Poštnino plačana v gotovini. Leto XXII. Posamezna Številka Din L—« 6tev. rj. Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, m m m 4 * . . « Knafijeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 IzHremil nieeov brat Viktor ki ie bil šele nekai mesecev "^ehien v Slatniaku na »Zanašajva se na božjo pomoč, polkovnik, in na preudarnost vaše sestre!« 9. poglavje VOJNI TOVARIŠ Ni se še danilo, ko so jetnika zbudili in sta morala na sani. Gosta megla, ki je ležala nad mestom in stepami, je še večala temo. Mraz pa je bil nekoliko popustil. Sani so kar plavale po zamrzli cesti skozi mesto in pri vzhodnih vratih ven na Vla-dimirko. Voznik in kozaki so priganjali konje z biči. Hoteli so kolono izgnancev doseči še pred etapo Marinskom, da bi se mogli še istega dne vrniti nazaj v Tomsk, kjer jih je najbrž čakalo popivanje s tovariši. Ko so deset ur z naraščajočo hitrostjo drveli v megli in le sem in tja privoščili živalim malce odpočitka, so zdajci zaslišali iz daljave ropotanje voz, rezgetanje konj in zmešnjavo glasov Slišati je bilo, kakor bi se dolg vod pomikal po deželni cesti. »Pazi, voznik, da kakšnega od zadne kolone ne povoziš,« je vzkliknil vodja eskorte. »Ali smo zdaj dohiteli izgnance?« je vprašal zgrozivši se Ivan. »Da, pripravite se na hude reči! Naše mu-čeništvo se začenja!« »Ali naju bodo tudi privezali k verigi, polkovnik?« »Morda že jutri na dvorišču etape.« »In če se uprem?« »Boste deležni še slabšega postopka... Sicer pa, ali so vam stražniki pustili kaj rabljev?« I »Niti kopejke!« EMILIO SALGARB IZGNA Ob je mogočen veletok, dolg 42.18 kilometrov. Je glavna reka zapadne Sibirije. Tatar-ji imenujejo to reko Umar, Oetjaki pa Eme ali Ose. Reko Ob sestavljata na ozemlju tedanje tomske gubernije dve veliki reki: Bija in Katunja, ki obe izvirata v Altajskem gorovju v bližini kitajske meje. Ob ima številne pritoke z vodopadi v spodnem toku. Oba jetnika sta prebila noč v Kolivanu. Nasledno jutro so prešli na drugo stran široke reke po zasilnem mostu in ob solnčnem zatonu so bili v tomsku. To mesto je bilo med najpomembnejšimi v zapadni Sibiriji. Oddaljeno je le šest dnevnih pohodov od kitajske meje. Stoji ob reki Tomu, ki je desni pritok Oba. Tom izvira v Tanskih gorah ob mongolski meji. Čeprav ni bilo več glavno mesto, je bilo v tistih časih vendarle eno izmed najbolj obljudenih sibirskih mest. Štelo je tedaj 15.000 prebivalcev. Bilo je pusto navlje, slabo zgrajeno, sestoječe po večini iz lesenih hiš. Utrjeno je bilo le z majhnim številom nasipov. Tu so slišali kozaki v svojo največjo jezo, da je bila za Irkutsk določena kaznjenska kolona že dan poprej odpotovala proti etapi Marinsku. Zadržala se je bila v Tomsku Ie nekaj ur. Vodje, ki so transport vodili proti oddaljenemu Bajkalu, so bili prejeli povelje, da morajo zaradi nastopajočega mrazu naglo potovati. Bila je pred njimi še dolga pot do glav- nega mesta vzhodne Sibirije. Dobrih 1.500 verst je bilo treba še peš prehoditi, kar terja kakšna dva mesca časa. Sneg pa je bil že zapadel in je najavi j al bližanje zelo ostre zime. Tudi v Tomsku se za oba jetnika niso mnogo pobrigali. Prebila sta svoj dvanajst-urni odpočitek v tamkajšni stari jetnišnici. Polkovnik je poskusil preprositi guvernerja ali katerega izmed vodilnih mož policije za dodelitev tople obleke. Njegove prošnje pa so ostale brez uspeha. Za vse te ljudi polkovnik vendar ni bil več visoki oficir, temveč navaden obsojenec. Vasiljev pa zaradi tega ni obupal. Prav to, da so ga zapustili vsi prijatelji, je povečalo njegovo odločnost. »Nič ne de, saj bova nekega dne pobegnila! Dolgo ne bova ostala v rudniku!« je rekel, ko je Ivan dal duška svoji jezi zaradi tako neobzirnega postopanja z njima. Ivan se je tem besedam začudil. »Kaj imate zdaj več upanja? Prej niste upali, da bi bila rešitev mogoča. Na koga pa se zanašate?« »Na romarja! Naročil sem mu, naj obvesti mojo sestro, kam so me poslali v izgnanstvo.« »In vi mislite, da bo našla primerne ljudi, ki bi nama mogli pomagati?« - »Moja sestra je odločna in bo storila vse, kar je mogoče storiti. Saj je Poljakinja!« majhnem posestvu. Na poti v Strigovo pa je naenkrat skočil pred oba iz visoke pšenice Karel Makovec z nožem v roki. Sunil je z njim Repovo v bok in jo ranil. Ko se je zavzel za Repovo njen spremljevalec Viktor Rašperger, je začel z nožem suvati tudi njega in mu zadal devet ran na vratu, prsih in roki. Rašperger je zaradi teh ran takoj izdihnil. Makovec pa s tem še ni končal svojega zverinskega dela Sedel je na kolo in odhitel za Repovo. Ko jo je dohitel, jo je začel neusmiljeno suvati z nožem. Povzročil ji je 14 ran oo vsem telesu Repova je takoj izdih- V zadnjem času se pogosto čujejo glasovi, da v Nemčiji že primanjkuje življenjskih potrebščin. Na te vesti odgovarjajo na nemških pristojnih mestih, da se Angleži zastonj tolažijo s takšnim upanjem. V dokaz temu navajajo Nemci: Prehrana nemškega ljudstva je v glavnem že zagotovljena do žetve leta 1941 Nemški pristojni činitelji se zdaj ukvarjajo že z načrtom. kako naj se uredi prehrana nemškega naroda v letu 1942 Letošna žetev bo dobra. Da je dovolj hrane, so pripomogle dobro urejena preskrba živilskih zal^g, s čimer so se smiselno bavili strokovnjaki leta in leta, in redne pošiljatve žita iz Rusije, Nemški narod, tako pravi to nemško uradno poročilo, uživa zdaj sadove neutrudnega ;n . daljnovidnega dela svojih gospodarskih in I Pravijo, da se bližamo papirnati dobi Zlasti tisti tako trdijo, ki so videli na razstavi v Chicagu avto. izdelan iz stlačenega panir-ja. Po zunanjosti ni mogel nihče spoznati, da je bil avtomobil papirnat Ko je zastopnik tvornice ustrelil v avtovo ogrodie v oddaljenosti 5 m. krogla ni predrla stene in gledalci so bili prepričani da so ;meli pred »K sreči sem jaz svoio denarnico rešil!« je rekel Sergej Vasiljev »Žal ne mnogo, vendar bo za naju oba zadoščalo'« Privlekel ie iz skrivališča denarnico in dal Ivanu štiri rublje, ki jih je ta naglo skril. »Te stisnite v roke kovaču, ki vam bo prikoval verigo na nogo! On potem ne bo tako čvrsto prikoval obročka k nožnim okovom, tako da bo ostal še prostor, v katerega boste lahko potisnili cunjo. S tem se 'oiste izognili drgnienju. ki bi vam počasi povzročilo vnetje Če narase mraz na 25 do 30 stopinj, povzroča železo, če pride v dotik z mesom, boleče rane!« Študent se je zahvalil ganjen spričo nol" kovnikove brige zani Nato je čez čas rekel v tolažbo samemu sebi: »Že mnogo jih je pobegnilo, tudi nama se bo posrečilo!« Voznik in eskorta konj nista več toliko podila. Ropot in zmešnjava glasov sta se čula če-dalie razločneje. a megla je bila tako gosta, da še niso mogli ničesar videti. Zdajci pa so opazili postave, ki so v več vodih korakale čez vso širino ceste. »Halo, prostor!« je klical voznik in pri-državal konje. »Kdo je?« je zakričalo več glasov. »Kozaki z devetimi jetniki!« »V redu.« »Kje je kaoetan Baunje?« »V Marinsku.« »Torej še ena četa izgnancev! Vrag naj vzame vse te potepine! Poženi konje, nič ne škoduje, če katere izmed teh obveriženih psov povoziš!« Voznik je Spet pognal konje v najhitrej- nila. Ljubosumnež je hotel nato tudi sebi vzeti življenje in si je prerezal žile, vendar premalo. Najbrž si je v zadnem trenutku premislil in se skril v eni izmed sosednih hiš. Orožnikom in občinskemu stražniku se je posrečilo morilca že isti večer aretirati. Ko je komisija pregledovala trupli Rašpergerja in Repove, se je zbrala velika množica Ijud" stva, ki je hotela ubiti zverinskega morilca, ko je gledal svoji žrtvi brez vsakega kesa. Orožniki so oddali morilca v sodne zapore sreskega sodišča v Ljutomeru. še posebej kmetijskih strokovnjakov. Nemci zdaj v dejanju lahko vidijo, kaj pomeni pravilno urejena prehrana ljudstva. Tudi glede Italije so se razširili glasovi o pomanjkanju. Prav tako kakor Nemčija je tudi Italija uradno zavrnila takšne vesti. Kakor ie razvidno iz poročila, ki ga je podal italijanski minister za kmetijstvo, tudi Italija računa letos z dobro letino. Letošnji pridelek pšenice in rži, pravi uradno poročilo, sicer res nekoliko zaostaja za lanskim, „ato pa bo turščice več. Prav tako bodo letos v Italiji pridelali več riža in krompirja kakor lani. Tako odgovarjajo Nemci in Italijani ti-st;m, ki govore, da Nemčiia 5n Italija zaradi lakote ne bosta mogli več dolgo vzdržati. seboi avto iz navadne tvarine. Šele na p>-dlfgi uradnega potrdila so se rr^-ričali, da ie avto izdelan iz napi rja, a da kljub temu krog'a ne more prodreti ?ko-eni Avto ie ves papirnat r-^en t.isfh njegovih delov, ki terjalo kovino. čp«rav ie dosegla papirnata karoserija av-forvi^hn^ r»a ro^ct-avi tako 'en uspeh, bo tra- »X?*»0 3} da ne le v zasebnih gospodinjstvih, temveč tudi v boljših hotelih. Nadalje se je papir zelo uveljavil v oblačilni stroki. Letošno pomlad so ženske začele prvič nositi papirnate klobuke. Razen tega se izdelujejo papirnati ovratniki in srajce tako dobre kakovosti, da se komaj razlikujejo od platnenega perila. Prednost tega perila je, da ga ni treba prati. Umazano pe- rilo kratkomalo zavržeš. Papirnato perilo je baje tako poceni, da ga možje rajši kupujejo, kakor bi plačevali stroške za pranje navadnega perila. Na vsej črti je zmagal papir pri uporabi žepnih robcev. Zdravniki so začeli pravo krii.«-"sko vojno proti nezdravstve-nim platnenim robcem in zdaj ljudje v Ameriki -čedalje bolj uporabljajo papirnate robce, ki jih, ko so umazani, zavržejo. V Rusiji skrbijo za mladino »Napred« prinaša zanimiv članek o družinskem življenju v Rusiji, o katerem pravi: Leta 1936. je bil izdan v Rusiji nov zakon o družinskem življenju. Od tega leta dalje je v Rusiji strogo preoovedana odprava plodu. Le socialni položaj žene in njeno zdravstveno stanje odločujeta pri splavu, ki pa ga sme izvršiti le poklicni zdravnik. Ločitev zakona se zdaj lahko do0®*0 le s privo-litviio obeb zakonov ali na v natančno določenih, zelo omejenih primerih- Obveznosti za vzdrževanie (alimentaciiel so precej hude: tretjina dohodkov za enefa otroka, polovica za dva. 60 odstotkov za tri otroke. Izdatne nagrade materam, skrb za otroško zdravstvo in veliko število novih otroških zabavišč naj bi čim bolj podprli dviganje rojstev. Novi ruski rod ne sme biti telesno in ne nravno oslabljen. X Maršal Graziani italijanski vrhovni poveljnik v Severni Afriki. Iz Rima javljajo, da je maršal Graziani, poveljnik vseh italijanskih vojnih sil v Severni Afriki, z letalom prispel v Libijo in prevzel svoje posle. X Za ceio trumo otrok jc kupila v tramvaju le en vozni listek. V New Yorku je nedavno stopila v tramvaj postavna žena v spremstvu s trinajstimi otroki. Ko je k nji pristopil sprevodnik, je zahtevala samo en listek. Ko ie sprevodnik odklonil prevoz cele trume otrok na en sam listek, mu je dama mirno pomolila pr?d nos listine in dokazala, da je mati vseh trinajstih otrok in da noben otrok še ne šteje šest let. Rodila je namreč trikrat trojčke in dvakrat dvojčke Vasiljev! Nesrečnik, tudi vas je usoda vrgla sem?« »Ne razumem vas... Vi me poznate?« je vprašal Sergej začudeno. »Da. poznam vas, tudi jaz sem Poljak! Tudi jaz sem se boril za Rusijo, ki sicer ni moia domovina, in napredoval kakor vi po bitki pri Plevni. Vidim vas še na čelu bataljona v strelnem ognju na nasipih, ki so jih branili Turki Osmana paše- Tam ste mi rešili življenje ne da bi bili sami to vedeli.« »Jaz?« »Da, polkovnik Vasiliev. Jaz sem bil tisti praporščak, ki je bil takrat s praporom v roki drvel naprej in ste ga vi potisnili nazaj, da ste ga obvarovali sovražne krogle. A tista krogla, ki je bila namenjena meni, je zadela vas! Krvaveč iz rane ste se zrušili na tla, medtem ko sem jaz ostal nepoškodovan.« »Spominjam se... A kaj počnete tu kot Poljak? Ali ste tu paznik sužnjev, paznik naših rojakov?« »Paznik sužnjev? Ne, ne. Prevzel sem to službo, ne zato, da bi mučil izgnance, temveč da bi jim blažil muke. Zapustil sem hišo in družino, prijetnosti življenja v Moskvi, samo da bi pomagal tem nesrečnikom, tem pogosto po nedolžnem obsojenim, kolikor je v moji moči. Da bi jim pomagal na tem strašnem potu skozi Sibirijo!« Osupel ga je gledal polkovnik. »Pa se ne bojite, da bi vas pri tem človeškem delu ne zalotili?« »Ne,« je odvrnil Poljak smehljaje se. »Vprašajte samo kozake, in slišali boste, da sem najstrožji in najnedostopnejši predstoj- Druga petletka je pripomogla do večjega blagostanja na Ruskem, kar se izraža tudi v materinstvu. Država pa še zmerom potrebuje delovnih moči spričo svojega velikanskega bogastva in razsežnosti. Medtem-ko so prej ljudje skušali biti s telesom in dušo v službi stranke in revolucije in so se odrekali zasebnemu življenju, se zdaj spet močno podpira družinsko življenje. Na spolna vprašmja gledajo danes v Rusiji vse resneje in trezneje kakor v prvem obdobju nove vladavine. Danes spoznavajo, da je vzgoja mladine prva in poglavitna naloga države. Iz Prekmurja Iskali so truplo, a našli tihotapsko blago. Decembra preteklega leta se je vrnila iz Francije 211etna Marija k staršem v Čren-sovcih. Bila je v drugem stanju, ona pa je to odločno tajila. Nedavno pa so jo morali odpeljati v bolnišnico v Murski Soboti, kjer je zdravnik ugotovil, da je bila dan poprej rodila. Marija je nekaj časa tajila, naposled pa je priznala, da je otroka zakopala v gnojišče. Bolnišnica je o tem takoj obvestila orožništvo v Črensovcih, ki je preiskalo gnojišče in vso shrambo, a trupelca ni našlo. Pač pa je pri preiskavi odkrilo obilen plen tihotapskega blaga. Našli so 684 vžigalnikov, 16.172 kremenčkov za vžigalnike, 80 zavojev igralnih kart in 7.25 kg saharina. Sumi se, da je blago last nekega Marijinega sorodnika, katerega že dalje časa sumijo, da se bavi s tihotapstvom. Trupelce otroka so našli orožniki pozneje, in sicer v pšenici na polju. Ogiašuffe v »Domovini« 2 Nastopila bo druga polovica leta, zato naj zdaj poravnajo naročnino že za. Brez denarnih sredstev ne more izhajati noben časopis. Brez denarja bi iist ostal prazen papir in še ta šc niGfa plačati, a koiiko Šele stane, da jc list ppin zabavnega in poučnega etiva in opremljen z mnogimi lepimi slikami. Naročnina ,i<: malenkostna : 52 številk v Letu za 3.G dinarjev, za inozemstvo pa 48 dimrjev. Številka vas torej ne velja niti en dinar. Pa se dobi naročnik, ki pravi: S»i še ni konec leta, bom že plačal, in tako pozab® ja od mcncca do meseca. Tako se približa konec leta in »Domovina« še ni plačana. Prosimo Vas, ne posnemajte teh, marveč vsakdo naj plača naročnino takoj. StoriJ bo le svojo dolžnost. »Domovina« za naročnike, naročniki za »Domovino«! nik v Sibiriji! A koliko naših rojakov in koliko zaradi političnih prestopkov obsojenih se mi mora zahvaliti za svoje življenje in za...« Okleval je. Sergej ga je razumel. »...in za svoboro!« je zašepetal. Polkovnik mu je ginjen dal roko, ki jo je kozaški hetman toplo stisnil. »Vi ste plemeniti mož! Hvala vam za plemenito delo. Poljski rodoljubi res ne pozabijo svojih rojakov!« »Kaj lahko storim za vas?« je šepetaje vprašal hetman. »Zdaj prosim samo za toplejšo obleko zame in za mojega sotrpina tule, ki je tudi izgnan zavoljo političnih prestopkov. V svojih lahkih oblekah pač ne bova mogla prenašati mraz te dežele!« »Obleko dobita. Zal pa, da vama morem ustreči le z jetniško obleko,« »Vem, hetman, da nama ne morete prihraniti verige dosmrtno obsojenih!« Hetman je prikimal. »To bi guverner takoj izvedel! Tukaj je nešteto vohunov. Za vašo in mojo varnost je potrebno, da pretr-pita strahote žive verige. Toda v Irkutsku ali v kakem drugem kraju vama lahko v marsičem pomagam, kakor sem pomagal že drugim!« »Še enkrat hvala!« je dejal polkovnik gi-njeno. V tistem trenutku je nastalo zunaj glasno kričanje, od daleč pa so zaslišali žvenket verig, ropot koles in rezgetanje konj. »Tukaj so!« je rekel hetman. Odprl je vrata in strogo zaklical: »Astov!« Ko je prispel Astov, mož z otjaškimi brki, čigar opravilo je bilo, skrbeti za nasta-njenje jetnikov, in salutiral, je zapovedal hetman s trdim glasom: »Izroči ta. dva jetnika starosti! Sta posebno nevarna politična zločinca. Stražite ju dobro! Dajte jima tople obleke iz kaftana dosmrtno obsojenih. Jutri zjutraj dobita verigo na nogo. Idi, toda pazi se, da ju ne boš tepel ali dal tepsti, kajti to prepoveduje sam car!« Hetman je še izmenjal pogled s polkovnikom in se vrnil na svoj prostor ob peči, ko-zak pa je oba obsojenca odvedel. 10- poglavje ŽIVA VERIGA Živa veriga! Tako so se lahko označevale neskončne jetniške karavane, ki jih je moskovska vlada poslala vsako leto v Sibirijo. Mnogo izmed teh je pomrlo na ledenih stepah. Počasi je stopala veriga med padanjem snega v naselje. Bilo je pet sto mož, po večini navadni zločinci, tatovi, morilci, požigalci, delno dosmrtno obsojeni, in pa politični jetniki, nihilisti ali udeleženci zadne poljske vstaje. Spremljale so jih štiri kompanije kozakov in nekaj policijskih čet. Eni kakor drugi spremljevalci niso poznali usmiljenja, bili so zmerom pripravljeni vsak poskus upora takoj zatreti z orožjem ali s knutami. Knute — biča s svinčenimi kroglami na koncu so se vsi zelo bali. Ženski vestnik Vitkost se da ohraniti Katera ženska si ne želi, da bi ostala zmerom vitka! Ne samo zato, ker je vitka črta v modi, temveč tudi zavoljo tega, ker je vitek človek gibčnejši in pa odpornejši proti boleznim. Toda z vitkostjo je včasih tudi križ. Ne smeš si vitkost nasilno priboriti, če hočeš ostati zdrava. Prvi pogoj za vitkost je seveda pravilna hrana. Premočne ženske se morajo rade ali nerade odločiti za to, de ne bodo jedle preveč in ne preizdatnih jedi. K le-tem spadajo taka hranila, ki imajo mnogo sladkorja, masti in drugih redilnih snovi. Priporočljive pa so jedi z mnogo vode, kakor solata, presno sočivje, sadje, mleko, jajca in meso. Tudi krompir lahko uživaš: glavno je le, da ga ne poješ več ko četrt kilograma na dan. V njem je namreč vode le 40 odstotkov. Ljudje, ki se radi redijo, naj ne pojedo več ko 10 dekagramov kruha na dan. Zlasti naj se ogibljejo sladkorja, jedi iz moke in posušenega sočivja. Enako pa si je treba zapomniti: stradati ne smeš, ker si lahko nakoplješ hudo bolezen. Poleg manj redilne hrane je važno tudi telesno gibanje, kar pač velja za ženske, ki so zaposljene v pisarnah ali imajo drugo takšno opravilo, pri katerem se ne gibljejo mnogo, na primer šivilje. Podeželankam gibanja seveda ni treba priporočati. Za kuhinjo Jagode se zelo hitro kvarijo, zato jih je treba naglo uporabiti. Ce jih kupite na trgu, jih morate dobro pogledati, ali so res sveže. Biti ne smejo zmečkane. Operite jih v moč- nem curku vode, potem jih ocedite in osušite, da so čiste, ko jih postavite na mizo. — Ce imate revmo, je zelo priporočljivo, da vsak dan, dokler trajajo, použijete četrt kilograma jagod, ki pa morajo biti zrele. Sladkorja jim ne dodajajte. Tudi jagodove korenine in listi so zelo koristni. Caj iz jagodo-vega listja in koreninic zelo zmanjšuje leni-vost prebavil. Vinska omaka. Deni v kožico dve žlici masti in žlico sladkorja. Ko zarumeni, dodaj tri žlice moke (lahko tudi dve žlici moke in eno žlico drobtin). Nato mešaj, da lepo zarumeni, zatem pa zalij z majhno količino vina in z vodo. Prideni malo limonove lupine, nekaj klinčkov in cimta ter osoli. Če je treba, dodaš še malo sladkorja. Zdaj naj še nekaj časa vre, nato pa omako precedi v posodo in nesi na mizo. Ajdovi žganci zmešani s kašo so prav dobra jed. Deni v dva litra vrele slane vode četrt litra v vroči vodi oprane kaše in pusti vreti deset minut. Nato dodaj tri četrtinke litra ajdove moke in naj vse skupaj vse še 12 minut vre. Zdaj odlij nekaj vode in zmešaj, da se moka več ne vidi. Vlij nekaj vroče masti na žgance, pokrij lonec in ga pusti nekaj minut stati. Nato nadrobi žgance z vilicami v skledo in zabeli 5 vročimi ocvirki. Piščanci v obari se napravijo na več načinov. En način je tale: Lepo očiščenega piščanca razreži na šest kosov, povaljaj vsak kos posebej v moki, deni kos poleg kosa v kožico, pokropi z raztopljenim sirovim maslom, stresi kožico, da steče maslo na dno, pokrij in praži. Ko se meso že nekoliko spe-ni, ga obrni in potem zalij z juho, da se lepo skuha. Ko se kuha, dodaj majarona, pre-mečkanega s soljo, malo limonove lupine in še nekaj soli, kolikor je pač potrebno. Ko je meso dovolj mehko, deni jed v skledo in jo okisaj z malo limonovega soka. Če se hočeš umakniti ženskam Zgodba iz letoviškega življenja V neki gorenjski vasici je letoval mlad slikar. Rado Bregar se je pisal. Zmerom je hodil okoli, pa risal in barval. Še pastirja Martina, ki je pazil na krave gostilničarja Brusa, pri katerem je slikar bival, je naslikal. Cisto pri miru je moral stati mladi pastir Martin, ko ga je Bregar dajal na papir. »No, zdaj pa sva gotova,« je rekel slikar Bregar, ko je končal sliko. »Ali ti je všeč?« mu je sliko pomolil pod nos. Pastir Martin, ki je štel šele dobrih sedemnajst let, je vzel sliko v roke in prikimal. Sicer pa je bil pastirček res zal, zdrav fantič s temnimi lasmi in živahnimi modrimi očmi. Šla sta s travnika, kjer se je slika rodila, Martin je moral v hlev, slikar pa je ponesel slikarsko kramo v svojo sobico. Na pragu ga je ustavil gostilničar Brus, dobrodušen debelin, kakršni so po navadi naši podeželski gostilničarji, ter mu pokazal na pot, ki je držala k njegovi gostilni. »Vidite, tamle prihajajo Tomažinovl iz Ljubljane. Vsako leto so moji gostje. Od danes naprej bodo vaši sosedje gori v prvem nadstropju.« Bregar j a je ob tej vesti minila dobra volja. Hotel je letovati v samoti, a zdaj ne bo imel miru. Niti pogledal ni po došlecih, temveč je zlezel na hlev in se zleknil v duhteče seno. Kmalu je sladko zaspal. Ko je tako ležal morda pol ure, je zaslišal spodaj v hlevu govoriti dva glasova. En glaa Je bil Martinov, a drugi je bil ženski. Bil je nežen, srebrno čist glas. »Glas je lep,« je pomislil Bregar, »gotovo tudi žensko bitje ne bo napačno.« Martin in mlada ženska sta govorila o kravah, zelo učeno seveda. Bregar je pošlel radoveden in je pogledal skozi odprtino OS1 v hlev. Res, pole]? živali je stala očarljivo lepa mladenka, zraven nje pa Martin, ki se mu ie videlo, da je bil v silni zadregi. »Kako ti je že ime?« je vprašala mladenka pastirja. »Martin,« je rekel in zardel do ušes. »Prav imenitno ime,« je menilo dekle, »a koliko let šteješ?« »Sedemnajst,« je odvrnil. »Čeden fantič pa si, čeden,« je zdajci dejalo dekle. Slikarja v senu je spreletela nejevolja in tiho je zagodrnjal o nekaki mestni goski, ki se šali iz nepokvarjenih podeželskih fantov. »Veš,« je nadaljevala mladenka. »Naši mestni gospodje niso vredni, da bi jih pogledala. Polizani hodijo okrog in prazne zlikane besede mlatijo. Tebi, Martin, pa bi še poljubček dala, da veš. Ali ga hočeš?« Martin je znova zardel ko puran in v zadregi kravo tako nerodno potegnil za rep, da je žalostno zamukala. »No, stopi sem, Martin, in zamiži!« Martin je izgubil vso voljo in storil vse, kar mu je zapovedala. V prihodnem trenutku pa je že dobil zmok na lica. Takoj nato je dekle bliskovito izginilo iz hleva. Bregar je kmalu šel s hleva in-stopil na vrt. Tam je že zagledal nove goste sedeče za mizo. Bila sta starejši gospod in starejša dama, očitno roditelja mlade dame iz hleva, ki je tudi že sedela za mizo, nedolžna ko jagnje. Prav nič se ji ni videlo, da je bila nekaj trenutkov pred tem doživela majhno pustolovščino. »Kako se zna pretvarjati,« si je mislil Bregar, »le počakaj me, ti jo bom že zagodel.« Z vljudnim pozdravom je stopil k tujcem, se jim predstavil in prisedel, ko so ga prijazno povabili, naj se jim pridruži. Ni minila dobra minuta, ko je bil s Toma-žinovimi v najprijetnejšem pogovoru. Z velikim zadovoljstvom je ugotovil, da ga mlada gospodična Nada prav rada posluša. Toda dogodka v hlevu ni mogel pozabiti. To jI mora vrniti. »Ne morete si misliti,« je govoril, »kako čudovito deluje planinska priroda na člove- ka. Na deželi kar izginejo stanovske razlike. Občevanje med meščani in podeželani obeh spolov postane čisto neprisiljeno. Naj vam za zgled povem prav mično zgodbico, ki sem jo doživel nedavno.« Zdaj je začel Bregar pripovedovati, kar je bil vedel, ko je počival v senu. Prav podrobno je vse opisal. Samo imena pastirja, mlade dame in gostilne so bila druga. Mlada gospodična Nada je seveda takoj zaslutila, kam je Bregar menil. Nemirna je postala in je tedaj, ko je slikar natančno opisoval prizor s poljubom, naglo vstala. »Kam hočeš?« je vzkliknil njen oče. »Kam hočeš zdaj, ko postaja gospodova zgodba še posebno zanimiva?« Nada v zadregi ni vedela, kaj bi odgovorila. Slikar jo je ošinil s škodoželjnim pogledom, a ko jo je videl vso skesano, si je mislil: »Dovolj ima!« Nekaj časa so še sedeli za mizo, ootem pa so šli skupaj na sprehod v okoliški gozd. Slikar in Nada sta po naključju ostala precej daleč za Nadinimi starši. »Prav za prav bi morala biti jezna na vas,« je rekla deklica. »Grdo je bilo od vas, da ste me spravili v tako zadrego.« Bregar je začel hliniti globoko obžalovanje. Dekle mu je postalo všeč. Mlada je še bila in polna življenja. Prav nič mestne pokvarjenosti kljub poljubu v hlevu ni bilo videti v njej. »Res nisem prav storil,« je rekel, »a kako naj to popravim?« »Popraviti ni več mogoče.« »Morda pa le.« »Kako mislite to napraviti?« je bilo dekle radovedno. »To vam bom povedal čez nekaj dni,« je menil Bregar, »a pogoj je, da daste tudi meni takšen poljub.« Mladenka ga je pogledala s tistim na pol otroškim, na pol zapeljivim ženskim pogledom in Bregar je videl, da mu lepo mlado žensko bitje ni nenaklonjeno. »No, ali je prav?« jo je lahno prijel za zardela lica in ji dal poljub prav na usta. Niti na misel ji ni prišlo, da bi mu jih umaknila, ko je še in še poljubljal ko češnje rdeče ustnice. Tako se je začelo in nadaljevalo, dokler naposled nista obadva ugotovila, da je nju" na ljubezen večna in da zdaj drug brez drugega ne bosta mogla živeti. Minila sta že dva tedna, ko se je Nada spet spomnila njegove obljube, da ji bo dal zadoščenje za svojo nerodnost. No, Nada na to zadoščenje v resnici ni več mislila, a radovedna je le bila, kako je mislil njen Bregar to storiti. »Jutri,« je rekel Bregar, »jutri dobiš zadoščenje. Upam, da bova oba zadovoljna.« Ko so drugega opoldneva kakor navadno vsi štirje sedeli pri kosilu na vrtu, je zdajci rekel slikar: »Ali veste, kako se je tista vesela zgodbica s poljubom v hlevu končala?« Stari Tomažin je bil radoveden. Prav tako Tomažinka. Nada pa je Bregarja pogledala z začudenimi očmi. Ni si mogla predstavljati, kaj bo zdaj povedal njen Rado. Molčala je in samo napeto čakala. No, slikar Bregar pa je do vseh podrobnosti natanko opisal svojo ljubezensko zgodbo z Nado. Ni pozabil povedati niti to, da sta si obljubila večno zvestobo in da se hočeta vzeti, dasi je sicer slikar prišel letovat na deželo edino le z namenom, da ne bi videli žive meščanske duše, posebno ne ženske. Razume se, da tudi tokrat v svoji zgodbi ni navedel pravih imen. »Dcbro je to,« je rekel stari Tomažin. »Gospod Tomažin, ali morda lahko uganete glavne osebe te veseloigre?« »Ha, ha,« se je zakrohotal stari mož. »Ze vaša prva zgodbica mi ni bila uganka. Pa nikar ne mislite, da je bil tisti poljub kaj hudega. Poznam svojo Nado. No, kratko malo, jaz sem zadovoljen z vami.« In tako se je zgodilo, da je slikarja Rada Bregarja, ki je šel letovat na Gorenjsko, da bi slikal in da bi ga ne motile ženske, prav zdaj dokončno zmotila ženska. Pa mu ni bilo ž«1 — zakaj pač! Dušan Metelan Kako daleč se čuje grmenje topov Spominjamo se še, kako je med bivšo svetovno vojno včasih proti večeru grmelo na soškem bojišču. Nekateri so po tem, kako se je slišalo grmenje topov s soškega bojišča, celo napovedovali vreme. Grmenje se je slišalo namreč takrat, kadar je pihal za-hodnik, dosti močneje. Od vetra je torej odvisno, kako daleč se slišijo topovi. Če vleče veter od nasprotne strani, se zvok izgublja, slabo pa se sliši tudi tedaj, kadar je brez vetra. Ugotovljeno je tudi, da se zvok zelo daleč sliši nad morjem, Dognali so na primer pri Gibraltarju, da se človeški glas nad morjem sliši v daljavo šestnajstih kilometrov. Prav tako pravijo raziskovalci severnega tečaja' da so mogli v ledenih pustinjah priklicati drug drugega na neprimerno večje razdalje, kakor pa bi bilo to mogoče drugod na zemlji. Nadaljna ugotovitev je ta, da se zvok sliši mnogo jasneje ponoči kakor podnevi. Kako daleč je v najboljšem primeru mogoče slišati grmenje topov? Neki znanstveniki so dognali, da celo na več sto kilometrov. Seveda je odvisno tudi od tega, s kakšnim topom kdo strelja. Grmenje topov iz obleganega francoskega mesta Sedana se je v zdajšni vojni prav dobro slišalo na luksembur-ško ozemlje, to je več kakor sto kilometrov daleč. Višek na tem področju udejstvovanja pa je brez dvoma dosegel sloviti ognjenik Krakatau ob Sundskem prelivu v Malajskem otočju. Pravijo,' da se je ob silovitem izblju-vu leta 1883. grmenje tega naravnega tona slišalo celih 3400 km daleč. C let ni Anglija se lahko postavlja s tem, da nanjo že 874 let ni stopila sovražna noga. Lega otokov v Atlantskem morju je pripomogla, da so vse vojne proti Angliji končale na 1 obalah Evrope. Zadnjih 1000 let se je enkrat primerilo, da se je sovražnik izkrcal na angleški obali. Bilo je to 1. 1066, za vlade kralja Herolda, ko ie nastopal neustrašni nof-manski knez Viljem. Vladal je v severnem delu Francije (zdaišni Normandiji). Knez Vi-liem je že dolgo hrepenel po zemlji onstran Rokavskeea preliva. Zato se je omenjenega le+a odločil, da Anglijo napade z morja. Zb*al je okrog sebe plemiške vojskovodje in močno voisko ter zgradil veliko število galej. Nekega vetrovnega jesenskega dne je v ra-' nem jutru krenilo vse ladjevje z vojsko proti Angliji. Ladje so kmalu pustile za seboj pristanišče Boulogne in se začele izkrcavati v zalivih na vzhodni obali Anglije. Izkrcavanje je šlo naglo od rok, Angleži niso niti opazili, kai se je dogajalo na njihovi obali. Obale so bile obdane od visokih skal in v njih zavetju je stopala Viljemova vojska z ladij na suho. Nikjer ni bilo žive duše. Prva obljudena vas je stala takrat 90 milj proč od morja. Normanski vojaki so krenili z velikim na-vdušeniem proti Londonu. Tedai pa je bil krali Herold obveščen o sovražnikovem vpadu. Hitro ie zbral vojaštvo. Viljem je naletel na močno angleško vojsko. Videvši, da ima opravka s premočnim sovražnikom, se je Vil,jem poslužil tako zvanega načina klešč,, in tako se mu je posrečilo premagati Angleže. V strašnem klanju so angleški vojaki padli do zadnjega moža. Normani so nato še »enkrat ponovili svojo zvijačo in tudi drugič zmagali. Knez Viljem je opazil, kako se je kralj Herold na bl^nii višini pogajal s svojimi vojskovodjami. Ukazal je svojim vojakom, ki so bili izvrstni strelci, naj namerijo sulice na kralja in Spremstvo. Neka sulica je zadela kralja v desno oko, minuto zatem pa druga v srce. Junaški angleški kralj je obležal mrtev na bojišču. Po tej žaloigri ie vražna noga na tla Anglije. Zdai so se bor51] potomci Normanov ramo ob rami z Angleži tostran Rokavskega preliva. Velika Britanija je pred največjo preizkušnjo v svoji zgodovini. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali ie mogoče v današnjih časih vdreti na angleška tla. X Guverner italijanske kolonije Libije maršal Balbo padel v borbi z angleškimi letali. Te dni se je v borbi z angleškimi letali . pri Tobruku v italijanski koloniji Libiji v Afriki vnelo letalo, ki ga je vodil guverner Libije letalski maršal Italo Balbo, in treščilo na zemljo. Maršal Balbo in vsi člani posadke so se ubili. Italo Balbo je štel 44 let. Bil je eden izmed najbolj upoštevanih voditeljev fašistične revolucije izza fašistovske-ga pohoda na Rim. Ko končani fašistični revoluciji je bil državni podtajnik, pozneje pa minister in maršal za letalstvo. Mussolini je odredil, da so se v znak narodne žalosti izobesile na vseh javnih poslopjih zastave na pol droga. United Press poroča iz Rima, da je izzvala smrt maršala Balba po vsej Italiji veliko žalovanje. Balbo je bil eden izmed najbolj priljubljenih ljudi v Italiji, zlasti odkar je s 24 bombniki preletel morje. X Vojaški pozdrav je v Rusiji spet uveden. Uradno glasilo sovjetske vojske objavlja naredbo, da je v rdeči vojski spet uveden običajni vojaški pozdrav, in to v službi in izven nje. X K« je padel Pariz, je izgubila Francija vse vire za nadaljevanje vojne. Ko so med pravkar končano vojno Nemci zavzeli Pariz, so poznavalci Francije vedeli, da se bo morala Francija vdati. S svojo prestolnico ie Francija izgubila nsivažsiejše tvornice letalskih motorjev in njihovih delov. Prav tako je v Parizu nad polovico tvornic. v kater'h so izdelovali motorna vozila in podobne reči. Tu je tudi nad polovico tvornic za razne stroie. V b:vši francoski prestolnici so imela svoje glavno središče kemična nodietia in tvorrrce orožja in munici.je. Z vkorakanjem nemčkih čet v Pariz je Francija izgubila ve-l k v r. iz katerega je črpala tojiko vojnih po*rsb?5in da morala odložiti orožje. X Na C7"mlju. zasedenem od Nemcev, so m »rovi r«tJie c'*dati vse orožje. Vrhovno poveljstvo nemške voiske je izdalo te dni na rrtfb'vr'stvo v B^Vii. v Lu'-semburgu in _na -zasedenem -ozemViu Francke razg^-s, ro k*>tfv/?m ie bilo treba v 24 uran izročiti v~p orrv >. municiio. voiaški material in ra-d'iske oddajne nostaie Za primer prekršitve te odredbe ie bila določena sm-tna kaz^n. X Zediniene rtržave kursuieio angleške otoke v Srednji Ameriki. Listi noročajo, da si se zače'e Zed niene države pognati z Angino za odkup ve* otokov, ki jih ima Anglija v Srednii Ameriki X Fombež "»-ideluieio v Turčiji. SJolgariji, Ffmunin. Grčiji in Jueeslaviji. Pohod bombaža v Evropo se je začei predvsem iz Male Aziie proti balkanskim deželam. Turčija je lani pridelala že 60 000 ton bombaža in Bolgarija ie lani bombažu namenila 48.000 ha. Letos nn ie povečala Bolgarska to površino na 72.000 ha, s čimer bo lahko krila 75 odstotkov svoie potrebe. Z»'o uspeli poskusi z bombažnimi nasadi se vršijo tudi v Jugoslaviji, Rumuniji in Grčiji. Poleg balkanskih dežel nameravata še 'Šnanija in Madžarska pridelovati bombaž. Ni izkliučeno, da bi mogle vse te dežele v doslednem času postati dobaviteljice te važne sirovine drugim državam. X Usoda padalca je negotova. Govorice, da s padali spuščajo tanke in topove, so pač v glavnem le bujna domišljija. Pristanek za vojnega padalca je precej nevaren poskus, ker je padalec brez zveze in navezan le sam nase. Če ga ujamejo, je skoro več kakor gotovo, da ga brez posebnih pomislekov ustrelijo. Padalci so seveda dobro oboroženi. Nemški padalci v Belgiji so imeli s seboj majhne strojnice, s katerimi so streljali lahko iz vsakega položaja Za neko uspešno borbo pa je padalcev premalo. Pretežno se tudi ne znajdejo takoj, zato jih po večini postre-lijo, preden sploh v redu nastopijo. X Star človek postane spet otročji. Neka Newyorčanka je doživela svojevrsten dogodek. S svojim 851etnim očetom je kupovala v veliki trgovini razne reči. Ko je hotela zapustiti trgovino, ni bilo njenega očeta nikjer. Vse so preiskali in so ga našli naposled v skladišču otroških igrač. Stari mož je sedel med igračami in se z njimi zadovoljno igral ko majhen otrok. Padalci-gasilci gozdnih požarov v Rusiji Mnogo dobrih reči bi bilo na svetu mogoče napraviti z denarjem, ki ga požre vojna. Če bi človek porabil ves ta denar v gospodarski blagor, bi lahko imeli vsi ljudje na zemlji raj. Med najmodernejše iznajdbe spada vojskovanje s pomočjo padal in padalcev. Ta iznajdba pa ne služi samo vojni, temveč tudi boju z naravnimi nesrečami, kakor so na primer požari. V gozdovih po višinah severnega ruskega pristanišča ArhangeMa so nedavno nastali silni požari. Gasilci in drugi ljudje so se na vse načine prizadevali, kako bi ta velikanski požar zadušili, pa je dolgo časa ostal ves trud zaman. Niti to se jim ni posrečilo, da bi požar omejili. Vse je kazalo, da bi ogenj uničil do kraja širne gozdove in s tem pri- zadejal velikansko škodo. V Arhangelsku so oblastva naposled odredila, da morajo nastopiti tisti gasilci, ki so bili izurjeni kot padalci. No, in ti padalci so res tudi nastopili in se iz letal spustili blizu krajev, do kamor se je požar razširil. Prej namreč do tja niso mogli zaradi tega, ker so gozdovi v teh krajih neprehodni. Pravijo, da se jim je potem, ko so pristali s padali na tleh, v kratkem času posrečilo s pomočjo neke posebne raztopine, ki so jo brizgali na ogenj, požar pogasiti. V Rusiji so po tem uspelem poskusu ustanovili povsod, kjer so v bližini neprehodni gozdovi, gasilna društva, pri katerih morajo vsi Člani znati tudi skakati s padali iz letal. R A e I G Ljubljana od 7. do 14. julija. Nedelja, 7. julija: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Koncert: rog bo igral Veledinovič Ste-vo, pri klavirju prof. Marijan Lipovšek. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: Foer-ster: Slovenska maša v čast sv. Cecilije- — 9.45: Verski govor. — 10: Le brez skrbi (plošče. 10.15: Slovenske narodne poje Ahačič s spremljevanjem Gorenjskega tria. 11: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. 13,02: Pevski zbor »Sava« z Jesenic. — 14: Vesele orkestralne točke (plošče). — 16.30: O naraščaju ZFO. — 17: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Veselo popoldne: Trio (kitara, havajska kitara, harmonika) in samospevi (Drago Žagar, pri klavirju prof. Likovšek). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Trgovska šola beograjske trgovske mladine (Staniša Ko-runovič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Poskočni napevi (plošče). — 20 30: Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe (Andrej Jarc in radijski orkester). 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Mandoline in bala-la.ike (plošče). Ponedeljek. 8. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Kjer ie pesem, je veselje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radirki orkester. — 14: Poročila. — 19: Naoov.-di. poročila. — 19.20: Nacionalna ura: »Spa^ov-dan« v našem narodu (Jelica Belovič iz Beograda). — 19.40: Ohiave. — 20: Izseljenski kotiček. — 20.10: Ljudsko zdravie 'dr. Ivo Pire). — 20.30: Večer Društva ljubljljanskih konservatoristov. — 21.15: Duet orglic m harmonike (Petan in Stanko). — 22: Napovedi. poročila — 22 15: Radijski orkester. Torek, 9 julija. 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Nanovedi, poročila — 7.15: Pisan venček selih zvokov (plošče). — 12: Vaški umetniki (plošče). — 12 30- Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Rad^ski orkester — Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Luis Leger. slovanofil preteklega stoletja II del (dr. Tomislav Jagič iz Zagreba). — 19.40: Obiave. — 20: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). - 20.10: Zakoni in taine človeške duše. (prof Etbin Boje). — 20.30: Pevski koncert (Tea I.aboše-va. pri klaviriu prof. Lipovšek). Vmes koncert operne glasbe (radiiski orkester). — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Za ples (plošče). Sreda. 10. julija. 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Slovanski skladatelji (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski pihalni kvintet. — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. Miroslav Adlešič). 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 20.10: Zavarovanje samostojnih stanov (Rudolf Smersu). 20.30: Pevski koncert (Friderik Lupša, pri klavirju prof. Likovšek). — 21.15: Koncert tria Dahl-ke. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka orkestralna glasba (plošče). Četrtek, 11. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisano polje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14 Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20 Nacionalna ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Domače pesmi poje Akademski pevski koncert. 21.15: Reproduciran .koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.— NAJLEPŠE ČTIV0! Ravijen: Zgodbe brez groze Klabund: Pj0tr-RaSPUtiit Ravijen: £„,a VOjf»a Thompson: Majerjeva: Rudarska balada ZALOŽBA ..CESTA" LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 Petek, 12. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Naši zbori (plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13.02: Rad. orkester. 14: Poročila. 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Zagrebški proračun pred 400 leti (Srdja Djokič iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 20: Navodila planincem — 20.10: Ali se more žena uveljavljati v vsaki obrti (Grudnova). — 20.30: Violinski koncert: docent Karlo Rupel (pri klavirju prof. M Lipovšek. 21.15: V sodobnem ritmu (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Sobota, 13. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošča za ploščo. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo. — 14: Poročila. — 17- Otroška ura: Pavlihove zvijače. Lutkovna igrica v treh slikah. Nastopajo: Pavliha, graščak, grajski lovec. — 17.30: Med igračami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Masa in poedinec (dr. Emil Hrovat). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Likovna umetnost in narodna zavest (prof. Stane Kregar iz Ljubljane). 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. AlHzij Kuhar). — 20.30: Groga Kozol. Pisan večer. Napisal Fran Milčinski Izvajali bodo člani radijske igralske družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Vsem ljubiteljem petja in naših lepih narodnih pesmi priporočamo našo novo žepno pesmarico slovenskih narodnih pesmi katero dobite za malenkosten znesek 16 din vezano v platno in 24 din vezano v usnje z zlato obrezo. Po pošti 1.50 din več. ZALOŽBA HRAM Ljubljana, Florjanska 14. NEVARNA GROŽNJA Prvi gospod (v tramvaju): »To je nesramno. Ze drugič ste mi stopili na nogo. Pritisnite svoje kopito drugam, da bom lahko stal.« Drugi gospod: »Le lepo pomirite se. Če pritisnem svoje kopito drugam, ne boste mogli sedeti...« MALO POSESTVO , lahko tudi hišo z vrtom, vzamem v najem. Ponudbe z opisom na naslov: Ko-balč, Lukovica 9, p. Brezovica pui Ljubljani. ZANESLJIVO ŽENSKO, starejšo, sprejmem k 4 mesece staremu otroku in za lahka domača dela. Najrajši z dežele. Služba stalna. Bolha, Ljubljana, Streliška ulica 10. NOV REDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. —■ Vsak kmetovalec si lahko hitro in z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 18 din, 3 zav. po pošti 30 din, 4 zav. po pošti 36 din. Mnogo zahvalnih pisem« Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhniml stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice- po pošti din SO.—. Pazite, pravi »Redin« m »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. 4SBT NOVOST! SAMO DIN 49.50 St. 62.300 Anker-1 pravi Švicarski Dobra kvaliteta, le; kromtran ofcrov • pismeno garancija Din 49.50 Srtev. 62.301 Ista f osvetljenimi kaaalcf ln Številčnico (Radiom) Din 59.50 Zahtevajte cenik, ta vam ga pošlje ari stanj ln poštnina prosto Ljubljana 6 Lastna protakollrana tovarna ur v Svlcfc