiteljev; 11. potrebnoje ustanoviti ,,čitalnico", ki bi predstavljala osrednje telo, v katerem bi se zbi-rale informacije in druge oblike sporočil, do-stopnih za vse študente; 12. skupina za prostorsko načrtovanje naj i/.dela analize in stališča do vseh novili gradenj na univerzi; 13. izdelavo akcijskega programa je potreb-no konkretizirati in časovno opredeliti; 14. čimprej se je potrebno dogovoriti za principe (prioritetna lestvica) delitve sredstev specializiranim organizacijam glede na njihovo ;iktivnost in konkretne rezultate; 15. skupščina je v celoti potrdila predloge komisije za koordinacijo odnosov v študentski kulturi pri 10 SŠ LVZ; 16. skupščina je potrdila statut SŠ, dopolni pa se člen 44, da člani sveta SŠ vsake 4 mesece poročajo o delu sveta SŠ IO-ju; 17. poročila predsednika in podpredsednika z današnje skupščine je potrebno objaviti v Tri-buni, za prihoinje skupščine pa naj velja, da so poročila predsednika in podpredsednika prilo-žena k drugim materialom skupščine; 18. revizijska komisija naj dokončno preg-leda poslovanje 10 SŠ LVZ in o tem poda po-ročOo na naslednji skupščini; 19. 10 SŠ LVZ naj na podlagi priporočil re-vizijske komisije odpravi vse ugotovljene nepra-vilnosti v enem mesecu; 20. skupščina podpira predlog o ustanovitvi revije, ki ga je na skupščini podal predstavnik komisije za koordinacijo odnosov v študentski kulturi; 21. komisija za kulturno dejavnost naj glede na sprejete sklepe napravi predračun stroškov za realizacijo omenjenih predlogov oziroma sklepov skupščine. bM Tovariš rektor, leto je spet naokrog, in pribli-žal se je čas vsakoletne kritične refleksije. Kaj je po vašem mnenju leto 1972 pomenilo za jjubljansko univerzo? Kakšni so bili uspehi oziroma neuspehi? Uspehi nc morejo biti dosti drugačni kot prej-šnja leta. Vsaka univerza jc velik organizem, ki se razmoroma počasi razvija. Čc jo v nekem lctu uspoš-ncjša, žcli biti v pribodnjem šc bolj. sovoda pa pona-vacli nalcti na omejitvc finančno naravc. Radi bi na-stavili vcč asistcntov, toda tcga nismo mogli rcalizi-rati. To je naš nckc vrstc nouspoh. V uspoh pa si u-niverza štejc, da jo konkrctizirala planiranje uiiivcr/e; ustanovljen jc Center za razvoj univcrzc, začelo sc je usmcrjanjc študcntov pri študiju (najprej posveto-vanjc s študenti) - kar je rozultal tosnejšo povc/.avc fakultet z univerzo. Vclik uspch jc prav gotovo usta-novitcv univerzjtetnega računskega centra, ki je v okviru rcpubliškega računskoga contra začol zclo u-spešno dclovati. Posamcznc takultete so pričclc dc-lati tudi žc s torminali. Kakšnih čisto revolucionar-nih napredkov pa scvcda nc pričakujcmo. Zanima me, kakšni so načrti za gradnjo novih univerzitetnih objektov, to je fakultet, študent-skih domov, knjižnic, pa tudi študentskega centra, katerega so dali idejo na FAGG? To vprašanjc soga na področjo načrtovanja uni-vcrzc. Ustanovljena je posohna pripravljalna komi-sija. Sevcda je naša tilia želja še vodno, da bi sc združila vsa poslopja oziroma vse ubikacije univcrzc na cnem mestu. Toda fakultotu za okonomijo so za-čeli graditi daleč proti severu. Lani smo omogočili izdclavo realnih načrtov. da bi poscbno študentska dejavnost bila koncentrirana na oncm mcstu. Tukaj smo si zamislili nekc vrstc osrodnjo aulo rnaximo. Mislim, da je trcba osnovno idcjo skupino pri urba-nističnem odddku pri FAGG še nadaljc izpopolnje-vati. S študcntskc strani je bila takrat akcija zclo dolgoročna, ampak ko sc je prvi naval razbil, jo jc bilo konec. Škoda. Kako pa kaj kažejo finančne možnosti? Porspektive za prihodnjc lcto so vidcti zolo zclo črnc. Fornialno bi sc lahko vsa sredstva za vsc šol-stvo - od ljudske šolc do univcrze - povečala za dvanajst proccntov, kar pa jo v primorjavi z narašča-njem ccn in vseli stroškov, med katerc spadajo tucli investicijc, voliko prenuilo. tako cla smo prcd tcm, da bo trcba nckaterc dejavnosti, ki smo ;i jih zasta-vili sploh črtati. To jc liud udarcc. Zastavili smo si recimo naloge za modernizacijo študija in poglablja-njc znanstvcncga dela, piodvsem v zvczi z magistr-skim in doktorskim študijcm, pa kažc, da iz tcga ne bo nič. Na nckaterih fakultetah bodo morali cclo znižati plačo, drugod pa bodo ostalc nospromonjono. Isto vclja scvcda tudi za ubikaeijo. Mislim, ila so lo-tos zelo majhnc možnosti za bistvono spremembc v tcm poglcdu. Začeti objokti hodo končani. Šc lctos bo odprt nov trakt oloktrofakultoto. Ekonomska se bo gradila naprej. Za drugo pa zaradi tožko finančnc situacije ne morcm nič gotovega roči. Padajo očitki, da se profesorji preveč udejst-vujejo zunaj univerze in zanemarjajo pedago-ško delo. Kako univerza misli zagrizti v ta problem? To sodclovanjc jc kar dobro. Z jugoslovanskimi malo slabše. Jugoslovanskc univcrze povezuje Skup-nost jugoslovanskih univcrz. Vsaj enkrat na mcscc so dobimo vsi rcktorji in tudi zastopniki sindikata. To-da mislim, da idcalncga kontakta vseono ni. Noka-tcre fakultotc imajo take projekte, pri katorili avto-maisko soddujejo tudi z drugimi univorzami. Ždcl bi tesncjših stikov. Poglcdati moramo, kakšnc mož-nosti imamo za sodclovanjc profcsorjcv raznih jugo-slovanskih univcrz. Samo formalnp sodolovanjo ni plodoiiosno; je samo na papvrju. Če inianio z univor-zami po svetu šc tako prijatoljsko stike, ki so v pro-tokolu, državncm dogovoru - čc ni resničncga kon-takta med profesorji, je to mrtva črka na papirju. Pereče vprašanje na univerzi je tudi osip, pred-vsem v prvem letniku. Kako bi lahko razvili sodelovanje s srednjimi šolami, da bi to stanje spremenili? Razpisali smo anketo, no vcm pa. kakšon bo ml-/.iv. Zdi so mi, da zanian govorimo o rcformi univor-zo, čo istočasno no rotormiramo vsoga šolstva. od osnovnc šolo naprcj. Tam zučnemo človcka vzgajati. tani mu moramo vcopiti vcseljc do znanosti oziroma do samostojnoga dola, kjcr dijak saniostojno iščo pot do rcsnice. To jo tisto, kar bi morali prcncsti žo v osnovno šolo in v srodnjo šolo; univorza jc pri tom le šc zadnja politura. Reforma celotnega šolstva je zelo dolgoročen načrt. Kaj mislite, da bi bilo mogoče dejansko storiti v sedanjem položaju? Po svotu sc s tcni veliko ukvarjajo. Nodavno som bil iki univorzi v Loipzigu.kjor imaj<> poscbcn ocklc-lck samo za visokošolsko podagogiko. Mislim, da bi so moral ta oddolok ukvarjati najproj s podagogiko srednjih šol. Ta dctajl moranio na vsak način podpi-rati tudi pri nas. Nekaj jc napravljcncga, nc toliko za srodnjo šolc, ampak za izboljsanjo pcdagoškili mctod na univerzi. Pedagoški tcčaj za asistonto dolujo lcpo: mislini, da bo sčasoma princscl lopo uspoho. Traja žc ono loto, toda rozultate bo niogočc vidcti šclo čcz nokaj let. Poprečna starost profesorjev na naši univerzi je v primerjavi z drugimi državami zelo viso-ka ... Moj idoal jo, da bi sc t.i. full-timo uvodol na vsoh i.ikultctah. Profosorji namroč iščojo zaposlitov zu-naj prodv-.m zato. kcr nimajo materialne možnosti na fakultotah. Prcpričan som, da bi vsakdo rad dclal na takultoti. čo bi imel tu potrcbnc pripomočko in prostor. Toroj, trcba bi bilo profesorjem omogočiti dclo na fakultctah, oporativo pa povczovati z uni-vorzo, tako da bi ji dajala diroktno nalogo, in univcr-za bi jili razdoljovala mcd posamozno sodolavoo. Sa-mo čo bodo prolosorji ros vcs dan na univorzi. bo tokol proeos vzgojo pravilno. Pri vsoh dolih. ki jih profcsor opravlja, moranio vprcči tudi študonto. Vsaj tistc. ki študirajo na trotji stopnji in ki ddajo (atn doktorat. Pogovarjali smo sc. da bi jili angažirali pri vsch raziskovalnih nalogah, ki jih opravlja industrija in protcsorji. rccimo v okviru sklacla Borisa Kidriča ali RISK-a. Prav tako bi bilo trcba vključiti scm shi-ži.sii, ki bi bili pripravljcni dclati za magistraturo ali doktorat. Iako bi tisti dcnar, ki ga dobimo. porabi-li dvakrat: prvič, za lcp rczultat, drugič. kaclri bi sc izpopdlnjcvali. Letos jeseni ste v intervjuju za Delo izjavili, da je univerza nekak ,,možganski trust", des-na roka vlade ... To jc gotovo, da bo postal kontakt niccl vlado. niod tistimi, ki odločajo v gospodarstvu. in univor-zo, tosnojši. Iinam vtis, da so možnosti za to odpi-rajo. Sodelovanjo jo obstajalo tudi žo prcj. vondar zdaj postaja šo tesnojšo. Univcrza sc tako rckoč po-nuja kot pomoč. kot ,,možganxki trust", da bi i/vr-šnonui svotu, skupščini, gospodarski zbornici pri važnih odločitvah vsaj svotovala. odločitov tako pa-tle drugje. Čo pravilno svotujoš, jo odločitov vorjot-no boljša. Po mojom mnonju jc naloga vso univerzo, vscli univcrzitotnili zavodov. tudi bodočoga niaribor-skcga ccntra, da so kolikor mogočo vključi ne samo v gospodarstvo, ampak sodolujo tudi /. rcpubliškinn organi. Ali je to tisto, da niora biti univerza prisotna v javnosti? To jo niorda tisto, čosar v intervjuju za Dolo ni-scm dovolj jasno povodal. In s tom jo. poglojtc, na univorzi nastal šc on kontakt. Podpredšodnica izvr-šnoga svota A. Kornhausorjova jo tudi profcsorica na naši univor/.i, tako posobno dobro razuino našo pro-blcmc; \n v jzvršnem svetu sino zdaj doložni takoga posluha kot šo nikoli. V Mariboru počasi raste nov visokošolski cen-ter. Kako si predstavljate aktiven odnos ljub-ljanske univerze do rasti tega centra? Mislim. da bi bilo za aktivon razvoj potrcbno ak-tivnojšo sodolovati prodvsom v tom sniislu. da bi pri nas omogočili izobražovanjo tistini, ki bodo v Mari-boru provzoli pedagoška mosta: recimo da bi jim pri nas omogočili, da doktorirajo. Da bi jili rocimo na-stavili kot stažisto, asistonto ali jim dali štipoiulijo. doklor so nc bi strokovno izpopolnili, cla bi v Mari-boru lahko s polno odgovornostjo provzoli svoje dol-žnosti. Mislim, da glodo kadra v Mariboru niso vcč tako na slabom. Potrobujojo sanio šo izkušnjc. Io, da bi jim pri znanstvonom ilclu pomagali s siipliranjoni. da bi so naši protesorji vozili tja in tam prcdavali. so nii zdi zolo slaba rošitcv. Človok, ki z univorzo ni stalno povozan, nc pomoni več kakor pomoni učna knjiga. Prav v lotu 1973 jim bomo konkrctno poma-gali s toni, da bonio vzgajali njihovo kadro. Sodelujemo v glavnem s tujimi univerzami, z jugoslovanskimi pa imamo le malo stikov. Ka-ko to sodelovanje ocenjujete? To jc gotovo vclika napaka. ampak Jo najbrž po-¦'"jona 7. okoliščinami. ki so nas oviralo? v protoklosti. l'lačo so na univorzi bilo vodno razmonoma nizko. lako so tisti. ki so na univcrzi žo bili. tu ostali. pri-rastka pa pravzaprav nisino imoli. Mlad i ljudjo so šli rajši v industrijo. tani so dobili holjšk) plačo. sta-novanjo. Mislim. da sc to stanjc popravija. Vsi odlo-čujoči faktorji na univcrzi, na ("akultotiah so proma-lo zavodajo, da bi starcjši protcsorji morali svojoga naslodnika pnpraviti žc prcj. RISK nairi omogoča, da profcsor lahko dvo loti prod upokoj itvijo namosti paralolno moč. To jo zolo volika prodn bi so razvija-la naproi v to smor. bi Našo razirlodo kuhko v noka-torih poglodih oolo prohitola. kaj no? Tožko jo dobi-ti tohtno pišiičo mladino. V Tribuno s.ovoda v glav-noin pišojo študontjo. Nokatori prispovlki so so mi zdoli zolo dobri. Samo. vsak so jo hotol vsaj svojčas jo bilo tako osobno uveljaviti, rajo. Ikakor pa da bi načol problom. tchton za univor/o. Ja/" bi podprl ¦ .izmišljanjo tudi mod profosorji. no saino inod štu-Unti. Dovolito mi vprašanjo: ali jo po vašoin mno-iiu Iribuna doložna branja n strani protosorjov? Verjetno ne ... Ne dovolj. Kajti človoka potom ros zanima. alii jo to list. ki jo. kako bi rokol. namosto plakatov. ali list. ki zado-no prava ušosa. Tribuna inora biti posrodnik mod študonti in profosorji. Za nokatora vprušanja bi bili protosorji zolo priinorni pisci. Rooinio /a inaiksizoin. Zdi so mi lopo. da bi odprli tak kotičck. ki bi po-stavil izobrazbo na univorzi v pravo miikm in na pravo osnovo. Vaša novoletna želja? Da bi Fribuna čimbolj uspovala. dai bi razvijala tisto. o čomor stin) so ravnokar pogovarjali. Tovariš rektor, najlepša hvala. ¦ niorvju pripravil Rado LIPON 1 C I RIIilNA. študontski list. Izdaja 10 SŠ LVZ. Urod-ništvo in uprava 61000 Ljubljana, 1'rg rovolu-oijo 1 /11. Tolofon 21 280. Tokoči rač\un 50101 678 47120. Tiska DDL\ Ljubljana. Parmova 39. Lotna naročnina 25,00 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov no vračamo. Urodništvo: Tomaž Kšola (v. d. glavnojga urodnika). Marjan Pungartnik lodgovorni urodnilc). Pavlo Zga-ga. Rado Lipuvoc, Vinko Torkar. Miluu Avanzo, Niko-la Damjanio. I;do Stotančič (likovni ini tohnični urodnik), Bora Zloboo. (loktor in sokretar redakoi-iol, Alonka Blažina (kori-kinn Črt Prinčič (tohnič-* :ii sokrotan. Zapis s sestanka aktiva ZK asistentov in stazistov Asistonti m stažisti prcdstavljamo jedro, iz katc-rega se na univcrzi rojevajo strokovno-pedagoški ka-dri. Zato sino zaintercsirani occniti stanjc na univer-zi v celoti, šc poscbno pa naše, in pregledati rnožno-sti vplivanja. Za ,,subjekt" univcrzitetnega dogajanja so do sedaj voljali študentje in protesorji, asistenti in sta-žisti pa stno viseli v zraku. Zato je naš socialni in dclovni položaj ncurcjen. Asistenti in stažisti smo se že vočkrat zbrali in pretrcsli svoj položaj, in to z vclikim navdušenjetn. Toda vsa ta dcjavnost ni rodila sadov, najvoč zaradi direktnih blokad tako s strani fakultct kot univerze, incsta in republikc (posobno ob stanovanjskcm vprašanju). l'K ZKS sino našc stališče in zalitevi' že večkrat jasno povodali, vcndar do scdaj tudi z . njene strani ni bilo nič storjcno. Zato jc bil izra-žen strali, da jc tudi ta akcija lc trenutne narave. sprožona zaradi določcne družbi-ne klinio. in ni nik-jcr zagotovil, da bo trajala tudi naprej. Asistonte teži obscžno pcdagoško dclo in slabc inožnosti za samoizpopolnjevanje in lastno znanstve-no ddo (magistcrij. doktorat). Ob tcm pa vvčinoma nimamo niti miniinalno urejenili stanovanjskili raz-mcr. poscbcj. kcr imamo povečini žc družine. To jc najbolj pereč socialni problcm asistcntov /stažistov in celo univcrzc sploh. Stanovanjsko komisije naj-vcčkrat dajcjo prcdnost profesorjcm. sicvr pa dajejn le krodito (šest milijonov, kar je izrecno promalo). Zato srno sc zavzdi za prodajo cclih stanovanj in odpravo krcditov. Prav tako smo zahtevali prodajo luksuznih stanovanj. ki so šc na razpolago stanovanj-skcmu skladu uriiverze. in za nakup manjših in pre-prostojših stanovanj. Dali srno tudi inicialivo za iz-gradnjo asistentovsko-stažistovskega bloka z cno ali dvosobnimi stanovanji, ki bi jih praviloma podoljc-vali lo za omcjcno dobo (asistenturo). Izvedeli sino, da sc univcrzi pripravlja krcdit za kritjc stroškov za izgraditcv stanovanj. Asistenti in stažisti smo ta krcdit sklcnili podpreti lc. čo bo kreditiral tudi izgraditcv stanovanj za nas. Soglasno sino ugotovili. da jc saiiioiipravljanjc na univcrzi lc navidezno. Dcjansko jc v vdjavi protosorsko-starešinski inodcl ..oblasti", ki je v vclja-vi žc vsaj od Avstroogrske. Ta položaj sc bo izbolj-šal šde takrat. ko boino postali (skupaj s študcnti). dcjanska avtonoinna sila. ko bomo imoli inožnoM svobodnega združevanja in organiziranja (tudi po statutu). o/nogočeno raziskovalno dclo. cnakoprav-nost v debatah in pri sklepanju o vsch poinembnd-ših vprašanjili na univcrzi (in fakultetah) tcr bomo fii.iko jnfnniiiiaiii, kot so protcM>rji. Zagotovljen bi TTioral biti tudi konkurz. ki bi asistentu po opravlj^ ncni doktoratu (in eventualno spccializaciji) omogo-čil redno višjc strokovno mcsto na univorzi, no pa da je lc pomožna ddovna sila. Seveda prcdvidcvamo tudi odhod v industrijo. toda pri tem pripominjamo, da jc treba pri nastavitvi na asistcntsko in profesor-sko mesto upoštevati ne ic strokovnc, teinveč tudi pcdagoške kvalitetc kandidata. Upamo, da bo spre-meinba na boljc ob nastanku novc, mariborsko uni-verze, ki bo potrebovala nove kadre. Asistente bi bilo trcba razbremoniti provelikih pedagoških obveznosti. in sieer z nastavitvijo novih pomožnih nioči (dcmonstratorjev ali stažistov). To-da pi i tem prihaja do protislovja z določili o nagra-jevanju, ki so vcčkrat grajena zgolj po količini pe-dagoškc dejavnosti (ncsmisel t.im. .,pedagoških točk"). To vodi v dirjanje za takim dclom, kar pov-zroča štovilnc sporc. in v opuščanje lastnega znan-stvenega dela. Tak način nagrajevanja cclo protcsor-skcga dda pcljo v zniževanje kvalitctc in ,,likvidaci-jo univerzc". Podobno ,,likvidadjo" lahko po mnc-nju nckatcrili povzroči tudi natncravana ustanovitev intcresnili skupnosti za financiranje univerze. zaradi čosar bi postalo inožno zapostavljanjc humanistike. Izvor tcga jc mcd drugim tudi v nerazčiščenih poj-movanjih o naravi in vrednosti intelcktualncga dela. ki so v naši družbi šo vedno prisotna. S tem y zvezi miio tudi napadli ncenakovrednost istc kvalifikacijc ii.i umvvi/i m \ srcdnji šuli ali \ iiuliistiiji i'na škodo univerze, scvcda). saj dobi srednješolski učitclj z isto kvalifikacijo (magistcrij ali cclo doklorat) višjc do-liodkc kot asistcnt (ob tcin, ko mu ni trcba skrbcti za lastno znanstvcno dclo). Zato sc zavzemamo za izcnačitov. Asistentu in stažistu bi moral biti omogočcn svo-liodcn dostop do vseli znanstvenili laboratorijev. naprav in knjižnic na fakultcti. Posebcj za humani-stiko smo izrazili potrcbe po dodatnih sredstev za nabavo strokovnih knjig, kajti zanjo so tc takorokoč osnovna ,,obratna sredstva". Naše založbo bi inorale oinogočiti prodajo ..namiznih izvodov" za profesor-jc, asistentc in stažistc. Scdaj pa so dogaja, da profc-sorji naročajo knjigc zasc prok oddelkovnih knjižnic in jili potcm v njih ni mogočc dobiti. Podobno bi morali iineti kritje za vse vcčjc stroško, ki jih zahtc-va našc znanstvcno dclo (nabava surovin, uporaba modernih tohničnih srcdstev. npr. računalnikov itd.). Sploh sino sc zavzoli za to. naj podiplomski študij postane dol redncga študija in naj bo rcdno štipcndiran. To bi razrcšilo štovilnc zdajšnjc dvoutn-nosti. Pojavilc so sc zahtovc po izenačitvi rcdnih in honorarnih asistentov (si so socialno 111 matorialno na boljšem, imajo tudi manj dtiovnili obvcznosti). I akultcto često raje navtavijo honorarci.1. kor jiin /;i ( '¦' ¦;"••••¦"•:;¦••• ' ;- j-. ¦•'¦¦,--i Isti štlldciltsko k III- lurc. najpivj ugotovimo. da dcl štiKkMitskc kulturo živi v žo ustaljcnih obrazcili kuluirnc aktivnosti. ka-kršni šo znicraj voljajo tudi siccr v ilružbi. Siccr pa sl1 jo ravno v zadnjih trcli lotili pojavil tenomcn nckc po-scbnc študcnlskc kulturc (nu-d drugim imonovano tu-di študcntska subkultura). L'g(itavljamo. da ta tcno-mcn glodo na tcndcncc po ixl\irmi univorzc. njeiK-m vcčjcni angažiranju v cclotni družbi na vsdi poilničjili ipd. ni mogcl biti slučajcn. \' tcni okviru so pojavi ik kcga novega šc ne povsem nprcdcljcncga kiilUiincs:.i strujanja nicd štlkIlmiti po vsej vcrjotnosti izra/. po-trebc po samooblikovatiju cclovitcjšc in kritičnc osclmosti. Kultura nc moro biti voč uskladiščeiio bogastvo. ki ga niDramo porabljati ali ne. pač pa vsaj v perspcktivi ponuMii način življcnja aktivnih sanio-upravnih subjcktov. Roturmirani študij in z njim po-vozano družbeno angažiranost študcntov si po vscj vcrjctnosti ni mogočc zamisliti broz noprestano pul-zirajočo oz. razvijajoče sc kulturo kot konstitaktivnc-ga vsobinskcga ilcla colote. ki jo lahko o/.načinio s pi)j-mom univerzitctncga študija. V tcm sinislu nc gre vcč za avantgardistično kulturo v tradicionalnem pomo-mi te Ivscdo. pač pa za kulturo. kot spontan izraz življenja samoupravno delujočoga štiukMita. Masov-nost in spontanost tako poineni vsaj na nivoju uni-vcrzo (kar prcdstavlja cno od družbcnih možnosti sploh) prclom s tradicionalnim kulturnim clitizmoin. raviio zato. kcr pomcni možnost atirmacijc siibjekta na način kolcktivnc konuinikacijc. ki jc eden neiz-bežnili pojavov ustvarjalncga dojanskoga samouprav-Ijanja. Z /akljiičovanjom in picscganjcm ž.c prej zna-nili oblik kulturnoga dclovanja in sovecla z v/.postav-ljanjem novih oblik. kot načinom rcaliziranja šc ne-ugotovljenih in ncdoživetili možnosti. jc pričakovati. da bo študmtska kultura prispcvala k doslcdncjšcmu dosoganju vscni področjem našega ddovanja skupnih ciljcv. Konkrctncjši prikaz stanja v študcntski kulturi in rk k itui dmbni ukit.pi ki (ih \ *i skdnji. tn piul! i n 11 hi ponii iuli ki;i,i ra/.ličnili oblikah kulturncga dolovanja. Vcndar pa bi niogli v grobiMU določiti dva vidika tcga kulturnoga udcjstvovanja: 1) Kulturna dejavnost ozko vozana na tradicional-no izročilo. Tu grc prcdvscm za zborovskd potje. fol-kloro ipd.. ki polcg predstavljanja recimo Ijudskc ali punarodclo glasbo in plcsa svojim članom nudita pro-vtor /a družabno življonjc ipd. 2) Kulturna dojavnnst. ki pomoni vključcvanjc >ltidcntuv (na ninogn različnih načinov) v komum- k j^-ijc s sodtilincjšinii kulturnimi pri/adcvanji in nicd ŠUidonti vzpodbuja tudi ustvarjalnost. Z ozirom na to. da prva oblika dcjavnosti že dol-ga leta tcče v ustaljcnili okvirili, je problcm kulturno-ga razvijanja študentskc kulture prcdvsom prisotcn pri drugi obliki. ki sc kažc v več načinih dclovanja: a) Prezentiranje sodobnih doscžkov v glcdališki. glasbcni. likovni in tiimski umetnosti. Tu grc za pri-rcjanjc predstav ipd. tudi tujili izvajalcov. obscga pa tudi podporo različnim krcativnim skupinam in po-saniL-znikom v SŠ LVZ. b) Maratoni. happcningi ipd. Ciro za prircditvc. ki vključujcjo študcnte kot ustvarjalcc in porabniko kul-lure obonem. V teni .jncdiju" pojL-i^ kultura obsoga kolcktivno komunikacijo kot način možnega avtcn-tičncga življenja. V tein smislu tc oblike študcntskc kulturc vidncje kot drugjo prcdstavljajo intcgralcn dcl študcntskoga fibanja, saj v njih izginja razlika mcd po-litično in kulturno, tcoretično in praktično krcativno dcjavnostjo. Cilcdc na to, kaj sc je na tem področju žc pokazalo, to oblikc pomcnijo dogajanjc tako na fakul-ictah kot na ulicah. c) Založništvo, ki pa je relativno slabo razvilo /aradi dokaj omejenih možtiosti. Pri tej dcjavnosti naj bi šlo za izdajanjc umetniškc in znanstvene, do-niače in tujo knjižne produkcije. V tcm smislu naj bi založništvo pomenilo za študente možnost, da obja-vijo svojc litcrarne ali znanstvcno stvaritvc. V SS LVZ urcMiičuic lc oblike več orBimizjicii; Na ........ području.d.-'"" ; " .¦' ' '?.' ¦¦.i ()>tajilip . .....,-,.., ,..aSClja,.kl U.L«U........... ,ulr,lul...l>iiu/.|,nui|l..UI' ncke mcre pa z ddom svojc dejavnosti tudi SOLT. Kot posebna niedija pa bi scni mogli pnšteti tudi I ribuno in RŠ. nje ni treba plačevati socialnih in drugih davščin. Zavzeli smo sc za doslcdno izvajanje sistemizaci-jc. posebno, kor vcmo, da ponekod ni zaključena niti prva faza. Ne moremo biti zadovoljni s siučaj-nostjo pri nastavljanju asjstcntoV in profesorjev (kjer se včasih čaka na ,,smrt profesorja" itd.). Bilo je omcnjeno, da obstaja na univerzi velika socialna diferenciacija: nekateri imajo velika družbe-na stanovanja in še vile kje drugje. Poleg tcga jc bilr pri Jclitvi btanovanj voliko goliulij. uli vsjj nckorcki uisti fvpliv osobnili zvez ali položaja na fakultctn. ;.iko da ludi profcsorji nnnajo cnakih pogojcv, kaj sclc asistenti. Poudarili smo. da fakultete nimajo pravice deliti sredstva vsaka po svoje, ker obstajajo določeni principi, ki se jih je trcba držati. Na BTF so profesorji (skupaj z asistenti) postavitev samo-upravnega sporazuma celo odklonili. Večja avtonomnost asistcntov bi omogočila boljšc delo s študenti. Povečano število asistentov in stažistov bi tudi nujno povečalo vpliv le-teh na univcrzi. Asistenti predstavljajo vez med študenti in protcsorji in so najbolj zaintcresirani za študij kot ddovni odnos in proccs. Zato pomcni rešitev težav asistentov in stažistov bistvo rcforme univerze v se-danjem obdobju. Komunistc pa nas sklcpi o socialni viitorcnciaciji in pismo predsednika še bolj obvezuje-jo takc dejavnosti. ki bi sedanje stanje odpravljala. Status stažistov ni določen. Ponckod jili nastav-Ijajo namcsto asistcntov, drugod kot raziskovalce pri določonih ternali. Ponč kod znižujcjo že tako nizko plačo asistentov. da bi jo približali tisti, ki jo dobivajo stažisti. Na FF pa sploh ne dobijo celotne-ga prejemka, kcr fakulteta nima dcnarja, da bi krila svoj dd: tako imajo stažisti (od katerih so nekateri obremenjeni tako kot asistenti) nižje dohodke, kot znaša štipcndija sklada Borisa Kidriča. Mislimo, da jc borili 1400 dinarjev odločno premalo. Dosedanje intcrvencijo na fakultoti. univcrzi in RISK niso zalcglo. Stažisti z medicinske fakultete (ki irnajo drugačen poinen m položaj kot drugi) zahtevajo izpolnjevanje zakona. po katerern rnora vsak stažist dobiti svojega mcntorja. Brcz tega je ddo stažistov nekvalitetno, kar sl- poznejc nadaljuje v praksi. S temi tezaini smo sklenili seznaniti javnost (nc lc univerzitctno), v priliodnjc pa se boino omejili lc na nckaj bistvenili in najbolj pcrcčih problemov, katerili rcšitov je pogoj za rešfvanje ostalih odprtih vprašanj. Od povabljenih gostov. to je od univerzitetnega sindikata, tajništva univerze, RISK, rektorata, se razen tiska sestanka nihčc ni udeležil, niti ni svoje ncprisotnosti opravičil. Andrej VU Knmisija ugotavlja, da je stanje študentske kultu-rc rdativno neurejcno. Tako že na nivoju formalne povczanosti vseh različnih kulturnih organizacij v SŠ LVZ v študentsko kulturno skupnost opažamo ne-funkcionalno statutarno urcditev. Zato komisija pred-laga, da zainteresirane kulturne organizacije uskladijo svoje odnosc, t.j. da ŠKUC skliče predstavnike vseh oblik kulturncga ddovanja na pogovor o situaciji v kul-tumi skupnosti. li Poscbcn problem je problem prostora dogajanja študcntskc kulturo. Medtem ko se del te dejavnosti odvija na fakultetah, v ŠN ali pa gostujemo v prosto-rili drugih institucij, pa opažamo pomanjkanje vsaj cnega prostora, ki bi bil posebcj namenjen študentski kulturi in bi mogel služiti zagalerijo, filmske projek-cije, glcdališkc prcdslavc . . . Zato skupščini SS LVZ predfagamo, da sprcjme sklep, da 10 SŠ LVZ skupaj s ŠKUC-em čimprej poskrbi za adaptacijo primernega prostora. C Komisija mcni, da je razvoj založništva v SŠ LVZ /do pomemben". kajti to lahko pomeni stimulacijo za kreativnost študentov in obenem možnost razšir-janja novih idej. Vendar pa je problem razvoja tega področja ozko povezan z materialnimi problemi. Zato na tem mestu ugotavljamo potrebo po ustanovitvi študentske tiskarnc. Prcdlagamo sklep, da glede na že ugotovljene možnosti (investicijo v tiskarno pričaku-jomo od Študentskega servisa) organi SS LVZ, kot so 10 SŠ LVZ. Tribuna". ŠKUC, skupaj s Študentskim ^crvisom čimprej ustanovijo študentsko tiskarno m opredelijo tudi njen status v SS LVZ. ^ ; Tudi v primerjavi z drugimi univerzitetnimi centri imanio v Ljubljani nezadovoljivo situacijo glede mož-nosti uveljavljanja umctniških in znanstvenih koncep-cij študontov in mlajšili univcrzitetnih delavcev. Zato "¦ • 'higamo. če je lc mogoče. ustanovitev nove revije. tsjja predlaga skupščini, da za izdajateljstvo te pooblasti 10 SŠ LV|^/ Komisija za koordinacije odnosov v študentski kulturi pri 10 SŠ LVZ rvi j—| i—i marko šva bi c kniticni pnispevek k vprE sanju o nealnenn ln zdaj povcjmo v skopih boscdali zgodbo nokoga ikvikhk.i. V •dovcnščini jc zgodbc nujno govoriti brcz dilianja. šelc tako malo je povodanega. Pridruziino sc misli, ki pravi: vso je v priročnikih, vse jo žo povcdano. kar! PotLMii pa to dcsko obrninio, čudesa so nani vidna spodaj. travje bilja brc/ klorotlla. žužki. bubc. bc-li črvi, rogati hrošči. ploščati kukci. nocnakomoriK) člonjoni dožovniki; ncznancc. o katercm bo tekla zgodba, jo pod to desko. Imenujmo tega ncznanca Iksion Prcklctslovcnc. Kcr žo dolgo smo hotoli govi>-riti o Iksionu Prcklctslovoncu. a najsi ni bilo časa. da drobci vscobsožnc zgodbc njegoveg.i življenja niso nu>gli na dan. ali pa ni bilo prostora. tako da zgodba \a-ma ni marala v čas in tok in univcrzum, kjer bi potcm bila vcdno na dosegu. Da-nes je samo v SR Sloveniji dokaj ljudi. ki jim*bo spodaj povedano v noposrodno korist. Pomislimo šc na Jugoslavijo. 1 vn>f>o. Svct. Vosoljo! Iksion Preklctslovenc jc hotd to pot na i/lct, pa sc tmi jc zgodilo tisto. čcsar se vsi izletniki najbolj bojimo: zamudil jc vlak in obtičal na kolodvoru. To jc bilo slabo. In kot se rado pcti zamudniškim turistom. jc zbcgan tckal po mrzlcm m prazncm kolodvoru, dolgoprožnih pcronih. skakal prodpisom in lcpcmu vedcnju navkljub čez tračnicc, šc lcp čas. Kakor da bo zdaj na lopcm pripoljal nov vlak ter ga popeljal istotja, kamor jc liotoi turiti. Vlaka kakopakda ni bilo. kaj tiaj lii sc iz ljubljanske rnegle sovil? Pozncje jo bil Iksion spo/nan v tcj rcsnici. Da vlaka ne bo. To vsc sprcmoni. Naj so vrnc v Slovonijo, ko jc vlak za Olmip. kjer vsak smrkavi turist laliko fuka božico kot mu drago. kot mu grc, kot iztisiic. ušcl. ali naj zaskusi iz mcdpotja, tcga mcdctažja tukaj. kar ni klot in ni podstrcha. ni pri-tličje in ni nikatcro nadstropjo, izvlcči kar so iztisniti da? lz okrogloga prodnega kamna v pesti vodo ne boš iztisnil. Ko pa pridcš v luč. boš znal: /akuriti jc trcba srdit ogenj. CaCo^.vH^O -^CaCo^+vH^O. In v ogenj položiti kamcn. Tako iztis-neš vodo. Ker nc grc za vodo, grc za moči. (ire za moči ali no moči iz kamna iz-tisniti vodo. Naj bi se Iksion Proklctslovcnc s takim bodol? ()n ni tak. taka ni nje-gova kri. Ko jo spoznal, da vlaka nc bo, je tarnal in v prsih ga jo žgala zamcra. po-tem pa je šcl in sc zbotal s trenutno brozdolnim, /atogadclj pa šc toliko bolj ba-rabskim kretničarjom. Žolczničar je zaukal in zabrisal loninski kočkct niod praž-je in tako sta sc imola rada, du sta bila pripravljcna katcro razdrcti. Slišiš. je rekcl krctničar, najprcj odpri ruk/.ik. da vidmi. kaj dobroga imaš notn Nahrbtnik bom pustil v gardcrobi. se jc uprl Iksion. Si tak skopuh? ga jc silil kivtničar in tolkcl po goloni prali in pcsok iz čepice. držeč jo pri tem za ščit. Dobro, sejc malo vdal Iksion. /nanjc in malico rcskiram. Sedla sta na klopco in oclprl jc nahrbtnik. Kretničar sc jc nakremžil ob poglc-du na majlino, sila premajhno čutarico. Davaj suda. je rekel kar po rusko, ko jc lksion še vedno okleval odčcpiti po-sodo. Potem niu joje odvzol kar iz rok in sam odmašil. Sisnije rekel in jo odprto ponudil. ko je zamašek obdržal kar pri sebi. Iksion je potcgnil v svojo notranjost požirek iz pločevinaste in irhovinaste ču-tarice. Kretničar jc pil dolgo. žcjno. takisto kt) bi si gasil požar v naftni vrtini. Eh, jo rekel potcm in šo onkrat ponudil turistu. Ta je rekel: pijača je slab su-rogat za izlet. Šta ti znači taj surogat? jc rckcl kretničar po srbsko. da bi Prekletslovenca ma-lo prestrašil. Pa surogat, kako da kažem, pravo da kažotn, ja nc /nam srpski. . . Kretničar je prasnil v smch. Udaril ga jc starotovariško na ramo ui rckcl: ma kaj se bojiš, beštija. vsak govori svoj jczik, jaz pač nialo mešam, jaz scni dclavcc. Hotel sem povedati.je rokol Iksion. da mi pijača nc bo nič pomagala« kajti vlak mi je ušel za danes in za bogvc koliko dni. jaz pa ljubim prcdvsom izlctc. Bil je spet malo obupan. Žc takšna navada. Z močvirja so scglc mcgle. Kdo je rckel, da o močvirju najvcč ve! Tudi barjc, tudi barjS je v priročniku. Obrnite desko, ki je leto in dan lcžala sredi vrta. Bilo jc tipično, da so segle prav do barja scm na kolodvor tcžkc mataste megle, da bi mo-rile ljudi in jarile astmatike. Je scdcl v kinu zravcn vas astmatik? Ste mu hotcli ščipniti na nos klinček za perilo? Ali tudi pod vašimi okm zaene dclavski raz-red že ob petih zjutraj kurblati avtomobile? In v tcm fctnciii času. kakšna ironi-ja! Drka in drka, doklcr ne crknc akumulator. Ali sto tudi vi tako dobrcua srca, da bi najrajc šli dol in delavskcmu razredu dali nasvct o pravilnem kurblanju? Ciri-takole: če mašina nc užgc takoj. boš malo počakal. Nc pa stiskati in stiskati za-ganjač do sodnega dne prcd vcsoljnim potopom. Ali imatc tudi vi občutek da di/ijo dclavski razrcd glcdc tcli ivči namcnoma v novcdnosir? Povcjmo venglav to ni prav! Ali pa stc tudi vi mod tistimi taloti. ki sc že ob pclih zjutraj jozijo na lirup. ki "ga /ganja dolavski ra/rod? In ncniara vam i/ žolča v golt pntipljc grcnka. ai topla pnvoščljiva zlolia: ko imi vsaj no bi uspclo! In potcm se kar buditc od saniiega vo-sclja. ko pado akumulator v konm. Poglcdate skoz oktio v tcmno dccombrsko iutro. Oinamljcni sto od srcčc. kako vas čaka \cn. kolikor ga bostc šc hotcli. De-Livski ra/rcd spodaj pa nbiipujc nad svojimi avtomobili. Zapadk> jo dvajsct ccnti-•nctrov novcga Mioga. tako ila niti na porivanjv.1 ne morcji* misliti. čcšda bi si jih /daj. ko su jim akiimulatorji pocrkali. drug drugcmu porivah. doklcr ne bi v<\ vžgali. Zdaj gumo ik1 primcjo. dolavski razrcd pa stoji brcz dcla. ko niti porivati vcč nc morc. Rcs jc: vsi siiin dclavii. Iksii>n Prcklotslovciu pa no. On jo jadikav i/lclnik. pasina. ki postaja tipična. Ki bo najbrž /amorila v\c ra/rcdc / naprodkom vrod. Z močvirja so soglc nočnc mcglc in s krctničarjem st.i stopila v kolodvmrsko roNlavracijo. V oš kaj ln zdajk1 i)K'iii pasalo'.' jc roki.'l krititič.ir. , IO jo ivkel /clo hropciK'čc in / vclikn količino str.isii. PoKmii ni čakal tndgovo-ra. niarvoč jc rckol *• potri-bniin gla^oni: 1 n konjak. Triinu1 pijandur sd vvsilc zidrv poliLV. ki imajo ostri.1 robovc 111 koničastc ogle. Namii.-č zakaj? ZalM. ila sc pijančki butajo obnjo z lobanjami m si jih tako di) smrti presckavajo. In tucli do prctopov prihaja. Zdaj se protcpajo pijanci sami mcd salio. drugič sc vmešava intcrvL'ncijska mihca. Potcm močncjši m sprctiujši onc drugc poliajo ob ostiv roliovv. pa nc more tu>bcdcn rcči. da ga jc ubil tapata. kaj-ti ubil sojc vuii. ki> jc / očosoni pnlctcl v ogcl /idno polico v kolkoniotivm. na zamujeni vlak. ki /daj bogvodi kjc žc sopiha skoz mavnčastc pnkrujinc orgustičnc tloro. Krotničar sc \c okropčal. drova. jc rokcl. Plačat. jo rokla. Plačaj. jo rokcl. Na blagajni so sc dclale šk-vilku kot lotcnja: 4.00 ND 5.U0ND 9.00 ND Iksion položi bankovec in dobi vrnjen svetel kov.mcc. (iloda kislo. Kretničar ga spct mahnc po lirbtu m reče: nočnc tcnc. Po novom lctu nič več, rečc babnica za blagajno m nc /lnbno hahlja. Zakaj nc? Takšon bo prišel ven zakon, jc rckla. kakšcn /akon, da še srat ne bomo vcč smeli ali kaj? Haaaliehagogogogo. tako posobrn) \l- je smcjala za šankom. Saj ti boš šc /me-rom dobil ta svoje. samo unim bo odklcnkalo. je rokla. in pogledala sta grozde neto-pirskili pijančkov na nevarnih policah. Zunaj sc jo žc pričel ogrevati mestni promct m plavi anceli sci najzrolejše plo-dove tc noči žc pridno obirali v svoje košarice-maruv. in kor jc bila nocoj dobra in obilna lctina. so nckega hudodolca obrali kar v tiat S50: hudodclcc pa jc imcl ogromno dištanco do vsega tega časa in tcga sveta. ki jc samo cdcn mod drugimi; glodal jc skozi šipo. kako Ijudstvo hiti na dolo. kako ga glcdajo. kako so to jjutra-njo uro vsj napcti od tirbca. kaj jc ta liudodek-c storil. kjo in pri čcm so ga zasači-li. kaj ga pnhodnjcga lcta čaka v zaporih. Kako /clo so bili vsi prcpričani. da sc zdaj peljc v tcmo, vcn iz svobodc. Kam greva zdaj. zciaj bojo šc mcno prijdi, jc rckcl Iksion. \), bratc. no boj sc ti. ali misliš.da bi tc jaz dal. ic rvkol krctničar m sc prijol za lcninsko čcpico. Rckel jo naproj: grova k l atinii. latima? jc rekel Iksum. Ne boj se. latima je vdova. Zajezdila sta krotničaijev mopcd in sc popdjaia skozi svot čcz strn v bogatej-šc in mirno predmestjc, tja. kjer so hiše s stcbrički. dimniki iz rdečc opcke. vrtna vrata z lcvjimi sohami. ki iiinjc kipar pozabil narcditi jezike v zevajočih gobcih. in ko jc dojcl svojotatalno napako. scjc pri priči ustreli! skozi u.sta v glavo. Ko-palni bazcni srcdi vrtov, voda je ogrcvana. priplavaš pa vahje iz ktčti: tako. da je bazcn povezan s sifonom z notranjostjo hiše. da se človek seveda tudi pozinni lahko kopa brez bojazni pred prchladom. No. kot v Rusiji pač. Za hišo jc med drevjcm lomastilo. Pozvonita pri vratih. brane novak kastracija katanze m< rckli inoji najljuhsi mcd arhaičnitni knjigunii vsakdo jo po malem pro/.vekoval naltaln jeannc je /askominalo po levi strani misteriji so popustili poiop ana-marija je ra/širila roko *¦ jagnjo so la/no/ili prvi ministrant jo aboriiral kompleks poglavar sl1 je Dplcmenil UMinalnc drhtavice na rob /godovine i/klicna cena /asta\)jene sta\kc icvinatiČMii licitant huskne \ pcsti bela niiš \si smo ra/.sirili roke sirom po rokab smo sc prcsto]iali • niasovmi nas je /askominalo iui levi >ik'koliko čniino na belo jagnje naknailiu) se alpska poski)čnk'a /gotlilo se \c ko so upadle vodc staia mati je bila malee bla/.ena bel golobček je povesil trudnc ivpotiiičii svetDvno stanje je bilo kritieno ahas\cr jo prcbil kobik) na mrtvo ioanne ie ra/.širila roke alKI-liKII l|.l \C I ! i.i ar.^liil l.li. ki ak'i'ji >o sc /aincluirili kuglc \ scinir>ko kugle \scmirskc so ječak' |iod krampi dLMiiislit icnani kMusi so čakali nck< 'liko m.1 |c 'i' vsak : prhlma |0 do/o\ala cksokutorju si) obupali joanno in ana-inaiija in no na/adnje mosaliiia in \ stiašni piisča\i on k-p obclisk svcti očotjc m) paiadirali doiraja!) kupcck sinodinka tiiplili modctik' pul/i\m)si so.saica oriLMHalski kvaitet trikotno tasado kot /lo osu\in ra/kri\al je naoljen t'atali/om ttvpot M)/\očij prcmili čri probcg parabol ptok ob/otja deviško kačc kMiinih st\on)\ so hiepele |io pla/ini ncsiečnc inosaliiu brodolom poristaltikc trpin \ tonnaliiHi prcd ^pusUnn /aslora dianiska napotosl /a saito niuitalo laisti prepaiiraiicc trpko/ann:i!li kokct apatijc ds\csccii roč"o /eja :ik" i IC k l! 11 r\ ¦ (.)! i) /11 .; > in gihki)st bal/anm miiinc povijte me v sne/ii> ¦iplatiu) nekoliko /borovsk .udovanja osu-tliie mi altani: Miilironc) obglavlja1 .mili /obljic i/ročiic mi dru/b(i vkišnih dulio\ ivčo se lo in ono v- Mokolik > ', \ n i! . \rtogla\ reče so \ blagem c>i %.\ naravnajto mi sklo| m dcnia nckaj tola/ ^esed /a /akljucek DbrcH ovoljc .0 jcdro spomina na sposlljivem po\ \>moloc pričaka \ nastavljc i pristanck desno lic noslisiu) /uborenjc npojna naslada d\x ;i|jic pročiščijiu" liinle \NAI()MI.IA \\\-.\ \[.A ali kako je abri/a ,HKl/i\ela kastraciji /c lopil scm \ avdit( !U\/.il)on s spontanoMjr skolcti so liili /nan hridki sem pa tja jc kakši ivitc/ nckaieri so pogres m proio/o /ainrmiali so mi \ .iv iicka; UiM.'1'a m.' \c Uw/Ui.'\ ,ilo kol jagtijo bo/.jc ki odjemljes grche ^\ota odpcčatili so skrinjo /a gkiboko /mi/ovanj^ nekaj spokomic sc \c ročno stikalo d\a siromaka sia si bukala \ dušo desni ncpiištc\ikv \c dolil /akiamonto kloiiKMi alcksandrinski picuMimno i/gino dcsiii iiopnskn no/ mucicih) o/nani copula cainalis tonikaltM ki e\gen \ /.ainisu napio/a tclivo potem sc je udobrovoljil /aobšel je prvi ba-g in poka/al ruinonc ro/ice in napcnedal dc/ovjo povsem /brano smo prisluškovali to/bo gilgamosa /a ongidujoin na\ijali siiin /aiadi njc odnosiio liotiikv prebil se jc \ tinalo potem ]c o\gcn ¦v drugo naptnedal do/o\jc po tislem je pn\il kouiunikacijc po tistom smo prisostvovali prcijokciji ovolucijskih lilnio\ moji uajbli/ji so diastili /oljc bo/anski v/.kliki so kuhninirali / e\gonom |iod roko s\a komentiiala rogisiraturo so /akrknilo /alnc /aio so koinposlirale liipor\iiaii)ino/i' iil' ul ii \c Mii 11 in t /a/ai c\ 'i|iln)vo ioko m> so bojcvalo inri/a jc odknla molikc dclc s\i)jcga lolcsa '.vipitaino ^lasii so bik> la/flasciu' abri/.a jc izgubila s\o\o hojovitost .iikoli ni bila /magovalka oiigidu ra/glasa po|K'lnicno Mcdo biatsko \c na\o/ana na pujalcl|L' njcni nichki dcli mi caiobno gla/iiani ticpcl irstičja aian/iian \ porcokiiiii sublimacija dnlnn \ cilmdnčiu) ;jibkos! |x)tniki si pri/anasajo / Itipingi tlo/cvjo \c pov/ročilo sclokcijo oklicali snio sc /a /magovakv abri/a pripoMHhijc sponiiiio /godi so nckaj po\scin ncpričako\aik'ga /a\L'sa opreddi piosloi \ d^ojt.' čas se psiboanali/ira /a ^paiisko \\ci\o odslej /vruoliji) lc ptički ...........~ ^ »iluamcs ie lnvponcl ano-maiiio Y , apii/.a jo pobralila cvgena I ongido m \c /aduhal dah smrli m liraiio NOVAk Kcr zdaj lksion \\\ bil več vajen nagajati tujim ženiun. najsi so bilc w tudi \do-ve. jc bil zelo živčen in poliuljcn. Le-to paje opazila tudi služkinjci, ki jc prišla od pirat. kaj pa vidva špičita. jc rckla. vendar ne docela brcz gostoljubnosti. Podobnih obiskov jc bila vajena. Peljala ju je po losenili stopnicah s kokosovim tekačcm v sprojcninico, a krct-ničar so ni dal odpraviti na kratko. Naredil sc jo domačcgLi in stopil šc naproj. v obednico. Iksion je bil šc vodno ncgotov, a ko je kretničar zarcntačil. mu je slc-dil. Pomagala je še služkinja. Rekla je odzadaj: opominjam vav niladcmč. da lio-čo gospa jcsti v družbi. kajti čc je sama. prcvcč žvcnketa z jušno žlico. kar pa ji grc zelo na živcc. To pa jc zdaj veljalo predvscm krctničarju. ki so mu gospc splol-ni dalo počakati. Na krožiuk si jc že naložil volik kup tolčfnc smetano. Sltižkinji je v znak negodovanja zagrozi! s topim nožcm. ki ga jc vzol i/niod svojoga jodilno-ga pribora. Služkinjajc kriknila, oči soji hotolo skočiti iz jamic, potcm m \c cno roko pritistiila na zijava usta. z drugo pa sejc takisto ko z vscm toloMim prižola k stoni in tam obmirovala i vmj možno grozo v drži. Krctničar jc potopil \ siikta-no nckaj rumenega. svetlcčega se gladkega krompirja. potcni so jc lačno Intil prvc ga zalogaja. ki pa mu je. kot znanost vc o kronipirju. oluičal nokjc incd /rclom in ždodcom. kar mu je povzročilo vcliko trpljcnja in nni odjcmalo sapo. da Kv dclal vsc sortc: globoke priklone. iirnc počcpe. ndklonc. zaklonc. bočil jc prsni knš. potcm pa je vendarlc spct zadilial. da sc jc lahkt> tudi daljc sitil. S tcm jc odlcglo tudi služkinji. slaba volja pa jc ni /apustila slcj ko prej. \' spalnici to hišo su sc pctilc vsakdanjo rcči. Ravno pred oknom te spalnice jc namroč rasla prekrasna, košata. visoka čcv nja. Premožnejši hišarji in vrtnarji in sploli tt) pa-možno ljudstvo ima voliko tcžav s premoženjem. Vsi drugi ncmogoči in manj mogoči ljudski sloji, zlasti pa sloj paglavcev, imajo o tujein premoženju občasno zolo čudna nincnja. Sadno drcvjc v fantaziji teh slojev prednjači. In tudi to noč so prišli paglavci po davek svoji fantaziji. Prišli so si z rabutanjom prilaščati imovino premožne vdove. Katima jo odprla okno in paglavce hotela odgnati. A kdo'bi sc bal žene brez moža? Morda vi? Nihče se ne boji žone brez rnoža. Paglavci so bili zelo kvantljivi. Spakovali so so na vsc pretege. Brusili s« zeki ncsramno nožo. Pn tem pa \o sc ncnchni) natcpavali s luustavkaini. ln ko s(.> bili žc ilt> grla ^iti, jc nckdo rckcl: tolc Fatinii) som ja/. zadnjič lukal cok) noč. koi d.i bi drkal. Fatima je kriknila v noč: lažeš! Paglavu pa so se smcjali. Rekli so: no. p. se sleci do golega, potem ti bomo verjeli. A ko se je slekla, so kot mački poskaka-li v sobo in pričel se je divji direndaj. Dečki so sc vsi poskkli in tcdaj sc jc Fatima začela na ves glas smejati, tako glasno smejati, da se je zbudila služkinja in pritck-la poglodat, kaj ^o že spet godi. A smejati se jc morala tudi sama: dcčki so bili šc tako mladi, da sploh še niso bili obraščeni, colo najrazvitejši mcd njinii so dosega-li lc polovično erekcijo. Fatima jim je ročno navijala ušcsa. služkinja pa je tckla \ kuhinjo. PriiHAla jc dcsko /a rczanjc m^.i iul.. s io j^ v.idi.i Upl,: uiioc.ul po nagi riti, gospodarici pa jc dala kulialmco. ki jo puščala na mlcčni koži vijohčastc ma-roge. To dogajanje jc bilo zdaj, ko sta prišla na obisk krctničar in Iksion. v zaključ-ni fazi. Polegli so se zadnji vriski. In zdaj se je na vratih obednice pojavila latima. Ogrnjena je bila v prosojno jutranjo haljo. da so jc skoraj razločno vidclo njc-no prelepo telo. Koje pred kretničarjcm ugledala prazen krožnik, jo jc popadla strahovita jc-za. Morilec! je zakričala, takoj izgini. Potcm sc jc obrnila k služkinji. Orjaška služkinja se je kot prej stisnila ob zid. Ven z njim! je zakričala r;atima. To storiti je bilo služkinji šala. Prijela gaje enostavno za ovratnik in za lilače i zadnji plati ter ga zanesla proti vratom. Ko pa je vcs ustrahovan vstal tudi Iksion, da bi sledil svojemu vodji neslavnemu, je le-tega služkinja spustila, da je padel po tleh, njemu pa čepica z glave, uprla roke v bok in zastavila vrata. Iksion seveda ni vedel, kaj naj to pomeni, mogoče jo celo mislil. da služkinja čaka njogovega od-hoda. Bilo jc pa drugače. Ko se ji je približal na korak, je visoko dvignila nogo in ga s ploskim podplatom sunila v prsi, daje odletcl nazaj k mizi, kjer so jc sescdel na stol. Kretničar je medtem vstal s tal in jo ucvrl po stopnicah. Služki-nja je pobrala čepico in stopila k oknu, ki je gledalo na ulico. Okno jc odprla. m ko se je spodaj pojavil kretničar, je pomerila z dvema praznima zamahoma tcr kečket zadegala za že vozečim mopedistom. Zadetek je bil črn in poln, da je mo-pedista kretničarja kar malo zaneslo. Ko je bil že na obzorju, so je ozrl in pokaza' jezik. Sliižkinja pa je zaklicalV: sajuboš prišel, pazi so! Fatima se je medtem šla preobf&č. Zunaj je nebo postalo mavrično. Drevje je bilo drevjc. a bilojc mtcnzivno zc-lcno kot še nikoli. Odprle so sc novc možnosti. Čas jc postal nekaj tretjega, nekaj kar sploh ni teklo premočrtno, marveč vrtinčasto, tako da so jc kar naprej vrte-lo in vračalo. Iksion je bil fiksiran. Bila je luknja. PoUmii sc je vrnila. In tcdaj sploh ni liilo voč jasno. zakaj ji je ime Fatima. Fa-ima bi morala biti prevejana, amazonska črnolaska z bujnim telesom. Ona pa je ila ncžna plavolaska. lase je imcla spotc v dckliški čop, njene oči so bile modre l odkrite. vcndar oddaljenc m otožnc. Oblcčena je bila preprosto: v ohlapen pu-)vcr m Dguljcnc kavbojkc. Iksion je vzdrhtel. Ponižno sc jo dvigml in skoraj bi se hotel prikloniti. Kakšne ovorjctno oči. docela so ga zmedli1. Tako jo ljubim. je pomislil. Hkrati pa se je ritaknila noka čudna miscl. ki jc z razumom sploh ni znal in mogel doglodati, to usd je začutil v tclcsu: prišla je. vrnilo se je vso.jc poinislil. Vedcla som, da tc bo na.šel in tc pripcljal nazajje rekla naposled. Iksion je mislil s tclcsom: prišla jc . . . vse se je vrnilo ... Z ra/umom pa: kaj scm kjc sem. kako som, zakaj sem . . . I alima dokle jc rekla: Oprosti mi. ampak resničn« nc prvnesem, da bi samakosiia, tako me je razje-il. da scm ga morala nagnati. Kdd vondar sto? je vprašal Iksion. Začudcno ga je poglodala. Potcm so ji jc obraz razjasnil in postal tudi malo agajiv. Obrnila se je k služkinji in oponašala Iksionov glas: Kdo da scin? Pa mu povoj, kdo scm. Vdova po bogu. je rekla služkinja in kdove zakaj zardela. In krotničar ga je ubil.jc rekla I'atima. Najbrž si vesel? Ničc nc razumcm, nckaj sem zamošal, se je opravičeval Iksion. A vem, da te ' vodni) Ijubiin. Paiila sta si v objom m so razjokala. Bilo jc nokaj ncnavadncga, objeti božansko bitjc, saj Fatima jc Iksionu to brez vDina bila. Nokaj cclovitcga. zadostujočega. Božica je narejena tako popolno, da .<> njcj lahko samo hrcpeniš. Poskusimo s primcrjavo: V Kongu, recimo, živi llad, gi)don rudar. Pa pridc v rcvir takšcn potujoči kino in zavrti film z, denimo, rigitte Bardot. In zamorček se z vso silo zaljubi vanjo. Doma veli materi, naj Hi zavcžc v culico brašno. Napoti se - kajpak - peš v Pariz. In tako dalje. Mi vsi .'ino. da JL1 Brigjtte Bardot zanj ncdoscgljiva. Najbrž cclo za prenekaterega izmed as. Slovenccv. So nspešncjša bi bila tale primerjava: Nekdo posluša petje Jenis .\plin. ()b tcm se blazno in nosmrtno zaljubi vanjo. ker žc ne more dobiti v roke $B. sc tolaži, da je JJ gotovo lažje dosegljiva. Potem pa izve. daje Jenis že kaki dva -•ti pokojna. katera, BB ali JJ je tcdaj bolj nedosegljiva? Iksionu pa jc bilo dano, da se jc Ijubil z božico. S tcm je bil nekoč priklical na-c jezo njcncga božanskega soproga. Zakaj. jc nicd solzami in objcmoni šopetal Iksion, zakaj sc jaz imcnujem Pre-.lotslovcnc. I .ititiui nui jc otrla solzo. Zašcpctala jc: I ako tc \c skk-nil inu-novati bog, le oglcj si zgodbo pri začetku. . . PotL-in sta kosila. Wš. jo dojala I atima. žc dolgo niscm bila tako srečna. Niti malo ne rožljam priborom. Tudi Iksion je bil srečen. Mimogrcde je pogledal skoz okno. Začudil se je. i)cr }c bila prej ulica z drevjem in hišami. tam je bilo zdaj tisto, kar sploh nima mena, jc pa zelo prijotno. Nekaj takega je bilo. kot je Ijubezen, zaljubljenost, sa-no da tisto ni imclo imcna. Tam so jc kar vse prelivalo: sonca. žlahtno kamenje, iovjetska zveza, sploh volcsilc. divjc živali, mcglicc. torpeda, stari znanci, znanje, udi ljuluv.cn do I'atimc in njena ljubezcn do njcga. . . in tcdaj se je spomnil, na ;aj ga spominja zurianjost. Nekoč jc pravtako glcdal skoz taisto okno, ko je bil >ri kosilu s [-'atimo; in tcdaj sc jc bog vrnil z ogleda Zunanjih Predelov, tako da ta bila Ijubinica zasačcna. . . latima sc jc razvcsclila povrnjcncga spomina. Ali sc spomniš tudi. kje sva tistcga dnc ostala s pogovorom? Tcga sc nc spomnim.jc rckel Iksion. Tako jc bilo: pogovarjala sva sc o nečcm nepomembnem. Prišlo je do simpa-ičncga kunflikta gledc torminologijc oziroma zaradi različne terminologije. Rav-io si nic vprašal o razliki mcd rcalnim in nercalnim, ko jc pridivjal tisti tečni sta-cc in tc vrgel vcn. Zdaj. ko starcga žc dolgo ni vcč in ko sva oba tukaj na zemlji^ cni pa imcla mcdtcm tudi vcliko časa. zdaj ti lahko odgovorim: tvojc vprašanjc sploh ni možno! Vrtincc časa jc nacnkrat močncjc zavcl skoz prostor. Iksionu je bilo nenado-na vsc jasno. 4 Saj vcndar nisva na /cmlji. jc kri^ni! in se skušal skriti pod mizo. A, bikjjjc žc .gr.cpoz.Ho. Obcd|tiS|i> zapolnil bog. Iz boga se je izluščil siv star-vk s' dali kibu-com (in drugim vrstam židovskih skupnosti, kot so Moshavim ipd.). Arab-ce pa popolnoma izključili. Ker lzradci arabskoga podcželja niso industri-alizirali, so postali ti ljudjc brezposelna delovna sila. F-dina pot. ki jim je še preostala, je bila zaposlitev v ,,židovskih mcstih". V.: Ali je bilo gibanjc ,.izraelskih Arabcc" kaj omejeno pa naj jc bilo v zvezi z iskanjem zaposlitve ali pa s kakšnimi drugiini zakonitimi nanieni? O.: Od leta 1948 pa vse do konca šcstdesetili !et ni smol nobcn ..izra-elski Arabec" zapustiti svoje vasi brcz pisniL-ncga dovoljonja vojaškcga upra-vitelja območja, na katorem jo prebival. V dovoljcnju je bilo navcdeno. v kateri kraj Arabec potuje, po kateri poti mora potovati, po koliko dnoli (ali urah) mora vrniti vojaškemu upravitclju dovolilnico in podobno stva-ri. V resnici je bila to izraelska oblika "aparthcida". Zdaj počno isto namcsto vojaških upraviteljev policija. V.: Hočete reči, da še zmeraj ravnajo po tch zakonih? O.: Da; naj vam povem, kako togrc. Pred nekaj lcti jc izradska vlada razglasila, da je vojaška oblast ,,odpravljona". V resnici jo vse njctiL1 pri-stojnosti prevzela polidja. V.: Kaj to praktično pomoni? O.: Pomeni, da zdaj namesto vojaškega uradnika lahko policijski urad-nik kateremukoli Arabcu propovc zapustiti domači kraj bre/. dovoljenja. Pomeni, da je danes okrog 2000 Arabccv. ki ne morcjo iz svojc vasi v no-ben kraj v Izraelu brez pismenega dovoljcnja policijo. Vsakdo izmcd Arab-ccv se lahko znajde vsak trenutek na tcm spisku. V.: ln /akai saino tistili 2()()n. ().: 1 i Ijiuljo so dojavni i/.obražonci mod Arabu v Izraclu. Modnjo ^pa-dajo odvotniki, pisatolji. pesniki. politiki. dolavski voditclji. študontjc in drugi. Ker sc vlada zmoraj boji, da bi ti Ijudje. čc bi jim bilo dovoljcina ^vo-bodno gibanjo. oigatiizirali Arabcc v Izraclu v močno politično skupniost. jini je postavila stroge omojitvc. Po drugi strani pa jc pričelo I/raclu pii-nunijkovati dcloviK' silc. in takc^ sc jc po (nlpravi voja^-K' olilasti dosct tiso-čc i)bubi)žanili arabskiii kmelov /grnilo v židovsk;i '.irs; i. V.: Kaj pa izobraževanjo ..i/raclskih Arabccv"".1 ().: Navedol bom nokaj primcrov: 1. določvna obdobja arabskc zgodovmo so /a arah¦¦!•¦>.• š»>lo 1/raolu talni. 2. krščanskim in muslmianskim Arabccm na višjih s«> ih tu- jircdavajo svctega pisina novc zavo/o in korana. nicdtcm ko je hcbivi k> ^voti< pi*-nu) novc /avc/t-' obvczcn prcdmct, 3. arabske pcsnn. ki izražajo liroponcnjo po ..svobodi", ..luči". .Jiitru". .,/(in". so v arabskih št)lali prepovcdanc. i/raclski iiradniki navadno misli-jo. da so tc bosotlc antiizraoKke in antiscmitsko. 4. mnogi arabski učitdji /gubijo službo. čim so oM.tmljoni. da imajo ..nciiradno" politično prcpričanjo. in mnogo njiliovil\ štiuK.-tit.u /.miM v\a-kn nio/nost /a /aposlitov po diplcimi. Aprila je na univerzi v Haifi izbruhnil škandal, ker jc tainkajšnji rcktor, pro-tcsor Atksin. na ukaz državnc obveščevalnc službe zavrnil možnost. da bi dip-lomanti arabskega rodu postali njegovi asistonti. Zaradi tcga je ncki židovski študont. ki jc diplomiral na tej univerzi* vrnil svojo diplomo. 6. Čeprav je med prcbivalci izraela H odstotkov Arabcev. jih je med štu-denti na univerzi le 5 odstotkov, poleg tega pa posarneznih strok ne smejo študirati, na primcr elektronike. V.: Bi nam lahko povedali kaj več o položaju arabskih pisateljev in pesni-kov v Izraelu? O.: Vse do prcd nekaj ineseci jc moral vsak pisatolj ali pesnik anabskega porokla dobiti za natis svoje knjige dovoljcnje vojaškega cenzorja. Po zaslugi intcrvencije židovskih pisateljev in umetnikov je po dvaindvajsetih letih! -Golda Mcir to cenzuro ukinila. Če bi moral židovski pisatclj kjcrkoli na svctu pokazati svojc delo vojaški ccnzuri, bi to po vscni svetu ob»>odili za antiscmitizcm in rasizem. V" našem primeru pa sc je večina zahodnih pisateljev zadovoljila z izraelsko olbraziožit-vijo, da so to ,,varnostni ukrepi", in ni več pdprla ust. V.: Kaj se zdaj dogaja z arabskimi pisatelji in pesniki v Izraelu? O.: Večina njih je v hišnom priporu, kar pomeni. da nc smejo zaipustiti kraja bivanja brez pisrncncga dovoljenja policijc. Enkrat ali dvakrat dncvno ob določcni uri sc morajo javiti na lokalni policijski postaji. nekateri pa mora-jo od mraka do dnc obvezno ostati dorna. Ce bi so to kjerkoli dogajalo židov-skcmu pisatelju, bi morda cclo nekatori antisomiti v Združenih državah podpi-sali protestne telegrarne. prevedel Zdravko DUŠA Prcvedeno iz Los Angclcs Free Prcssa: 8. septembra 1972, str. 5. Popoln intorvjvi jc bil objavtjen v rcviji Action 1. marca 1971. jjpflraicin) ¦ - |po@uu ¦ ¦ - • lost ali prosto pot? OPOMBA PRI VA.IALCA: Prieujoči prevod Boelkm-ga članka nam odkriva ik'l političnc Mtuacije v ZRN, za katoro so značilni kriminalizacija leve opozicije, prcpoved opravljanja javnih služb za levičarje (uradno za ekstremno levico in de-snico), militarizacija policije. privatizacija sodišča, omejevanje ciemokratičnili pravic v tovarnali in v cclotni družbi (glej: Bruecknor-Krovoza. Staatsteinde-\Vagonbadi 1972 i. Heinrich Boolljo pisatolj in lotošnji Nobclov riagrajonoc za literaturo, napro-don katoličan in prijatolj \V. Brandta. Njogov članck jc bil objavljen 10. januarja 1972 v nomški rcviji Spicgol. Za Nomčijo je bil takrat to prvorazrodcn dogodek. .. Clanek jc vzbudil veliko rcakcijo zlasti politikov in publicistov, ki razkrivajo pri-kritc napotush, prcdsodku in fronte v polni jasnosti. Vsi odgovori. tuipadi. pole-miko. ki jih jc Boell izzval. so zbrani v posobni knjiyi (H. Booll: l-'reics Coloit fiter Ulriko Meinhof. Kipponhour und \Vitsch. 1972). la dokumentacija jo odlič-no gradivo za sociološko in politološko prouČLvanjo nomško družbo. So nckaj be-sod o nemški lcvici iti študontskom gibanju. Del. t.im. antiavtoritarnega gibanja nomških študcntov iz lct 1967-68. katerili idcje so nain bilc /clu blizu, jo dožive-lo v zadtijom času transformacijo v avtoritarno in kadrovsko organizacijo loninistič-nos.'a tipa. IVI trh \c i.vl<> prosnvjot^ko usmerjon. Skvr pa je isto ..transformacij'/" doživyla tudi /nana amnšk.i lovičarka Atii'i'la I >.iv i^. pulo/aj u' ivbsta|.i up.iiiK'. tla bi) pnšlo do ponovno štinlcntskc pomiadi Oia uni- kvi puii>.ijsKc uhu-.li v u -.uUini. uoiiincva|i). kombmirajo, jc Bild žo daloč naproj: Bild vo. Napisi z vvlikimi črkami na naslovni strani (koolnske) izdaje 23. 12. 1971: ..Skupina Baador-Moinhof mon naprcj". V procej bolj nadrobno natis-njonem poročilu o bančnom ropu k.aisorx]autornu Ivivmo potom o štirih maski-ranili gangsterjiii. mod katorimi naj bi domnevno bila cna ženska; dalje beremo. da je ..iuod drugim" o^ur.iljena skupina l/lriko Moinhof. Znaki: intormadjc poli-cijc (i /adržcvanju skupino. pn napadu uporabljon rdcč alfa romeo. ki je bil prcd nokaj dnovi ukraden v Stuttgartu in žo enkrat opazovan pri zaslodovanju skupi-ne. Nadaljnji znaki: ..brutalni način" napada in ..načrtovanje i/. aenoralnega šta-ba". Zdaj so napadi na bankc največkrat brutalni, tudi čc osumljcnd ne pripadajo skupini l'lrike Mcinliot. In ravno z načrtovaiijom i/ goncralncga štaha >¦(.• lahkti najbulj izogiiiMiio žrtvain. Vcndar polom citirajo gospuda Rauborja. šcta krmnnalnc policijc \/. Kaiscr-slautcrna: ..Nmiamo šo nobcnc kunkrctiio osiiovo za domnovo. da ]c bamla Baader-Meinliot odgovorna za napad. Toda samci po sobi jc razumljivo. da razisku-jcmo v toj smori." lo /.voni fx drugačo. trozno. stvarno. /. ozirom na znakc vor-jetno logitimno. čc se žo kot lcgitimno upoštcva. da polirijski uradniki tvcgajo svojc življonjo za 1 373 mark iiK-scčno, mcil drugitn za to. tla bi varovali bančnc trczorjc. Ivcgan. slabo plačan poklic. V manitVstu. ki jc bil razninožon šelc potcn:. ko ju skupina odšla v ilcgalo (medk-m je izšol pri založbi \Vagonbach, Rotlnah 26. Aic\ Sclnibcrt: Stadtguerilas). lahko Ivrcmo o tcm problcnui: ,,14. maja pri osvobodtivi Baadcrja kot tudi v 1 ranktlirtu, kjer ^ta bila dva od nas ustrcljo-na. kcr so preprosto nisiiKi pustili ujcti, sd kitcljci prvi strcljali. Kitdjci so vsako-krat natančno mcrili. Mi vočiiionia sploh nismo strcljali. če pa smo. nismo mcri-li. tako v Berlinu. Niu-rnbiTLMi. 1 r;mk fnrlu." ..Stri-ltu-va urožia nc uporiMi.mm lMo/oh/inio. Kit^ljcii. ki v -ehi do/.ivlja nas-protjc mcd .inalim človokom' m kapitaliMičiuni hlaptvni. piivclj ni ta-ba nujno i/vršcvati. Stivlj.mio. čo na iuv strcija|n. 1'mIk aj.i. ki nas pusti. piMimo tudi mi." . . . C"e dopolnimo /gnraj citirani odlomck z drugimi. ki so nanašajo na nevai no ranjciK-ga uslužbcnca (icorga l.inkoja, no dobimo vtisa ncomojciio ..ideologijc strcljanja". .Aprašanjc, ali bi ujctnika osvobodili. tudi tcdaj. če bi vcdcli, da bi bil pn tem Linkc ubil. smo si žc vcčkrat poslavili in lahko odgovorimo lo z ne." Napovcd vojno. ki jo vsobujc numitost, sc ncdvomno obrača proti sistemu in nc proti njcgovim izvršilnim organom. Bilo bi dobro. čo bi gospod Kuhlmann. prcdNcdnik komisijskcga sindikata. puskrbol za to. da bi njcgovi kolegi. ki oprav-Ijajo tako ncvaron m sfabo plačan posel, enkrat pa-brali ta manitcst. . . . Nobcncga dvoina ni: Ulrikc Meinhotje tcj družbi napovodala vojno, vc, kaj storiti in kaj jo storila; toda kdoji. lahko ročo, kaj naj narodi zdaj1.' Naj ga1 do konca. čcprav /. i/.glcdi. da bo kot kiasična rduča čiiroviiita padla v kotol dcmago-gijo. Bild. čisto panlbo/ično razpoložon. žc vc: ..Skupina Baader-Meinhot" mori daljc." Bild žrtvujc polovicu svojih dragoi.vnih pivili in ravno tako zadnjih strani ropu v K.aiscrslautnu. . . . Nc morcm si misliti, da su policijskc oblasti in pristojni minister s takimi poniagači. kot jo Bild laliko sročiu toda, kako naj bi bili? Nc morem razuiiKMi da kati-rikuli politik lahko šc ila intervju takšnenui časopisu. lo ni vcč samo krip lulaši^tično. taM--toiilno. lojcgoli laMZoni. liujskanjt.1. laž. da>k. (Casopis Bild pi pada ncmškcmu založniškLMiiu magnatu. enonui ..najpomombnejših" Ncnicvv. gospodu Axclu Springciju. ki so ga ncmški študcntje lcta 1967 in 6K tako siUn-it«. napadli. Op. ur.). 1'onna tc dcmagogijc nc bi bila opravičcna niti, čo bi se doninovc policajcv i/ kaiscrslautna izkazale kot umostuo. V vsaki pojavni obliki pravnc državo ima vsak dmiiiiIJlmioc pravico. čc su žc smc pisali o suiiui. naglasiti. da jc sanio sumljiv. Napis: ..Skupina Baadcr-.Vloinhot" mori napa\j" je poziv k linčanju. Milijoni ijudi. za katoa- jc Bild odini izvor infonnacij. so na ta iiačin oskrhljoni / napačni-im iiiH>rniai:ijanii. Saj ji.- lnlo pn gospudti \Y Zininicnnaini slišati o usumljencih .ili vsaj o livtih. ki sc> vidoti similjivi. CY so cclotno javncivt /. najmanj nokontrolira-nimi instinkti vključi v oksckutivo: čc sc kvalitcto prava žrtvnjc kvantitcti, posta-no oznaka pravno državo vprašljiva. . . . ZRN ima šostdcsct milijonov pa-bivalccv. Skupina Ulrike Mcinhof jo ime-la v časii najvcčjcga obsoga tridcsot članov. Bilo je razmerjc 1:2 000 000. Čo doinnovanio. da so jo skupina skrčila na šost članov. jc razmcrjo šo pošastnejše -1:10 000 000. . . . Ponavljam: nobeiicga dvonia ni. Ulrikc Moinhof živi s to družbo vvojnem stanju. Vsakdo lahko bore njon uvodni članck. vsakdo lahko bero manifost v Rotbiaiui 26 (niodtcm jo i/sol pn založbi NVagcnbacli). ki \c bil napisan. ko jc skn-pina odšla v ilcgalo. Zdaj jo vojna šcstih proti šostdesetim milijonom. Brc/snusclna vojna. no saino po mojcin ninonju, no samo nasploh. ;inipak iudi v smislu napisanoga koncopta. Mislini. da jc malomcščano, ilolavco. uslužbonco. uradnikc (luili policijsko). ki so prestrašoni po doživotju dvoh totalnih intlacij. psiliološko brozupno odvrača-ti od njihovoga relativnega blagostanja. Najpa*j bi jim bilo troba izčrpno in oksakt-no-ekononisko prcdočiti. kako strašno ..cnako" so bilc šansc pri dcnarni rcformi. Ali so je mlad policijski uradnik žo intbrmiral o tcm, na ozadju kakšne poli-cijskc zgodovino opravlja svoj poklie? Ali se je nilad pravnik žo intbrmiral o teni. na ozadju kakšno pravno zgodovino opravlja svoj poklic? Colo tako giuiMii satrap, kot je bil Baldur von Schirach, ki je milijone Nem-cev na različne načine pognal v smrt in jih opogumil k različnim vrstam usmrti-tev, je bil deležen milosti. Ulrikc Mcinhot' pa mora računati s tcm, da bo izročcna popolni nemilosti. Baldur von Schirach je sedol manj. kot bo morala sedeti Ulrike Meinhof. Ali poli-oijski uradniki. pravniki. policisti vedo, da so člani skupino Ulrike Mcinhof opra-vili praktično socialno delo in tako dobili vpoglod v razmere. ki so jih mogoče pripeljale do te vojno napovcdi? Končno obstaja Rotbuch 24. založbe Wagen-liach z naslovom Bambule. avtorice Ulrike Moinhol". Vredno branja, poučno, kot tllm šc ni bilo prodvajano. Koliko mladih policijskih uradnikov in pravnikov šc ve, kateri vojni zločinci so bili pravnomočno obsojeni in nato po nasvetu Konrada AdenaiiLTJa skrivaj izpuščoni in potem nič voč klicani na odgovornost. Tudi to spada k naši zgodovini prava in opravičuje izraze kot ..razredno sodstvo", pa tudi toorijo političnc oportunitoto v izvršovanju kazni. Dlriko Moinbof in preostanek skupine nimajo nobono šanse. da bi se kjerkoli oportuno izrazili. Skrajna levica, skrajna dosnica. lovi in desni contor. konsorvativci in progresisti vseli barv no po-znajo več nobcno stranko. so samo še Nomci in so cnotni. onotni, ko končno za-padojo v svojo nomško blebotavost in se laliko noprizadoto oddajajo svojini frak-cijskini bojom. Čo so zgodi. kar so no bi smelo: ko bi nekoga dno brali, da je tre-ba glodati tudi na Ulrikc Moinliof, na (irashota. Baaderja in (iudrun Lisslin kot na iiudi s katcrimi jo žo ..opravljono". lako kot s IVlro Schclni. (leorgoin von Kauoliuni in poiicijskim uradnikom Norbertom Sclunidtom. . . . Jc do toga moralo priti? Jo Ulriko Mcinhot" liotela, da je taku pi išlu? Ho-čc milost ali najmanj svobodno pot? Čc sama nočo ničesar od toga. ono jijo ta>-ba ponuditi. Proccs so niora dogajati z živu l'lriko Moinhof, v prisotnosti svotov-nc javnosti. . . . Ali niso bili tudi oni. takrat ko so bili prcganjani. razglašoni za nasprotni-ko sistema in ali so pozabili, kaj sc skriva za darežljivim torminom ..ustreljcn na lu-gu"? Hočojo v toj proobčutljivi situaciji. v tem niodsobojncni hujskanju pre-i>nstiti odločitov samo policijskim uradnikom, ki so zmodeni in prezaposleni in, iliko ln no roklo, novariio psiliuloško triislrirain? Alj nihčo voč nc vo. kaj ponio-;n slati nasproti družbi. ki je bav. milosti1.' . . . Mogočc Ulrike Mcinhof nočc usmiljcnja in cxl to družbe nc pričakuje no-bone pravičnosti. Kljub tomu ji moramo ponuditi prosto pot, javni proces, in naj so tudi za gospoda Springcrja naanli javni proces zaradi liujskanja Ijudstva. Tisti, modtom žo dolgo ne voč mladi pragmatiki. ki vsepovsod zasedajo po-"\Miibne posvotovalne funkcijo. nekatori od njih v contru politične odgovornosti. ki priložnostno na debeio zamcnjujcjo vsakdanjost in pragniatizom, ki so broz truda in bolečin prostopili i/ fašizma v svobodno dcmokratično ua-ditev, so bili do leta 1945 prcvcč vcrni ali prcncumni, da bi bili prcudarni. Leta 1945 pa so bi-i promladi, da bi veljali za krivo. Izgubili so iluzije, bili so malo skosani in na hit-¦.» sproobrnjoni. Njihovc boločino niso bile nič voč kot majhcn glavobol za Hit-i \o mladino (Hitloijugond). li priložnostno sladkoboscdni moliaiiiki, ki vso iko dobro in najbolj vcdo in zdaj tu m tam v polnoni občutku svojo otabliranosti oprnijo 7. nožno otožnostjo po ideologiji (kot po parfumu, ki ga v stanju, ki je jbsolutno očiščono vsakoga vonja pogrešajo). Ali nimajo v spominu, premalo uioologijo. svctovnega nazora. metafizike. da bi laliko razumeli česar niso nikoli poskusili: kaj pomcni biti paganjan, ncnohno na bogu kot ..političen", kot kri-minaloc in kot .,kriniinaloc'\ lločojo, da jo njiliova svobodna dcmokratična uroditov bolj nousmiljona kot ^itorikoli zgodovinski fevdalizem. v katercm su za morilco in tudi za roparja ob--tajala vsaj pribcžališča'.' Naj njilu>va svoboilna. domokratična uroditov vclja /a nozmotljivo in jc niličo no smo postaviti za vprašljivo? Nczmotljiva bolj kol vsi papcži skupaj? Vom. da jo ninogo vprašanj, toda vprašati se vondar nc smo. ZRN ima voč kot šostdosot milijonov probivalcov. skupina Ulrikc Moinliot pa inodtem verjotno šo šost članov. Naklada Bilda jo štiri milijono. število brakcv vorjctnu okrog doset milijonov. Bi>žična poslanica gospoda Springorja so jc glasi-la: ..Skupina Baador-McitiluM' mori napa-j" Mori. Naprcj. 1 dliko ljuhczni nacn-kral. kolikor nam ju inuli gospod Springor, jo tožko pa-našati. posobii" \ pravn državi. v skrajšani utiliki pavvcdo vellka novoletna metajezična skandlnavska 13. trjnajsta stipendija