Posamezna številka. stane X Din. Leto IV., štev. 13t. V Ceiitit četriek dne 16. novembra 1922. FoitnlRfl plate«qotnoini. Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osrartnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka stane 1 Din Izhaja vsak tore&, četrtek in soboto. Uredništvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon št 53. Upravni&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65, C=9 Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. «=3 Ccljc, dnc 15. novembra 1922- Kdor paznejše prebiTa gotove naše siovenske žuniale, lahko konstatira v njih gotovo smernico, ki ie doslcdna :n brezobzirna v krivici, nasiliu in obreko- vanju bližnjega. Vse polno ie vika in krüka o poštenosti, o poiitiki čistih rok, in vedno na novo rastejo iz tal afere u- mazanosti, ki iih izvestno časopisje s satanskim veseljem prinaša, da ubije *!- stega, ki ga v poštenem bo.iu načel ne dosega, ki ga pa hoče ubiti. ker mu je na poti. V sredi v tej luži gnoinice in gnoja se počutijo prav dobro vsi tisti, ki niso v svoji notranjosti nikdar še občutili, kaj je poštenje in cast moža pridobljena z idealizmonij žrtvami in deiom. Le tisti kidor je trpel za svoje ideale, komur ide- ja, narod in dornovina ni vsakdanja fra- za, iki naj služi v njegovo osebno cast in .komodnost, vc — kaj ic cast in poštenje v javnem življenju. Do tega mišljenja ne pomorejo človeku ne milioni ne vsa bogastva sveta, do sem se mora človek priboriti z znaeajem in voljo. kdor je zmožen živeti in delati tudi za to, za kar se ne režejo kuponi in kar ne nost obresti. Tega gnojno zastrupljenega ozračja se ne sme strašiti kdor ie nas javni de- lavec na vodilnem mestu. v boju z raz- bojniiki javnega življenja, teče tudi kri, padajo žrtve in življenja onih, ki ne bc- /.o v Sohiciiu' /-LIU.3JC, Ivi vzli-ii.aju v uCii; kot junaki in poštenjaki, četudi opljuvtt- ni od vseh strani. Prijatelju dr. Kramerju je napisal v «Jutru« prijatelj Ribnikar uvodnik, ki ni posvečen oscbni slavi moža, ki ga 3 ponosom štejemo med naše prve javnc dclavce, članek je napisan na sdrcso naše poštene javnosti, vseni onim, ki vedo in verujeio, da je na svetu še nc- kaj, kar je več ko denar in irraščine — jc to poSteno življenje. dcln in žrtvova- nje svojih sil za cilje. ki leže izvcn nas, ki so visoki in lcpi danes pravtafco ka- kbr so nam bili pred 20. leti. ko smo v naših mladih dušah zidaH velike grado- ve brez kamna in granita in brez denar- ja, zidali smo jih na in.udscbo.jno zan- iv.nje in pravo iskreno pri.iateljstvo. In ti gradov:i stoje in bodo vecno stali povsotl1 tam, kjer bodo poštenjaKI pošteno mislili in pošteno delali, oprav- Ijivc! in kJevetniki, kedar dovršijo svoje ix>slovanje, bodo šli t.ie, kamor beže splašcni tatovi. Eden podaja zadoščenie in formel- 110 popravlja krivico, tisoči drugih, ki , niso nič Iepše ravnali, ne pridejo na I vrsto. ker so skrbno poskriti. Naj mi bo dovoljeno, da inienora vseh onih pri nas na Šta.ierskem, ki ce- nimo javno delo izrečern na tem mestu zadoščenje in zaupank nažim javnim delavcem. Več jc vredno kar prihaja Iz prijateljskih vrst. ko vse ono, kar se prisiljeno mora zapisati na papir od ljn- di, ki so brcz duše in brez srca. Ivan P r e k 0 r š c k. JOŠKO BIZJAK: Zanimivosti iz kra- ljestva stevil. (DaUe.) j Naše vsakdanjc življenje sc zac?o- j voljuje z malimi števili. akoravno ta v j današnjih časih, ko nas tlači neznosna i draginja, pravzaprav niso več tako j majhna. Navadne računske knjige, ki se j labijo za vpisovanje ])rometn v niali o- : brti, imajo do 6 številčnih kolon, ker ta- j kih, ki bi inogli šteti svoje imetje po mi- j Ijcnih, ne najdemo v vsaki liiši. Izraz mi- j Ijon, ki nam oznaei rnnožino 10 X po j 00.000, pozna zgodovina, šele v 16. sto- ! letju, in je to približna stcvilčna meja, kjer sc neha računanje naših vsakdanjih potrcbščin. Kaj jc torej miljon? Ce bi !z- urjen blagajnik naštel vsako uro po 3000 dinarskih bankovcev in bi to delo oprav- ijai po> 10 ur na dan, bi mn bilo treba o3 c!ni, da bi naštel eden milijon te vrsto denarja; lorej ni vsc eno dede časa, ako bi kdo imel prešteti sanio oden ali pa celo več milijonov teh nialih bankov- cev. In kraljestvo milijonov je veliko, kajti ne obscga samo stotine ampak tudi tisoce miljonov. katerim pravimo miljar- de. In kako veiike so miliardo. nam L0- kazuje slnčaj, ko so Francozi 1. 1871 pla- čali Nemccm vojnc odškodnine 5 miljard v zlatu, kateri denar je vozilo vS vlakov po 25 vagonov iz Pariza v Berlin/' — Drug primer o miljardi: Ce bi bil Judež od časa, ko je izdal Kristusa, polagal na strail vsako minuto po 1 srebrnik, bi spravil skupaj do danasnjih dni komaj I nuljardo. O postanku miljarde nam opi- suje' nemški pesnik in pisatelj Rosegger iz ni'kidi'h let svojcga dedteka .iako miCno zgodbico. Ko jc bil Roseggerjev stari oče še mlad fant, je prisel v hi§o njc- * Iz enega kilograina zJata se nakn- je 3.444V» zlatih frankov in v 1 vagon se naloži navadno 10 ton teže. govega očeta krošnjar in ponujal sre- brno uro, ki je imela kot ok ras na obo- du 32 pozlačenih žebljičkov. Fantu se >c lire ljubilo, a zdcla se rnu je predraga. A tu ponudi krošnjar fantu drug načm plačila. Rekel mu je nanirec, da ne za- hteva za uro ničesar drugega kot za 1 pozlačeni žrebclj na uri eno zrno ovsa m za vsak naslednji žcbelj pa dvakrat to- liko kot za prejSnjega. In s tem pogo- jem so bili vsi zadovoljni. OeekO' naglo prlnese pehar ovsa, veseleč se, da bo prišel tako poceni do lepe tire. A kro- šnjar ga dobrohotno zavrne, da naj se ne ; prenagli, ker bi bila s peliarjcm avsa ura premalo all pa tudi ]ahko preplača- na in tUi je treba pri kupčiji natančnosti. na kar so začeli šteti. Za l žrebelj 1 zrno ovsa, za drugi 2 zmi, za 3 žrebelj 4 zrna, za eetrti 8 zrn, za 5 žrebelj 16 zrn, za 6 je bilo treba 32 zrn, za 7 zrcbelj 64 zrn all eno inalo zlico ovsa, za 8 žrebeij 2 žlici ovsa, za 9 že 4 žlice itd. Pri 14. žreblju je bilo treba že I2S žlic all 1 li- ter ovsa, pri 15. žrebiju 2 1 itn. |Pri 19. žreblju jc iz litra nastal že 1 mernik in pri zadnjem 32. zrcbliu se je izkazalo, da bo treba za uro odmeriti 8.192 mcrnikov ali 2.147,483.648 ovsenih zrn. Raz-nme se, da je fant pri tej množini ostrmcJ, kajti toliko ovsa ni pridela! niegov >Cyče in tudi cela dolina nc. Kakor pripovedu- je Rosegger, je fant uro vendar-le kupr! in jo nekaj let pozneje poklonil svo.tf 1 nevesti kot poročno darilo a s tem po- gojem, da 11111 da za prvi urin zrcbelj 1 poljub in za vsakega naslednjega pa po dvakrat toliko. Ako je mlada ženka do- polnila število nad 2 miljardi zahtevanih jjoljirbov, pač ni znano. — Naduijujmo naše premišljevanje in se povspnimo do •enega tisoča miljard ter pridemo na prag biljona i. j. en iniljon miljonov, kar označimo s stevilko 1 in 12imi ničlami. In že tukaj ne more imeti človek 0 mtio- žini števila posameznih enot pravega preglcda. Tu mnozino si mo rein o prcd- stavljati Ie približno. Nekak rx>im, kaj je 1 biljon, nt-oremo dobiti, ako pomLsli- mo, da preteče v nekaj manj kot dveh mesecih 1 iniljon sekund, in da bi bilo treba cciih 30.000 let. tla bi ura. pretik- takala eden sam biljon sekund. Če bi inieli človeka, ki bi v eni lrJnuti naštel do 200, potem bi naštel 1 büjon — če bi štel brez prestanka ¦— se-le v 9.5121h !etih. Zato se pri takem premišljevanju vsiljujc c'ovcku pomislek, ako bi to'me- gleno pot v kraljestvo stevil sploh se nadaljevali. Ce že teh štcvilenth velika- nov ne rabinio mi, potrebujeio jih pa v svojih računili glede razdali nebesnih teles ueenjaki - astronomi, ki so do- gna'li, da znaša razdalja naših planetov od Merkurja do Neptuna nasproti naše- inu solncu med 42 in 4.500 müjdnov km, med tem ko se kaže razdalia med našim in sosednjim solncem že v stotine bi- Ijonih kilo'inetrih. Ce pomislimo, da je razmerje med cnim iniljonom ter enim biljonom tako, kakor širina ene naših cest nasproti daljavi med Berlinom in mestoin San Francisko na ziihodni obali severne Arnerike, potem nam mora biti jasno, da se nam vidi naäe solnce z vsemi svojimi planeti, če bi je opazcvali 7. drugega (nam naibližjega) solnca Siri- ja, kot silno lnajlma, koniaj vidna zvez- dica. In da si moremo predočiti te veli- kanske daljavc, se posluzujemo naglice. s katero prodira svetloba. (Dalie prihodnjič.) P«»Bitična vest!» /adoščenie g. minisiru 11. r. dr. Kramerju. Jnženjer Fran Tavčar je ob pri'liki nekc naceistvene seje JDS izjavil nekaterim gospodom iz nacelstva, da ie dr. Kramer nepoštcn človak. češ, zlo- rabil je svoj poiožaj kot minister ter je povodom nacijonaiizacije papirnic v Vevčah izsilil več tisoč delnic za svoje prijatölie s tem, da sicer ni hotel potrdl- ti nacijonaiizacije. Dr. Kramer je takoi vložU tožbo. Iuž. 1'avčar ie hotel spra- viti vso zadeyo na drugi tir in stvar pri- kazati ta:ko, da ni on dolžil dr. Kramcrja, ampak je hotel le povedati, kai so drug! o njem govorili. Pri razpravi 11. avgu- sta je toženee izjavil, da nastopi dokaz resnice. Dobil je štiritedenski rok, da ga prinese. V tem času se je začela pro- ti dr. Kramerju brezobzirna kampanja tudi v zagrebških listih, pa tudi v Lju- bljani se je s tem prav pridno operiralo. Vsa stvar se je vlekla pred sodiščem od; julija do novembra. Due 13. tin. pa se je vršila zak'ljuena obravnava v tožbi dr. Krumeria proti in/. Franu Tavčarju, pri kateri je Tavčarjevo dokaz Uno pc?- stopanjc, doživelo popolen poraz, tako da je sodnik dr. Stojkovie Droiokoltrai •sledečo izjavo obtoženega inž. Frana Tavčarja: »Obtoženi iuž. Fran Tavcar izjavlja, da se je na podlagi podarkov danažnje sodne razprave Dreorical, aa so ujcgovi očitki, izrečeni 1. i^.nija lO2z, da je dr. Kramer kot trgovinski minister postopal nepošteno pri naeijonaiizaeiji delriške družbe Ley kam - Josefsthal, neutemeljeni in da je bii k temu zave- |ün$tafs Kcmal in Kcmalisti. D. Vaka. (Revija »Čas«.) (Dalje.) »Hči Qrka.« pravi polagoma, »23- kai stc tako simpatična in razumljiva?« »Radi tega, ker sem grška hči. Spo- toma sva srečala Francoze. Jaz sem pu- tovala daleč po svetu, Bej Efendi. Vi vid'ite sedanjost. Jaz sem vi'dela pev uajsto stoletjc. Vi stc videli samo fran- coske vojake in slišali njiliovo godbo. Jaz sem pa videla janičarje, vašc voja- ke. Tisti, ki so hodili brez vsafce godbe. Nosili so jHtagane, od katerih je kapala kri, kri mojega naroda.« »Ali me sovražite?« »N-n-e!'Samo nckoliko prestraSßa sem se, ker sem videla svetlobo v vaslh oceh.« Tista posebua rdečica izgine iz nje- govega obraza. »Vi ste se nie bali?« pravi glasno. »A ves ta čas. kar vay uisem videl, sem mislil in govoril 0 vas in važih plemenitih mislih do naSe do- inovine. Izvedel sem, da ste pisali kras- • ne knjige 0 našeni ženstvu. Ali je res tako?« »Nekateri ljudje inislijo tako.« «Kar ste storili v preteklosti za lias in kar delate še danes. smo vam hvaležni, madam. Ali je še kaj, s Cl- mur vam inorem biti na razrK)lago?< »Pomagajte rni priti v Angoro, da spoziiam vašega poveljnika in govorim ž njim. On niora biti ženij, da je u.stm- rÜ vojsko iz niča.« »Jaz vam pomagam priti v vu^oro. Ali naj vam povem vsc od kraja od Alu- stafc Kemala?« »Ničesar bi ine ne zanimalo Itiko, kot baš to.« »Potem moram poseči v zaOcike za- dnje svetovne vojne. Nas Türke so jako vznemirile razne prilike. ki so se nam nudilc. Po dolgem premisleku in prev- darku smo se odločili, da gremo 7, Nem- čijo. Čutili smo, čc zmaga.io zavezniki, da bomo mi ob Carigrad. katerega bi dobila. seveda Rusija. Ali ne rnislite, (Ja je bila naša sodba prava?« | »Vi ste bili popolnoma na napačnem potu,« pravim. »Vi ste sploh znameniti v tem, da sodite vselej napačno. O pr'- liki lahko predelava to toöko. če vam Je prav. AH je bil Mustafa Kemal navzoč pri tisti odločilni seii?< »Seveda.« »In tudi njegovo prepricanje je bilo, da je boljšc iti 7. Nemčiio kot z zavez- niki?« »Da, toda z rezervaciio. On je rc- kel tako: rurčija niora voziti z nem- škim konjičkom, dokler bo hodila po svojem posebnem, turškem načiiiu. Po- tem pa se moTa izpreei in začeti svojo pot. Enver in Talaat sta se na videz strinjala ž njim, kasneje pa smo izvedeli, da nista povedala viseh svoiih načrtov. Mustafa Kemal je bil eden izmed naših pQveljnikov, ker pa ni bil demagog, n! imel toliko tjudstva za sabo kot Enver. Enver je oporttinist in vedno na- pravi tako. da ima velik dobiček pri maj- hnih kupeijah. Vzemite postavim zav- zetje Adrijanopolja, kar mu ie dalo dost! slave. Po prvi balkanski vo.ini ie Avstrs ja pritiskala na Bolgarijo, nai napaste Orčijo in Srbijo. Kakor hitro se jc to zgodilo, je prisel nemški poslanik Ho velikega vezirja in mu rokel. če hoCe iti Turčija proti Adrijanopoliu in ga za- vzeti, da jo bo Nemčija podpirala. Tako je vojni rninkster poslal Enverja, ki 3e kar enostavno prikorakal 7, armado v mesto in sicer brez vsakega boja. Na- šemu ljudstvu pa se je pripovedovalo, da smo mi zmagali v veliki bitki In t'nver je postal ljudski bog. Taka so to- rej tista dela. ki mu širiio nietrnvo slavo. Mustafa Kemal je uovseni üruga- čen. Njegova popularnost je zgrajena na trdnih zaslugah. Mied dardanelsko kam- panj>o je bil on poveljnik. Tudi če vza- mem vaše naziranje, rnadam da ni nn- nieravala Anglija zmagati. moram pTl- /nati, da so se angleške čete borile o- bupno in Turki smo zmagali saino radi tega, ker smo imeli v Mustafi Kcmalu izvrstnega poveljnika.« Med; to kampanjo ie imel veliko 0- pravka z nemškimi častniki in to ga je prepričalo, da se bo dalo težko shajatJ z zinagovito Nemčijo. Sumil je, da nc namcrava Ncmčija ničesar drugega s Turčijo, kot nekaj zavTatneea. Nemški Stran 2. »NOVA D O B A « ^«¦y. 131 den po napačnih miunnaenaii. Zaio prekJicuic in obžaluje te očitke in se zaveže plaeati vsc stroške kazenskega postopanja, med njimi tudi stroškc /a- stoprika zasebnega obtožiteiia po sodni od.Ticri in 500 Din za »Jtmaslovansko, MatiecK.. vse v 14 dneh pod izvn'ibo.« Na potiiagi tc izjave k: dr. Kramer oa- stcp'.l od tožbe. »Naprcdna Ljubljana«. Pod 1cm na- slovom bo izdajaia /..\ cas obeinskih vc- jitcv JDS popoidar.ski dnevnik, kojtga naloga bode, da vočigled veliki stran- karski in osebni razcep',ienosii. s kojo se nckdaj bela in ponosiiu, nanredna slo- venska prestolicu v tako visok: ineri df- či, da združi ob 12. uri na listo sloven- ske napredne dcnrokracijc glasove vscn onih v Ljubljani, ki še niso pozabili ča- s-ov, ko jc Dnnaj skušal s poniočjo üo- mačih prodancev iz klerikalnih vrst Lju- bljano strcti ter jo izročiti odpadnikoni in klerikalcem. Demokrahlij lf!ub za uradnišivo. Na seji demokratskega kluba Jo. tin. je klub iodobril vse predloge poslanca Reis- nerju o uradniškem zakonu. Iz seje narodnc skupščine 14. nor. Na scji jfci odgovarjal minister za pravo- sodje dr. Markovie na vprašanje post, dr. Momčila Ivani-ča o pogoinem odpu- ščanju iz kaznilnic, katero je odvisno od mnenja upravnikov kaznilnic gledc obnašanja kaznjencev. Kar se tiče ko- munističnih poslancev. ni še dobi! akta, ki zaliteva, da se komunistični poslanci Jzpustc. Minister prosvete Pribičcvič jc odgovarjal na vprašanje poslanca Ljnbe Matiča o upravi samostanskih poscstev na Fruški gori in razložil, da to ne spada v njegov resor. Nato k zbornica nada- l.ievala razpravo o zakonskem načrtu gledc vojne odškodninc. Minister prav- de dr. Markovič je pojasnil razvoj pro- cesa Teparacijskega vprasanja in nas:n pravic ter omenrl, da je Ncmčija izjavi- la. ker ni mogla placevati v go to vim, da bi dobavljala na raeun voine odskodni- ne blago. Nasa viada je to priliko izko- ristila in d-obila na račun že več pošiljk. Obveznosti, ki jih ima naoram narn Nemčija, ne more nihče zmanjšati. — Zbornica je izvolüa mwlalie wosebne od- bore za obeinske volitve v liosiu in tier- cegovini, za vinicarski zakon v Slove- niji, za zakon o regu:aci:i draginjskih dokiad državnih .'la-meščcnccv in vpo- kcjencev in za zakon o donavskein Sta- tutu. Volitve v poljski senat. Dne 13. tm. zvečer so biie končane volitve v poljsKi senat. Udeležba pri volitvah je bfla zelo majhna. Nacijonalisti so dobili -vkoraj po- lovico vseh oddanih glasov. blök narod- nrh manjšin je dobil 30%, soeijalisti pa 20% oddanih glasov. Volitve ne bodo mnogo vplivale na končni skupni potožaj v senatu in zbornici. Pri volitvah držav- nega poglavarja, ki jih bosta izvišila sc- nat in Parlament, bodo odločilni glasovi manjšinjskega bloka. Nemška vlada podaia ostavko. Dne 14. tm. je sklenü ncmški državni kabinet podati ostavko. Dr. Wirth najbrže nc bo prevzel zopet nalogc sestaviti kabi- net, zlasti ker zahteva državni kanceiar v svrho ureditve reparaeijskega vprn- šanja razširjenje koalicijske vlade s tem, da se pritegnejo v njo tudi nacijonalisti. Začela so se zato pogaiania s socijalnt- mi demokrati na eni strani in z meščan- častniki so bili arogantni. prezirali so naša čutila, bili so tako prepričani o nji- hovi zmagi, da niso pa/.ili dosti na svo- je besede. In iz teh je Mustafa Kemal spoznal, da bo morala Turčiia placati stroške, če zmaga Nemčiia. Po katnpanji je prisel semkaj, po- vedal svojo bojazen Enveriu in Talaatu ter je svetoval, naj se napravi poseben mir. Ta dva sta se rau smeiala in sta rekla, naj ga nc skrbi to. kar govore nemški častniki — onadva že vesta kaj in kako. Knver se je bil prevzel radi hvale, katero je dobival od Nemcev in od Ijudstva tukaj — bili so na drngi, ki so mislili drugače. Nezadovnljnost z Nemčijo ic rastla od dne do due. Ure in ure bi vam lahko pripovedoval o tem, kaj so delali. Karkoli se ie da!o odnestt, so pobrali in odpeljali v Nemčijo. Še cc- lo sladkor so odvažali. kar na vagonc, pobrali so nam toliko hrane, da je na- stalo resno pomanjkanje. V tem pomanj- kanju je precej Mladoturkov obogateto — ]K)stali so milijonarji. To so tisti, Kl žive danes po palačah — v Tnrciji in po ¦EvTopt (Konec prihodnjič.) sko stranko na drugi. Državni kanceiar je izjavil, da bo podal ostavko, atoo nc bo prišlo do sporazuma med socijalnlmi demokrati in ljudsko stranko. Na svoji seji so oclklonili soeijalni demokrati rax- širjenje vladiie koaliciie s priključitvijo nenrške ljudske stranke. Zato je podalo dtržavno ministrstvo ostavko. Vest o de- >misiji v'lade je vplivala zelo deprimirn- joče. Delitev Avstr'ije. »Popolo d'Ita'lija« prinaša članek, v katerein se propagtrn. ideja nevtralne alpske državc. katera bi obsegala severno Tirolsko. Vorarlberg, • Solnograško. Koroško in Štajersko. »Innsbrucker Nachrichten« odgovarja na oni članek in tazlaga mo/žnost takfh nazorov. 2e ob priliki sestanka Bencša s Schanzer jem se je go vor Ho o delitvy Avstrije v italijansko in češko intcresno sfero. Tnoinoški list pravi doslovno: »Ako ne uspe akeija saniranja, moremo dočakati, da se bode v Veneciji fiksira- na delitev Avstrije od strani naših za- veznikov izvedla ali vsaj skušala izve- sti. Tirolsika bi bila v zvozi navedenih držav nesposobna za življenie in bi bna izročena Italiji. na inilost in nemilost. V najkrajšem času bi bile v začetku tr- govsko-tehnično, a pozneje nacijona»- no poita'lijancene. Italija bi dobila dl- rektno zvezo z Nemcijo in koridor v Trst. Mussolinijevi načrti se ne smejo podcenjevati, ker je on človek, ki more izvesti aspiracije. katere si ic postavtf za cUj. Za nas Nemce mejaSe v Avstrljl velja radi tega atentata na našo nur-oCt- nost 'ed'iiia dolžnost, da podpiramo ak- cijo zavezniškega kanceb.ria za sana- cijo, ker vemo sedaj v kakšni ncvarnostl se na'hajamo.« Angleška in Francoska se pogajate o Orientu. Vsa pogajanjci glede orientske inirovne konference med angleško in francosko vtadio so bila dosedaj brez- uspešnain šc danes ni gotovn kdaj in kje naj se sestanejo anglcski in francoski dr- žavnikl k posvetovanjem. ki naj določijo enotno taktik^o antante na inirovni kon- ferenci v Lausanni. Ore pred vsem zato, ali naj se antanta pogaia s Tur'ki šele y Lausanni ali že preje, ali naj se pa do- loci pogoje in te kratkomalo Turkoin diktira. Vsled n-eprestunLh tux skill ixzv- vanj je začela Francija nanratn Angtrji popuščati. V par dueh pride lord Curzon v Pariz. da se o fern luitancneic pogovori s Poincarejem. Pogodba med Madžarsko in Italljo. »Tieczi Magyar ujsag« poroča, da je sklcnila Madžarska z Italiio pogodoo, po kateri bi Madžarska postavila svoje divizije na jugoslovansko mejo. če bi se Italija spopadla z Jugoslavijo. nasprot- no se Italija zaveže podpirati madzar- ske zahteve po reinkorporaciji izguWje- i]ega ozemlja.. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. V četrtek dne 16. tm. se vprizorl v mestneni gledališču komedija »Namišlje- ni bolnik« z gostovanjem gosp. Pluta v naslovni vlogi. Ker se je igra odigrala v lanski seziji v abonementu. se ista po- navlja na splošno želio sedaj izven. — Igra je popolnoma na novo izrežirana >n naštudirana. Začctek je točrio ob 8. uri, ter se prosi cenj. obeinstvo, da ne pri- haja prepozno k predstavam ker motl to igralce in toene obiskovalce. LJUDSKO VSEUCILISCE V CELJU. V pondeljek 20. tm. bo predaval g. vl. sv. Em. Lilek naniesto g. ravnatelja Qrudna, ki se mora podati na sluzbeno potovanje. O. Lilek bo predaval »O od- nošajih ju-žnih Slovcnov prema rimsko- ka'toliski cerkvi in rimskim papežom v srcdnjem veku in 16. stolctju za prote- stantske dobe.« Predavanie bo v srbskn- hrvaškem jeziku m vsakemu odrasiemu pristopno- IZ SEJE CELJSKEGA OBClNSKEGA SVETA tine 13. novembra 1922. Sej-o je otvoril župaii dr. Hrašovec kma'lu Po 5. uri ter opravičil odsotnost obč. odbornika BL'rnardija. Bilo je sicer še več scdežev praznih. Zaoisnika zad- nje redne seje se odobrita. — Zupan i>o- da nadalje vsebino pisma. ki ga je rav- nokar prejel od ministrstva oravde gle- de nastanitve upravnega sodišča v Ce- Iju. Ministrstvo je vzek> pr'roravljenost inestne občine za vse event, žrtve z zn- dovoljstvom na znanje. Koncem novem- bra od'poslje v Cölje posebnega odpo- slanca, ki bo to vprašanje z lokalnimi fcikt'Orji uredii. Prevelike zahteve se za eiikrat ne bodo stavile, ker se bo uprav- no sodišče še le stopnjema izpopolnilo. Pravno perzonalni odsek. Poročaia piedsednik odseka Mravliak in obč. od- bornik dr. Kalan: Dovoli se izplačilo pavšala za oble- ko in eikvivalcnta za kurivo nekaterim niestnim uslužbenceni. Prizna se nadalje Jzredna podpora neki vdovi no inest- nein naslavljencu. Priziv kavarnarja Kossa radi de- narne globe 2000 Din, ker ni pobiral nočnega davka, se soglasno zavrne, ker sam priziu! svojo krivdo. Drugi tozn- devni prizivi se bodo obravnavali v pri- liodnji seji, ko dobi odsek točnejše in- formaeije. V domovinsko zvezo se sprejmeta krojac AI. Pristovšek in vdo- va Pio zasebnem ura'dniku Miitcc, dočim se prošnja Fr. Jclcna zavrne. V imenu občinskih podietij poda obsirno porocilo predsednik odseka Rebek. Elektrarna in plinarna sta se revidt- rali tehnično in knjigovodstveno. Preel- tajo se revizijska poročila posameznin revizorjev, ki so natanena in nregledna. Tehniciio je pregledal eiektrarno g. inz. Turnšek iz Ljubljana, kojega poročilo o elektricni napeljavi in o načinu izrabija- nja e'lektricnega toka ni neugodno. O njegovih nasvetih za bodočnost se poro- čamo. Knjigovodstvcna reviziia je oa- krila precej nedostatkov, ki so pa že starega izvora. Knjigovodstvo sq ni vo- dilo popolnoma nataneno. dovoljevali so se neupravičeni preduimi uslužben- cem podjetja, tudi ni eksistirala nobena zabeležna knjiga o elektricnem rnaten- jalu, ki reprezentira milijonsko vrednost. Temeljita debata je razčistila marsikaj; tudi je preobvladovalo miienje, da bo za jnestna podjetja bolje, ako se priva- tizirajo. Mesto si nai pri tem varuje go- tovo število deležev in ingerenco. Obc. od'bornika Koren in Leskosek sicer tc- nui ugovarjata; opozorita se od obč. od- bornika dr. Božiča, da so soc. demo- kratje na Dunaju modcrnejšega nazr- ranja. Konečno se sprejme predlog, üa se naj prcdujnii takoj izti-riajo. prlman]- kljaj radi povrSiictiu vodstva v ülck- trarni ugotovi in Skoda, ki je vsled tega nastala, od kriveev iztirja. Tudi se na] odslej tehnični in adminrstrativni posri v elekrrami sirogo ločijo. Revizijsko poročilo o slanju plinar- ne je zelo ugodno. Dvoplinski sistem sc bo tekom časa zelo dobro obnesel, sa- mo, da je treba znatno povišati število odjeniiikev. Priporoča se uoraba trDo- vcljskcga premoga. Števce bo treba iz- menjati, ker ne odgovur.iaio modernemu sistemu, ludi se morajo cevri na spomlad popraviti. Natanena kalkulacija giede cene pliiia je inogoča še le do parme- sečni preizkušnji. Ako sicer stranke u- gotavljajo, da momentano porabijo več plina ter morajo radi tega tudi več pla- cati, je to vsekakor mogoče; pirn tekom prihodnjih tednov se bo pa za toliko ziiižal, da bo imela javnost od nove na- prave veliko korist. V knjigovodstve- nern oziru je plinarna v najlepšem redu. Župan šc opozarja posamozne funkci- jonarje podjctij, da vršijo v svojcm de- lokrogu redno inesečno revizijo. Prošnje za novo napeljavo električ- nega toka se morajo odkloniti. ker je kvantum, ki ga more dobivati mestna obeina od Westna že popolnoma izčr- pan. Prenos električnega toka se dovoli strankam v slučaju, da se množiiia clek- trienega toka pri porabi ne povi'sa. V imenu ldavničnega odseka poroča obč. odbornik üoibec. Klavnični red je izdelan ter stopd s potrditvijo od strani obč. odbora v vc- Ijavo. Posebno se povdarja. da se mora vsalvo trpinčenje živali preprečiti ter klanje izvrševati po najmodcrnejšem sl- stemu. Obrtno tržni odsek. Porocevalca obč. odb. Bizjak in Janič. Občinski zastop priporoča državni oblasti na tozadcvno vprasanje 50% po- višanje dimnikarskcga tarifa. Odkloni se prošnja narednika Marinčeka za stojni- co pri Kralja Petra vojašnici. ker je obč. od'bor principijelno proti vs2ki nadaljni stojničarski koncesiji. Sklene se, naj se aprovizaeijski odbor v slučain odstopa kakega člana sam izpopolni. Poročilo iinančno jrospodarskega odseka. Poročata predsednik odseka dr. Božič in podžupaii 2abkar. Pred vsem se sklene jo nekatera nul-predlo'žijo- Podružn- Soi^e v Celju. na ]X)pravila na mestnih nosiopjih in podjetjih. Mostovž prcd moškim kopa- liščem sc popravi v lastni režiji, kar bo stalo okoli 25.000 Din. Cvetličrijak O- lepševalnega društva Jc za silo p.oprav- Ijen. Na spomlad bo treba uostaviti no- vega, ki bo stal ökrog 125.000 Diu. Naj- vecja bremena pa nalagaio obeini po- pravila ))ii kapticinskem mostu. Ker za novi most še ni finanaie Dodlage, bo treba starega temeljito popraviti. Grad- bc-na direkeija je preračunila stroške na približno 200.000 Din, ki se bodo mo- rali ponizdeliti na okrajni zastop. oko- liško in raestno občino. Z delom se pri- cne s pri'hodnjo poniladjo. Do tja mora biti navadni les iz obc. gozda priprav- Ijcn. 30 m:i hrastovega lesa pa se nakupi potom razpisa v časopisju. Akeija za novi most se s tem ne prekine. Odobrijo se izdatki za kieparska dela na ubožni hiši. Principijelno se prizna velika važ- nost Vajeniškega doma v Celiu. V to svrho se bo stavil v vsakoletncm pro- računu primeren znesek. Prevoznina za bolnikc od kolodvo- ra do javne boinice se poviša od 2.50 Din na 5 Din. Odkloni se prošnia z;i prüspe- vek društvu za stavbo porodnišnice v Mariboru, ker se postavi v celjski javn! bolnici slični oddelek, kar mora rnestna občina v prvi vrsti podpirati. Pokrajinska uprava za Slovenijo zaliteva od 5% poyiska davika na pre- nočiSča (25 na 30%) 22% za ustanovftev vajeniškeffa kurza v Mariboru in v Lju- bljani ter višje hotelirske sole v Lju- bljani. Dasi je obč. odbor prepričani, da celjski gostilnicarji od teh šol radi oc5- dailjenosti ne bodo imeli nobene koristJ, mora v to privoliti, ker je pokrajinska uprava vsled dogovora z gostilničar- sko zadrugo odločena. sicer povi-SeK odkloniti. Podaljsajo se pogodbc z vo- jaško upravio glcde zemljišča. na kate- rerrr stojijo konjskc in bolniske barake. avgmcntaciiskega skladišča in smodni- šnice. Za'kupnina se valutarnim razme- ram primerno poviša. Občina izjavlja. nadnlje, da po 1. jan. 1923 ne more vec pustiti' zemljišča v najemu. ker ga rabi zasc in v industrijske svrhe. Tudi J^o barake v takem stanju, da sc morajo vcci.noma podreti, ker so nevarne zdTav- ju in življenju. One, ki so šc dobre, ie občina pripravljena odkupiti v stanova- niske svrhe. Reši se še več manjših zadev boJj osebuega. interesa. Ob K>l0. uri zaključi župan občin- sko sejo. _____ Odlikovana sta bih g. Jovan Nau- ¦niovic, polkovnik z redofm sv. Save III. vrste in g. Borivoje Tosič, polkovnik z redom sv. Save IV. vrste. Odlikovauce- ma prisrčiiio častitamo! Obrtniško predavanie. Občesloven- sko obrtno društvo priredi v četrtefc 16. novembra javno predavanie v »Ho- teiu Balkan«. Začetck točno ob 8. uri zvečer. Prcdava finančni nadsvetnik g. ih\ Alojzij Rant »o valutah in devizah«. Na predavlanje vpozarjaono vse obrt- niske in trgovske kroge. Moška podružnica C. M. družbe po- bira od 13. do 19. tm. med ccljskim ob- čtnstvom prostovoljne darove kot oti- kupnino za kako eventuaino prireditev. Pobiranje je prevzel društveni tajnik. Opoz-arjamo javnost. da je vsak najinanj- ši prispevck dobrodošel. Podružnica C. M. družbe za Gaberic priredi dne 19. tm. v gostilni »Wilson« v Gaberju ob 8. uri zvečer Miklavžev sc- xnenj z godbo in plesom. Cisti dobicek je naiTnenjen revni deci. Cercle Frajicais. V cetrtek 16. ob 6 in pol sestanek vseh, ki bodo pohajali francoski tečaj, v društvenem lokalu, v knjizuici Citalnice v Narodnem dornn, I. nadstropje, dohod skozi Čitalnico. — Od'bor. V seznam odlikovalcev na celiski sadni razstavi, se je vrinila prav neljuba pomota. Izostala je namreč označba, da je bilo priznano tudi prezaslužnemu sta- rimi slov. sadjarjev, gosp. nadučit. I*r. Praprotniku v Mozirju odlikovanje prve vrste in 300 K nagrade, kar bodi s te?n po'pravljeno. Vsem voiniin oskodovancem je dr«- štvo Soča iz Ljubljane vrnila izkaze « škodi v spopolnitev. Izkazi so pri pred- sedstvu celjske padružnice Soča tra Dečkovem trgu, št. 3-1. Vsi nrizadeti naj se ncmiidoma oglasijo. da jih spopo'lnijo tcr pred koncem tega meseca zopet Srev. 131. »NOVA DOBA« Stran 3. Podružiiica Jugoslovaiiske Matice y Celju naznanja, da predavanje dnc 10. tin. zaradi ncpričakovanih ovir od- pucie. Oclbor. Slaveiisko - ainerikansko trgovsko debiiško društvo. Ka'kor se nam javlja, so s-nujc v Zagrebti pod tem imenom deini.ško druStvo, ki utegnc biti za nafi nadaljnji razvoj na poliu gospodarstva i/vanrcdneffa pomeria. Društvo ima na- nien organizirati v vclikcm obsegu uvor. kolonijalne robe (kava, poper itd.) di- rcktno iz prekornorskih dcžel, ter c- niancipirati našo trgovino od inozem- skfh iržišč (Hamburg, Trst). katcra so irnela -doslej pri tch prcvažnih prcdmctih <;']Tj Sportna soba, števMo ticleženccv, ki imajo (oz. ki bi nabavili smuč. opre- ma> sniuči in 2 palici s krpljicami in hn- bovske čevlje), nakar Vani taikoj posl]c- mo nadalfna pojasnila. Smučarski po- zeirav R. B-- bora«. kateri izdeluje smuči že več let. Dnevna kronika. Or. PIoj veliki žiipau mariborsKe o- blasti. Kakor poročaio razr.i list:, je pri- čakovati v kratkem imenovanje g. dr. Ploja za velikega >:ipana marborske o- blasti. Tako bi zasedel to mesto iüüz yelikih sposobnosti in dolKolctnih izkn- šeiu, kar ie v velikem interest dobre u- prave vse:h panog v naši obmejni Po- krajini. Minister dr. Žerjav za invalide. Pri nijnfctru za socijalno politiko dr. 2er- /javu. se je zglasila d-putaciia invalidov ' s predlogi za izpremembo načrLa inva- Hdskcga zakona. Minister je sprejel ne- ka-terc teh prcdlogov. Tako bodo dob;- vali Jiajtežji invalidi 4800 Din. težki in- va'Kdi 2400, 50—60 procentni invalid! 1440 in lahki invalidi 480 Din invalidni- ne. Na seji deniokratskega kluba je Iz- javil dr. Žerjav, da ne more sorejeti no- bene diferencijacije invalidov po pokra- jinah. v nasprotnem sluča.iu bi bil pr>- moran podati ostavko. Sokolsko društvo na Polzeii upTizori v nedeljo dne 19. tm. Nusičevo šaloigro f »Navadcn elovek« v ravnokar nanovo \ lircjeni sokolski dvorani v rcstavracljt pri kolodvoru. Začetek točno ob 16. urv. Prijatelje Sokolstva se v innogobro]- i nem številu vabi. Odbor. j Miško Reicher t. Izgubili smo zopet } enega najodlienejših strokovnjakov na zadruzn'cm poljn. bi'i jc izvanrcdno spre- tcn organizator in svetovalec v vseti strokah posojilništva in zadružništva. Njogovo življcnje, kot revizorja Zveze siovenskih zadrug, je bilo zvezano vslea potovanja po domovini z nerednrm, tež- ki-m zivljenjem. Ni euda. da si ie pri ra?> Hčni hrani pokvaril želodec in dobll kronični želodčiii katar, katerega pa nf niogel ozdraviti. Rešila ga je smrt. Ro- jen je bil v Teharjih pri Celju, poseeal je celjsko gimnazijo, bil je'tainik žalskc »Savinjskc posojilnice«, liiariborskc po- sojilnice, nad 15 let revizor Zvcze sio- venskih zadrug in nazadnje njen ravna- teli. V teh lctih je izvršil z ncoTnajano vestnostjo, jckleno vztra.inostio in glo- bokim znanjem ogromno deio. Kot stro- kovnjak in poštcnjak Jc užival povsocl neomajano zaupanje. Za narodne svrhc je imel vedno odprtc roke. Dr. Alojzij Honian t. Dne 13. tm. je umrl dr. Alojzij Homan, okrožni zdrav- nik v Radečah pri Zidanem mostu. Ro- jen jc bil v Škofjl Loki, deloval je preko 24 let v Rad'ecah ter je bil kot zdravnlk znan, spoštovan in priljublien tudi izven mej svojega delo'kroga. Vsled. njegovc izvanredne sposobnosti, njegovega glo- bokega znanja in resnega zanimanja so ga razne zdravniške korporacije volile na odlična mesta. Bil je predsednik biv- §c organizacije okrožnih zdravnikov, clan in podpredscdnik »Pokrajinskejja zdravstvenega sveta za Slovenijo«, clan »Državnega sanitetnega sveta« v Beo- gradu. Od njegovih del omenimo: »So- matologija in higijena«, »Sodnozdrav- niško terminologijo«, tudi v »Liječnič- kem vijesniku« je bilo obiavljenih veC njegovih znanstvcnih člankov. Za prc- PTOsto Jjudstvo je izdal v Družbi sv. Mohorja knjigo o negi bolnikov. Vsa njegova družina je bila odloeno naprea- na. Mož, izvrsten zdravnik ic šcl od nas, spremljala ga bodo pa njegova samari- tanska dela, ki jih je izvršil v svojem težavnem poklicu. I'mrl jc na Oamilsiom 11. tin. g. Štefrn Kunst, poscstnik, mesar in so- stilPičar v starosti 78 let. N v m. p.! Smrtiia kosa. V Ljubljana je umrl Henrik Debevc, ravnatclj podružnlce Prve hrvatske štedionice. Deloval je cc- lih 58 let v bančnih poslih. Vedno vl]u- I den, toči>n in vesten je sovražil vsako iierednost in laž. Bil je vclik rodoljub in v družbi zelo siinpatičen. Najdeii mrtvec. Ob železniški progi v Stranskem pri Rimskih Topiicali so našli razmesarjeno truplo A. ^aparja, 29-letnega posestnikovega sina iz Pla- zovja. Ne ve se še, all gre za /.ločin ari ; za nesrcčo. Zakonska dvojica skupai pokopana. V Framu pri Mariboru sta skoraj isto- časno' umrJa tesarski mojster Josip Kot- nik in njegova žena Katarina. Pokopali so ju v skupnem grobu. Mož ie doživel 92 in njegova žena 90 let. Z vlaka je skočila Alojzija Zalokar, rudarjeva žena iz Hrastnika med posta- jama Laze-Zalog. Hotela je pobegniti o- rožniku, ki jo je eskortiral v liubljanske zaipore. Pri padcu je dobila težke no- tranje in zunanje poškodbe. PrepeljaH so io v bolnico. Mornariški avijatik poaesrečil. V Boki Kotorski se je smrtno ponesrečfl najboljši avijatik naše voine mornarlce poročnik Slavko Prebanda. Vsled de- fekta na hidroavijoni je s svoiim aparn- tom vred padel v morje ter utonil. Tudi njegov spremljevalec je utonil. Truplo so prepeljali v Split in ga svecano po- kopali. Velik vlom v Mariboni. Kakor po- roča «'labor«, je 13. tm. zjutraj hiJuica vogaine hiše v Gregorčičevi in (lospu- ski rlici obvestila v Alaistrovi uiici sta- nujočega krojaškega moistra. Kokalja. da so zadnja vrata v njegovo delavnlco odpita. Kokalj je taicoi pohitel v svojo delavr.ico in videl, da so mu tatovi ro- polnoma izpraznili izložbeno okno in veliko omaro ter odnesli blaga v vrcd- nosti 100.000 kron. Tatovi so vlomill trojje vrat. Tatvina zlatnlne v Zajrreba. Ne- znani tatovi so vlomili 6. tm. v starova- nje dr. Gottlieba v Zagrobn, Kukovčeva ulica ter odnesli dragoccn kolj6 v vred- nosti 300.000 K. Nekaj budi so arctiwir, a so jih zapet vsled pomanikanja do- kazov izpustMi. Zg. Ložnica. Prostovoijno gasilno društvc v Zg. Ložaici, vprizori v nede- ljo '<9. nov. ob ^8. uri zveccr v Roble- kovi iivorani igro ^>Rdecdask.i'<. Silna potresna katastrofa v Ju>m Aintr?k!. Pretečeni pe'ek ie strasni po- tres porušil v mestu Coquimbo 500 his. Najhujš' potresni suaki so bill med me- stjnia Ferrera in Coqi'-mbc v Chile. Vsled potresa se je razpcčila zeir.lja iz katerc jc vrela vročd voda. Od vroče vodc Kh je veUko unirlo na opekliuah zkisti v mestu Copiago, utonilo pa ie nad 2QU ljudi. V Buenos Aires so se vs^d potresa ustavile ure in ugasniio vsc iuči Kakor poroeaio iz Valparaisa, jc bilo pri zadnjem potresu 1400 mrtvin. RanciTci in oni, ki so brez hrane, so v obnpnem položaju. Izbrulur-Je so tudi ra-jne epidemične bole^ni. Opozarjamo p. t. obcinstvo na da- našnji inserat zavarovalne zadruge »Croatia« v Zagrebu, ter priporočamo ta najstarejši domači zavod. Glavno zastopstvo L'Unlon. Fran- coska zavarovalna družba L'Union v Parizu, ustanovljena 1828. Glavnica da- nes proti ognju, akcijska fran. 20,000.000 in rezerva fran. 62,000.000; za življenje akcijska fran. 10,000.000, in rezerva fran. 272,000.000, ustanavlja svoja glav- na okrajna zastopstva v sledečih krajih: 1. Maribor. 2. Cclje, 3. Ptuj, 4. Ljutomer, 5. Slovenjgradec in 6. Murska Sobota. Opozarjamo gospode trgovce, agenture, banke, posojilnice in hranilnice na ta oglas, da pošljejo svoje ponudbc za vod- stva in akviriranje v zavarovalnih po- slih. Zelo lep in dober zaslužek, potom visokih provizij. — Oferte: Podružnici L'Union franc, društvo osig-, Zagreb. Prcradovičeva ulica br. 40. 1312 3-1 Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard $imnic. POSLANO.* Celjski peki so hudi na me. Kupil sem trr žemlje, katere so tehtale po 6, 5 in 4 dkg. Različnosti v tcži sem se ču- dil ter sem zvedel na policiji, da mora žemlja tehtati od 5K-—6 dkg. Lastnik malih žemelj me pa v zadnji »Novi Do- bi« z bombo napada. Pa zakaj to raz- burjenje, ako sami niste nič Drizadetl? Vaš oglasni zavod priporocajno, ker so uspehi sijajni. Pa brez zamere, ker Vaša bomba me je še pustila pri živ- Jjenju. — Koštomaj Fran, brivec. * Za vsebino poslanega odgovarja uredništvo Ie v okviru zakona. ^1 ...........;,OWJAK ROBERT D1EHL "Jt SLOVENIIA Dve oljsafi slihi in Z žimnici s posteljno vlogo, 18e piTOClSlie« Vpraša se pri gosp. Cimperc, Celje, Gledališka ulica St. 9. 1324 1—1 Pekarna na prometnem kraju 86 VZame V najein. Ponudbe na upravo lista. 1323 3-1 Fpodom brejo hobilo mlado ali pa zameinjanii za enako prazno. Naslov v upravi lista. 1328 isče se pekarna na prometnem kraju v najem. Ponudbe na 1299 upravo lista. 3—3 Dobro ohranjena, V2 gramatična Harmonika se prods. Poizve se v Gosposki 1291 ulici 26, v pritličju. 3—3 Gostilničarji in mesarji pozor! LED Podpisano podjetje izdeluje po najno- vejših vzorcih 5 načinov različnih na- črtov za moderne ledenice, v katerih se letno uniči le 15% ]edu. Cena 1 na- črtu 100 Din, vseh 5 vrst skupaj pa 400 Din. Ponudbe na Kor^šec Dra- gotivw, stavbeni podjetnik, Rečica ob Paki. Krepkega __učenca poštenih stariSev, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, spr»eime tvrdka ]osip ZidanšBh v Sp. Hudinji pri Celjn. Išče se: za večjo delikatesno trgovino združeno z bufetom (zajuterko- valnica) z nastopom I5.januarja I923: ftou -» prvovrstna moč delikatesne stroke, pliičilno iin zmožna kavcije in poiio iiii- V pismeni ponudbi je navesti dosedanje sluzbovanje in pla- čilne zahteve ter priložiti sliko. Naslov; Poštni predal 5, Celje. Stran A. »NOVA DOBAi _ Štev. 13t. Telefon §tev. 75 In 76 9>odružnica LJidMJansfoe Kredltne bank® v Celju, PoStniček.rač. 10,598 centrala v Liubljani 142 | DeinišHa glavnica in rezervni zaKladi ca. 150,000.000 Krön 1 50-34 Podpužnioe v Brežicah, Goa-ici, Kra üju, Mariboru, Metkoviču, Nov. Sadii, P$ujuf Sarajewu, Splitu, Trotu. Sprejema VlOge &a Rlijlžice In fekOČi SRSE Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papfrjev, raČUH profs ngodnemu obrestovanfu. #*•$«! valut in dovoljuje vsakovrslfiie Kredite. Px»oclaja, srecke dLi^zstirxie *»»:zr»©clx*© loter»ije. Registrow. fcreditna in stavtoon* xadrugazom.zav. tf*ÄlS«B ?>r«iernoir» ul. 85 W WBIJM "LflLSTNI DOM" (pprejjema hranilne vlogo In jih obrestaje po 5% to je 5 Din od «to, proti odpowcrft po 5V/o Din od sto. Pri wecjih naložbah po dogovoru. A fr"\fc ÄTE.UB Otvoritev mesarije. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, tla sent ppevzel dne I» no» «embra 1922 siroznano mesarijo umrlcga c?. Pl»wLak» v Gaberju pvs Celju in izsekavam po najsolidnejših cenah le prvow^stno volovsko, telecje in svinjsko meso. Na prašhi natin pogojena svinjina in divjačina uedno na razpolago. Postrežba strogo »oSždna. 1=1 Cene kar najceneje. Vsled mnogoletne prakse v stroki sem v prijetnem polo- žaju, da postrežem vsako stranko pošteno, dobro in ceno. Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča Anftan Pefrnnozerj, mesar 1322 2-1 Oaberje (gofifilna Plevčak). 1172 24-6 Sfroji za obdelovanje kovine, ____________________' plocewine in lesaj *^mm**.+**** kakor tudi iransmis je, plugs, OrOQjG motorjt In mlatam siroffi so stalno v zstlogri ;pr»I liarlo letzbacher d. d. ZAGREB, Vlaška ul. 25, Teh 4-90. Generalno zastopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. — Guntramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. Drobno sol in špecerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRC-RANT, KRAN J teles on int. fit. 9» ter kupuje po najviSjih cenah poljske pridelke in suhe ! gobe, kl se naj povzorijo. I UMI^^^-Y^v^j-j-j~^-^/^-,JiJi-i-Lr_rijvijijj.wririj~in.r<*iiii'>'i" ~ti~i SpPBjmem učenca protS plači- Nastop takoj. JankO Bovha, trgovina papirja, CELJE 9 Proda se hiša v Laškem po nizki ceni. Natančneje pri Sedlaček, h. št. 35, Laško. 2—2 Delavke 4~3 za lahko delo se sprejmejo pri Pinter & Weber tovarna bonbonov Zagpad stew« 31, Celje. Lokal primeren za delavnico ali skladišče, vzamem v naj em. Reflektiram na vsak prostorček bodisi v mestu ali okolici. Cenj. ponudbe na: HYALA, Aleksandrora nlica 4/11. Lepo domace platno izredno trpežno iz Ianene preje izde!n:e eopilBJB Mm .RROSHP' Ljubljana, zrinskega c I (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Sprejema tudi laneno prejo « thanjB. Zamenja platno za predivo Na zahtevo pošilja vzorce, Zamenja platno za blago. Naznanilo. - oixu'eraz'Ofg P. n. trgovcem in cenj. občinstvu naznanjam, da sem Ot^OFli izdelovalnico pletenin, Izdelujem fine volnene blUZe, fcaplCC, gamlture, damske modercke, nogavlce Aid., lid. Na debelo, CBHE HlZtlS, blago fPpßZRO! Na drobno. Za cenj. naročila se priporoča Rudolf Jurie 1318 2—1 «ralja Vetra cesia ütev. 29, KtezM.a>MLJlo« ISf a z n a n i 1 o. M*m rr«%