SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 46
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 21 de noviembre - 21. novembra 2002
RAZNAŠALO MEDIJEV -SOPOTNIKI K BOGU
Nagovor pri maši za raznašalce časopisov 17. novembra
VOLITVE V DRUGI KROG
Preizkušnja za odsotne volilne upravičence in njihovo politično zrelost
DANIJEL VREČAR SDB
Slovensko dušno pastirstvo in Zedinjena Slovenija sta posvetila današnjo nedeljo predvsem srečanju raznašalcem tiska, Oznanila, Duhovnega življenja in Svobodne Slovenije.
Namen tega srečanja je, da nas spomni na njihovo pomembno delo, da jim izrazimo pravično priznanje, da se jim iskreno zahvalimo in da jih spodbudimo za nadaljevanje, na prvem mestu, pa zanje pomolimo. In to hočemo storiti z vsem srcem.
Slovenska skupnost se zaveda in ji ni neznano, koliko dobrega je prejela od teh svojih članov, ki so se posvetili raznašanju slovenskih javnih občil v Argentini. Od njih je prejemala slovenska skupnost skozi desetletja bogastva za svoj razvoj in obstoj družabnega življenja. V različnih oblikah. Ne samo, da so približevala argentinskim Slovencem daljave njihovih domov, ampak jim tudi nasičevala notanjost njih identitete. Resnično je njihovo delo omogočalo nastajanje krogov, v katerih so se Slovenci konkretno srečavali v določenih stikih, Tam so se spoznavali v težnjah, uspehih pa tudi neuspehih, v trpljenju. Tam so vzklili najlepši načrti za dobrobit skupnosti. Tako je usoda slovenskega emigranta na nov način zaživela. Notranje osebne in socialne osamitve so se zmanjševale ali celo izginjale po zaslugi slovenskih javnih občil, Oznanila, Duhovnega življenja in Svobodne Slovenije pa po zaslugi raznašalcev, ki so ustvarjali med Slovenci vzdušje, naj vsak rojak postane bližnji prav vsakemu rojaku. Velik del zasluge gre tem našim raznašalcem naših javnih občil, da je slovenska skupnost postala eno samo veliko življenje.
Osvetlimo te naše raznašalce tudi z današnjo priliko, ki govori o talentih, katere Gospod izroča svojim služabnikom, da bi z njimi trgovali. Ali nismo vsi prepričani, da so marljivo trgovali s tiskom v prid celotne slovertske skupnosti. Je mar grešna predrznost, če si prisvojimo Gospodove besede in jim rečemo: ,, Pridi, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko 'te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!”
Ni nam težko priznati, da so prav naši raznašalci in občevalci tiska tisti, ki dosegajo in vzgihavajo celotno slovensko skupnost, ker hitro prenašajo na vse strani poročila o življenju rojakov. Po občilih razlagajo to življenje, opozarjajo na priča-
kovanja, na iskanja, na potrebe in zahteve, na probleme, pobujajo k iskanju rešitev in tako bolj in bolj povezujejo Slovence med seboj, da rastejo.
Prototip ,,vrle žene” Knjige pregovorov pa nas vabi, naj še posebno poudarimo dejavnost naših raznašalk. Zgled ,,vrle žene” nam v širšem kontekstu pokaže, kako uresničevati in razvijati božji načrt v službi bližnjemu. Kdo bi nam oporekel, da naše raznašalke, kot aktualno žene, osvobojene vseh zasužnosti in možakarskih izrabljanj, razvijajo s svojim udejstvovanjem svetopisemski ideal žene, posebno če jih gledamo kot raznašalke Kristusovega evangelja med slovensko družino? Na sploh postaja ,,vrla žena” danes med apostoli superapostol.
Nepozabni naš politik in ustanovitelj Svobodne Slovenije Miloš Stare se je boril skupaj z raznašalci tiska za slovensko ski-upnost. Spodbujal je k delu in znal je oceniti: vaše delo je vredno človeka, vredno vsakega Slovenca, vredno kristjana. Soba, ki jo boste danes poimenovali po njem, bo prostor srečanj, kjer naj bi se še dolgo v prihodnosti navduševali naši delavci tiska za obilen obrodek tega tako dragocenega talenta, ki so ga prejeli od Gospoda za slovensko skupnost in tudi za osebno rast.
Psalm poje: ,,Bog je poslal svojo besedo in jih ozdravil.” Njegova beseda je „luč in življenje”.
Jezus je oznanjal ljudem to besedo. Bil je najboljši raznašalec in sprejemalec te besede. Potrjeval jo je z zgledom. Z njo je hotel vzpostaviti novo, solidarno, bratsko družbo. Ustvariti novega, obogatenega, uresničenega človeka.
Od učencev zahteva, naj mu sledijo. Strogo obsodi tiste, ki se zhojijo rizika izgubiti talent svojega življenja, vrže jih v naglobljo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi. Tistega učenca pa, ki trguje s sprejetimi talenti in obogati, pa povabi v veselje svojega gospodarja.
Dajmo našim javnim občilom globlji pomen, pomen talenta. Ta talent moramo raznašati in sprejemati
Samo občevanje v obe smeri povezuje raznašalce s prejemniki in obenem spremeni v sopotnike na poti k. Bogu.
Raznašanje in sprejemanje v povezavi: to je lep čas, ni vržen stran, je dober čas, je sveti čas, je trenutek, ko ,,po svetih knjigah prihaja k. svojim otrokom ljubeče naproti in se z njimi pogovarlja Oče, ki je v nebesih. ”
KAKO BOMO VOLILI V DRUGI KROG?
Republiška volilna komisija je na podlagi delnega izida glasovanja v prvem krogu v četrtek že razpisala drugi krog predsedniških in lokalnih volitev, v katerem se bosta v nedeljo, 1. decembra, pomerila Janez Drnovšek in Barbara Brezigar.
Kot za volitve v prvem krogu, tudi za drugi krog velja, da bodo slovenski državljani, ki živijo v Argentini in so vključeni v volilni imenik, lahko volili SAMO NA VELEPOSLANIŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE, Avda. Santa Fe 864, Piso 6, Buenos Aires, v nedeljo 1. decembra od 9. do 17. ure. S sabo morajo kot prvič prinesti kak veljavni osebni dokument (DNI, Cedula, LC, LE, Potni list...).
Samo tisti, ki so z zadevnim formularjem posebej zahtevali na volilno komisijo, da želijo voliti po pošti, IN SO SE ENAKO IZJAVILI IZRECNO TUDI ZA DRUGI KROG, in prejeli volilno gradivo, bodo morali overoviti volilno karto. Poleg običajnih načinov (notar, policija, sodnija), bodo lahko volilno karto overovili tudi na veleposlaništvu RS ali po slovenskih središčih po redu, ki ga bomo objavili v prihodnji številki.
TONE ŠUŠTERŠIČ
Volitve v prvi krog so za nami. Rezultat ni bil ravno neugoden, saj je v številu volilnih glasov, ki so bili oddani za vrhunska kandidata, razlika razmeroma majhna in nezadostna. Lahko bi bila odločilna za eno ali drugo stran, a s tem zapečatena tudi možnost soodločanja dru-gačemislečih državljanov za nadaljnja štiri leta.
Vemo, da so demokratične volitve edinstvena priložnost, ko vsak državljan svobodno odloča pri izbiri državnih voditeljev in tudi pri spremembi nezaželene politične strukture. Zato je težje razumeti občutno odsotnost volilnih upravičencev, tako v Argentini kot drugje po svetu.
Če je po objavljenih podatkih za Argentino bilo vpisanih v volilni imenik 1433 državljanov, in od teh volilo samo 705 volilcev, nastaja samoumevno vprašanje: kje pa je druga polovica? Imajo državljanstvo, a se ne poslužijo volilne pravice, ko gre za važno zadevo, za že dolgo zaželene spremembe. Ali so državna in narodna zavest ter politična zrelost že tako okrnjene, da se ne čuti več potrebe za soodločanje za prihodnost Slovenije? Le zakaj toliko zabavljanja čez sedanje oblastnike, ki ga večkrat slišimo med nami, ko pa je ob edinstveni priložnosti potrebno stopiti na plan in oddati svoj glas, se s svojo odsotnostjo pripomore k premoči nasprotne
stranke.
Kako pa kaže v Sloveniji? Stranke kontinuitete bodo gotovo spravile na volišča vse, kar leze in gre, mnogi naivni kristjani z opranimi možgani pa bodo še nadalje podpirali staro garnituro.
Upam, da bomo tu v Argentini vsi slovenski državljani in volilni upravičenci podvojili svoje sile in tudi kot kristjani izpolnili svojo državljansko dolžnost. Neodločnim, omahljivim in neorientiranim volil-cem pa bi spregovoril s Slomškovimi besedami: „Ne bodite zaspani, za svojo srečo ali nesrečo, zato pojdite na volitve..."
Zavedajmo se, da je vsak glas dragocen in dostikrat tudi odločilen!
PISMO IZ SLOVENIJE
Zaradi realnejše presoje o prvem krogu volitev v Sloveniji za predsednika republike, menim, da je nujno tudi poznavanje rezultatov po volilnih okrajih. Slovenija je razdeljena v 8 enot.
Zanimivo je pogledati, kako so volili v
posameznih enotah .Zanimiva je tudi primerjava med dosežkom Drnovška in seštevkom glasov, ki jih je dobila Brezigarjeva ter Arhar, Bučar in Drevenšek, ki so izjavili, da bi njihovi volilci morali podpreti v drugem krogu Brezigarjevo.
Drnovšek
Brezigar B+A+B+D
I. KRANJ (Kranj, jesenice, Radovljica, Šk. Loka, Kamnik in Idrija t.j. Gorenjska)
56.921	48.153	68.453
II. POSTOJNA (Postojna, Tolmin, N. Gorica, Koper, Izola - Primorska)
60.954	39.583	57.983
III. LJUBLJANA-CENTER (Lj.center, Rudnik, Šiška, Cerknica, Logatec)
57.198	43.077	65.377
IV. LJUBLJANA-BEŽIGRAD (Lj. Bežigrad, Polje, Kočevje, Ribnica, Litija)
65.100	45.60	64.041
V. CELJE (Celje, Šentjur, Mozirje, Sl. Gradec, Ravne, Dravograd)
65.535	46.256	61.356
VI. NOVO MESTO (Novo mesto, Črnomelj, Trebnje, Brežice, Sevnica, Laško, Trbovlje)
67.677	38.831	52.638
VII. MARIBOR (Maribor, Sl. Bistrica, Sl. Konjice, Ruše in Šmarje)
64.131	41.704	55.204
VIII. PTUJ (Ptuj, Lendava, Radgona, Ljutomer, Lenart, Pesnica, M. Sobota)
67.232	46.788	58.288
skupaj
504.748
GLEJ...
349.996
483.340
Vsega skupaj je bilo veljavnih glasovnic 1.123.078 in če odštejemo zgoraj napisane, potem so dobili ostali kandidati 134.990 glasov, od tega Jelinčič dobrih 98.000.
Razlike niso tako velike med Drnovškom in Brezigarjevo, če bi ji pripadli glasovi Arharja, Bučarja in Drevenška. Zanimiva je izjava Krefta (ZLSD), ki je dobil okoli 22.000 glasov, da on ne bi v drugem krogu glasoval za Drnovška. Obeta se spopad med LDS in ZLSD za mesto županje v Ljubljani. Morda bo nastala kakšna kupčija, kajti za izvolitev županje v drugem krogu so potrebni glasovi desnice. Če jih bo dala, kaj bo dobila? V politiki se nič ne ve .Zanimivo je, da so na občinskih volitvah tudi takšne kombinacije, ko podpirajo skupaj župana LDS, ZLSD in SLS (Celje), pa tudi ZLSD, SDS in SLS.
Skupnih podatkov, koliko je posamezna stranka dobila glasov na občinskih volitvah za občinske svetnike, še ni. Jasno pa je, da bo v mestnih občinah imela večino levica, na podeželju pa desnica.
Toliko za danes in za razmišljanje in kombinacije.
Lep pozdrav !
B
BORGES V SLOVENŠČI
50 SKUPNI MLADINSKI DAN: GORENJSKA OHCETI:
OB 100-LETNICI HLADNIKOVEGA ROJSTVA .............4
.o/ KVARTET TARTINI
V COLONU..................4
Brezigarjeva: Ne dokazujem razlik, dokazujem, kaj sem IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V volilnem štabu neodvisne kandidatke s podporo SDS in NSi Barbare Brezigar za drugi krog volitev ne načrtujejo večjih sprememb dosedanje volilne strategije.
"Verjamem, da bodo volivci v drugem krogu predsedniških volitev še bolj prepoznali podobo Brezigarjeve, ki bo ostala takšna, kakršna je," je na novinarski konferenci poudaril vodja njenega volilnega štaba Vaško Simoniti. Po njegovih besedah so volivci v prvem krogu, kjer je Brezigarjeva dobila 30,67 odstotka glasov, izrazili željo po uravnoteženem političnem prostoru. Neodvisna predsedniška kandidatka je na vprašanje o podobnostih in razlikah med njo in protikandidatom Janezom Drnovškom odgovorila, da se bodo pokazafe na predvolilnih soočenjih, ki se jih veseli.
Sicer pa Brezigarjeva meni, da ne bo nič hudega, če se bosta s kandidatom LDS glede vprašanj na soočenjih strinjala. „Ne dokazujem razlik, dokazujem, kaj sem," je pojasnila. Menila je še, da zaostanek za Drnovškom (po podatkih Republiške volilne komisije je dobil 44,40 odstotka glasov) ni tako velik, kot se zdi. „Razmerje je nekako enakovredno," je zatrdila in dodala, da do-
biva veliko pisem podpore in da jo na ulici ustavljajo ljudje, ki doslej niso bili politično aktivni. Brezigarjeva je sicer v dosedanji kampanji pogrešala poudarjanje pomena slovenske kulture, ki je „temelj identitete naroda". Po njenem prepričanju bi morala Slovenija na tem graditi svojo pot v Evropo, predsednik republike pa bi moral biti tudi ambasador slovenske kulture v tujini.
Glede pričakovanja SLS, da bo Brezigarjeva stranko formalno zaprosila za podporo v drugem krogu, je Vaško Simoniti povedal, da so veseli vsake podpore političnih strank in vsakega volivca. Vendar doslej za podporo niso nikogar prosili uradno. „Eksplicitne javne pomoči" katere od strank si niti ne želijo, saj je Brezigarjeva kandidatka vseh državljanov. V SLS naj bi sicer prihodnji teden na seji sveta odločali o podpori ljudske stranke enemu od kandidatov v drugem krogu predsedniških volitev.
Profesorica na fakulteti za družbene vede Manca Košir pa je menila, da se kandidata razlikujeta kot ,,noč in dan". Drnovšek namreč simbolizira „oblastniško paradigmo neoliberalne kapitalistične logike", medtem ko Brezigarjeva predstavlja „paradigmo jav-
nega dobrega, socialne države ter države, ki skrbi za izobraževanje, kulturo in za dobrobit slehernega državljana". Ena od podpornic kandidature edine ženske kandidatke za predsednico republike na letošnjih volitvah je še opozorila, da bi imela LDS v primeru Drnovškove zmage v rokah vso oblast. Koširjeva je še opozorila, da je,,prihodnost v slovenščini ženskega spola".
Vaško Simoniti je v analizi volilnih rezultatov povedal, da so glasovi Barbare Brezigar enakomerno razpršeni po vsej Sloveniji (pozitivno izstopa le Gorenjska) in ne prihajajo le iz enega političnega bloka, saj je 35 odstotkov njenih volivcev strankarsko neopredeljenih. Po besedah Simonitija ima nekdanja pravosodna ministrica v vladi Andreja Bajuka največ podpore volivcev mlajše in srednje generacije (med drugim je tretjina njenih volivcev stara od 30 do 45 let), nadpovprečno podporo pa ima tudi med volivci z višjo in visoko izobrazbo. Brezigarjeva je tudi ovrgla predsodek, da ženske volivke ne volijo žensk, je še izpostavil Simoniti. Od drugih predsedniških kandidatov so svojo podporo Brezigarjevi dali dr. Arhar, dr. Bučar in Drevenšek, ki imajo skupaj nad 10% glasov.
TONE MIZERIT
Borges v slovenščini
Pri Cankarjevi založbi so predstavili še tretji in zadnji sveženj Borgesovih izbranih del. Po šestih knjigah preteklih dveh letnikov sodi s Prozo, Poezijo, Modelom za smrt, Dvema nepozabnima fantazijama in O Borgesu Izbrano delo med eno najcelovitejših predstavitev argentinskega maga besede v svetu.
Urednik Andrej Blatnik je ob zaključku ambicioznega založniškega projekta dejal, da se mu je ta zdel sprva utopičen, a vseskozi nujen. Med snovanjem Izbranih del je prišlo celo do razširitve, saj so predvidenim devetim zvezkom pridružili še desetega - O Borgesu.
Čeprav se je imel Jorge Luis Borges predvsem za pesnika, ga bralci najpogosteje povezujejo s kratko zgodbo. Po zbirkah Stvaritve in Mojstrih lirike je Poezija že tretji prevod Aleša Bergerja, v katerem se je soočil z Borgesovimi verzi. Poezija je urejena kronološko: od prve zbirke do tiste, ki je izšla posthumno. V zbirki, ki obsega približno 2000 verzov, je Berger Borgesovo poezijo razdelil na literarno-zgodovinske temeljne pesmi in osebno-izpovedne. Berger je dejal, da je s slednjimi želel razbliniti nimbus abstraktnosti, ki ga vedno pripisujejo Borgesu.
"Prav zaradi subjektivne elegičnosti bo Borges ostal veliki pesnik", je prepričan Berger.
Borgesova Proza, ki so jo prevedli Aleš Berger, Marjeta Drobnič in Maja Šabec, prinaša celotna prevoda Brodieje-vega poročila in Peščene knjige, prozna dela, objavljena v Borgesovih pretežno pesniških knjigah, in štiri posmrtno objavljene zgodbe. Nekatera prozna dela so tokrat na novo prevedena, ker so prevajalci ocenili, da nekateri poprejšnji prevodi niso bili najbolj ustrezni.
Zadnji zvezek Izbranih del - O Borgesu - sestavlja Poskus avtobiografije v prevodu Tadeje Krečič Scholten. Borges je o svojem življenju s pomočjo tajnika in prevajalca pisal leta 1970 in, kar je presenetljivo, v angleščini. Nekateri avtorjevo odločitev za nematerni jezik pojasnjujejo z željo po ironični distanci, ki je tudi sicer značilna za njegovo avtobiografijo. Tako na nekem mestu ugotavlja, da ima z mestom direktorja argentinske narodne knjižnice na voljo 800.000 knjig in slepoto. Eden redkih trenutkov, ko Borges pokaže čustva, je prav zadnji stavek v Poskusu: „Za poraz ali uspeh mi je vseeno, s tem se nisem nikoli ukvarjal. Moj edini cilj danes je mir, veselje ob razmišljanju, prijateljstvo in - ampak to je morda že preveč zahtevno - potreba po tem, da ljubim in da sem ljubljen." Pogovorom z Borgesom sledita še dva izvirna eseja Branke Kalenič Ramšak o Eforgesovem življenju in Jasmine Markič o Borgesu pri Slovencih. Prva avtorica je na predstavitvi dejala, da se življenje in fikcija pri Borgesu velikokrat prepletata, veliko pa izvemo tudi iz pogovorov, v katerih je avtor nesebično delil svoje misli in poglede na življenje in literaturo. Deseto knjigo sklene seznam slovenskih študij o Borgesu in kronološki seznam prevodov Borgesovih del v slovenščino.
SLOVENKE Z ARGENTINKAMI
Mednarodna teniška zveza (ITF) je prvič objavila lestvico ženskih teniških reprezentanc za pokal Fed. Slovenija, ki si je letos prvič v zgodovini zagotovila mesto med elitno šestnajsterico, zaseda 12. mesto, Argentinke, ki bodo gostile prvi dvoboj 26. in 27. aprila, pa so devete.
DRUGIČ GRE LAŽE
Mnogi v drugem krogu predsedniških volitev že napovedujejo bistveno nižjo udeležbo, zato se v prihodnjih dneh večkrat spomnimo pisma slovenskih škofov, v katerem so med drugim zapisali, da smo kot državljani in kristjani dolžni, da se volitev udeležimo, piše v Družini Janez Gril. Škofje so v omenjenem pismu tudi priporočali, naj volivci na mesto predsednika izberejo človeka, ki se bo zavzemal „za bolj solidarno družbo z manj razlikami, za narod, ki bo bolj odprt za življenje, za Slovenijo upanja", zato Družinin komentator ugotavlja, da „odločitev med Janezom Drnovškom in Barbaro Brezigar najbrž ne bo pretežka".
Gril ugotavlja, da se bo marsikateri volivec v Ljubljani ali drugih mestnih občinah težko odločil, ali naj obkroži eno ali drugo ime kandidata ali kandidatinje, ker nobeden
ni po njegovem okusu in političnem prepričanju. Zato je pozval k upoštevanju „stare modrosti", ki pravi, da se mora človek, kadar stoji pred odločitvijo med dvema slabima izbirama, odločiti za tisto manj slabo.
Družinin komentator je volivce povabil, naj pozorno spremljajo, kako se bodo do Brezigarjeve in Drnovška obnašali mediji, in jih pozval, naj vsako pristranskost takoj prijavijo varuhu človekovih pravic, pri uredništvih pa naj pisno protestirajo. Pri prvem krogu volitev so bile za Grila najbolj sporne javnomnenjske raziskave, saj je razlika med njimi in izidi volitev bila med pet do sedem odstotkov, kar postavlja pod vprašaj strokovnost takšnega predvolilnega raziskovanja. Ne gre le za merjenje, temveč tudi za ustvarjanje razpoloženja med volivci, je zapisal Gril.
Družina; 14. novembra
Klep na praznih Vseh svetih
Gibanje Združeni ob Lipi sprave je v okviru dneva mrtvih pri Lipi sprave in Odrešenikovem znamenju na ljubljanskih Žalah pripravilo slovesnost, ki je po besedah Stanislava Klepa najprej posvečena spominu na največjo nesrečo v vsej narodovi zgodovini, na poboj slovenske domobranske vojske in nasprotnikov revolucije v junijskih dneh leta 1945". Ob tej priložnosti se je govornik spomnil tudi na vse padle rojake v prvi in drugi svetovni vojni, državljanski vojni in tiste, ki so se borili v vojni za Slovenijo. Na prireditvi sta sodelovala tudi častni oddelek slovenske vojske in kvintet policijske godbe.
Stanislav Klep je med
drugim v svojem govoru očital sedanji državni oblasti, da je slovenski narod navajala živeti z zločinom in ga nanj tudi navajala. Menil je, da za bratomorni holokavst ni opravičila in da Slovenija v svetu izgublja dobro ime predvsem zaradi odnosa do tragičnih dogodkov, katerim je bil posvečen današnji dan. V svojem govoru je Klep tudi okrcal sedanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, da se ne zaveda dovolj pomembnosti sprave znotraj naroda in da je edina oseba, ki se pomembnosti narodne sprave zaveda, Barbara Brezigar. Letošnji dan mrtvih ima zaradi bližnjih predsedniških volitev še poseben pomen za življenje živih za prihodnjih pet let.
Sredi raznih poizkusov politične igre z datumi volitev je nepričakovan dejavnik vnesel upanje vsaj nekoliko reda. Med drugimi zahtevami želi Mednarodni denarni sklad (FMI) tudi prozorne volilne datume.
Zgodba brez konca. Prav pogajanja z FMI so bila osrednja točka političnega tedna. Odkar je predsednik Duhalde napovedal, da je dogovor z mednarodnimi finančnimi organi zadeva nekaj dni, so vsi opazovalci predvidevali, da se bo postopek nekje zataknil. In res: ko je gospodarski minister Lavagna potoval v Washington z namenom, pa podpiše sporazum, je vodstvo Sklada nenadoma poostrilo svoje stališče in postavilo nove (stare) zahteve. Osrednji svetovni finančni organ ne zaupa Argentini in hoče dodatnih garancij, da bo država to pot izpolnila, kar bo obljubila. Vendar z druge strani tudi minister Lavagna izjavlja, da noče podpisati ničesar, kar ne bi mogel izpolniti. Kdo torej govori resnico?
Kaj sedaj zahteva FMI? Seznam pogojev za sporazum je izredno dolg. Je pa na njem nekaj bistvenih točk, brez katerih gotovo ne bo podpisa. 1) Najprej zahteva takojšnje potrditve državnega proračuna, z dodatnim prihrankom 4.800 milijonov in kompromis presežka v višini 2,5% notranje bruto proizvodnje. 2) Zagotovilo, da ne bo spremembe v zakonu za podjetja v bankrotu in zlasti, da ne bo novih podaljškov za razprodajo imovine konkurznih podjetij. 3) Po zakonu naj se prepove nove davčne moratorije in različne davčne oprostitve. 4) Cene javnih storitev (luč, voda, plin, telefon...) naj se zviša po predsedniškem dekretu. 5) Vrhovno sodišče naj z razsodbo dokončno ustavi odtok kapitalov, ki so zaseženi v „ogradu"... In še bi lahko naštevali. Kar pa že od nekdaj zahteva FMI, je ureditev provincijskih ekonomij, uravnovešene provincijske proračune in dokončno opravo vseh provincijskih in narodnih bonov. Vendar v ta zadnji namen ne predvidevajo posojil svežega denarja, ki bi bil edini način odprave bonov brez hujših pretresov.
Različne okoliščine. V kakšnem ozračju se odvija sedanja borba s Fondom? Država se je postavila na rob defaulta z mednarodnimi organizmi. Te dni bi morala svetovni banki plačati 805 milijonov dolarjev. Vlada je imela namen, da to plačilo vključi v sporazum, ki bi vsoto refinanciral. Ker do sporazuma ni prišlo, je končno plačala le 79,2 milijona, s čemer je plačala obresti, ne pa glavnice. Taktika je zanimiva: gospodarska ekipa noče seči po deviznih rezervah, ki po uspešnem odkupovanju do-
larjev od izvoznikov znašajo blizu 10.000 milijonov dolarjev. S temi rezervami si zagotovi, da v bližnji bodočnosti dolar ne bo zaigral kake nevarne glasbe in tudi inflacija ne bo preveč poskočila. Obenem je to pritisk na Mednarodne finančne ustanove češ, če boste preveč pritiskali, ne boste ničesar dobili. A to je gotovo nevarna igra.
Notranja fronta. Medtem pa je predsednik Duhalde skušal z druge strani zagotoviti milost Sklada. Spričo zahteve po političnem soglasju je sklical guvernerje vseh provinc, da se zavežejo v izvedbo potrebnih ukrepov tako za urejevanje provincijskih računov, kot za to, da bodo na svoje parlamentarce pozitivno vplivali za izglasovanje potrebnih zakonov na državni ravni. Vendar so sedanji sklepi le preveč podobni tistim slavnim štirinajstim točkam, v katere so se z podpisom zavezali guvernerji meseca aprila, a so jih kot izgleda kaj hitro pozabili.
Notranje volitve. Ob
vsem tem pa seveda ni padla v pozabo bližina volitev. Odločba sodne zbornice je znova uvedla obveznost notranjih odprtih volitev, ki jih je preklicala sodnica Servini de Cubria. Vendar zaradi časa, ki je medtem pretekel, teh ni mogoče izvesti v predvidenem roku. Naj Menem še tako zahteva, naj se voli 15. decembra, je to popolna iluzija. Predvsem še, če upoštevamo, da vlada še sedaj ni našla zaupnega kandidata, ki bi mogel na notranjih volitvah zanesljivo posekati bivšega predsednika. Če pa je še velik dvom, kdo bo vladni kandidat za predsednika na peronističnih volitvah, je pa vedno bolj jasno, da bo na eni ali drugi formuli kandidirala za podpredsednico Duhaldejeva žena Chiche. Prejšnji teden se je o njenem nastopu za podpredsedniško kandidaturo pozitivno izrekel celo sicer zelo pridržan guverner iz San Fe, Carlos Reute-mann.
Novo škofijsko vodstvo.
Argentinska škofovska konferenca se je tudi zbrala pretekli teden. Na plenarnem zasedanju je izvolila vodstvo za nadaljnja tri leta. V precej napetih volitvah je postal novi predsednik konference nadškof iz Rosaria, 73-letni Eduardo Miras. Znan je po ostrih in kritičnih izjava glede gospodarskega in socialnega stanja v državi, političnih kadrov in splošne morale. Na čelo socialne komisije pa je bil izbran škof iz Resisten-cie, Carmelo Guiaquinta, tudi oster kritik gospodarske politike zadnjih vlad. Maja letošnjega leta je msgr. Miras izjavil: „Ubijajo domovino in politične institucije nimajo nobene kredibilnosti. Treba je začeti znova".
SLOVENCI	V
me od tašče hleb kruha, majoliko, sol in ključe v znak, da je sprejeta kot nova gospodinja.
Na ohcet pride ne samo bližnji krog sorodnikov in prijateljev, ampak tudi sosedje in znanci iz drugih vasi. To je posebno slavje, ki se ga vesele vsi. Ženin in nevesta jesta iz istega krožnika kot znak, da sta si enotna. Dobre volje in razpoloženja za zabavo ni tako hitro konec. Mlada dekle, s košem na glavi, in fant z majoliko, se gibljeta ob melodiji polke. Vrtijo se tudi mladi in stari v kolu in po parih, kjer ne manjka ne petja ne godbe.
Druga izmed navad je nevesto skriti pred ženinom in mu ovirati pot do nje. Ko nevesti zamenjajo venček na glavi z avbo, ta postane žena.
Poudariti je treba izredno število nastopajočih (sodelovali so mladi iz vseh naših Domov) in celotno organizacijo večera, z vsemi podrobnostmi, kot so bili številni in zahtevni pripomočki, na primer lojtrni voz ali konj. Mladi so se vloge in posamezne nastope dobro naučili. Plesi so potekali brezhibno in končni ples vseh nastopajočih parov je bil kar ganljiv.
Tako ideja te predstave kot celotna izvedba zaslužita
BARILOCHE
Lepo praznovanje
V soboto, 5. oktobra smo* se zbrali v Stanu, da počastimo go. Mileno Arko - dolgoletno učiteljico Aljaževe šole - za njen osemdeseti rojstni dan in obenem, da praznujemo 41-letnico našega tečaja. Po pozdravnih besedah, katere priobčamo ob koncu članka, smo prebrali pisma s čestitkami bivših učencev. Ti so se ogiasili iz Slovenije, Španije in ZDA.
Srednješolci so nam nato prikazali zabaven prizor „Kako je Trebušnik hodil na Triglav in na koncu zapeli „Oj Triglav, moj dom". Otroci Aljaževe šole so ob spremljavi čela in flavt zapeli „Otrokova prošnja" in „Marko skače". Za to priložnost smo učiteljice, s pomočjo bivših učencev, pripravile in poklonile ge. Mileni spominski album.
Čakal nas je še sladek del popoldneva. Go. Mileno smo povabili, da je ob spremljavi današnjih šolarjev upihnila svečke na torti. Ob okusni torti in pecivu smo še nekaj uric obujali spomine in se veselo pogovarjali.
priznanje m pohvalo.
Za pripravo praznovanja 50. skupnega mladinskega dne so bili vredni zahvale režiser Miha Gaser, scenograf Tone Oblak, Anka Savelli Gaser (petje), Monika Zupanc Filipič, Andrej-
zasedel šesto mesto (6 točk), Slomškov dom peto (70 točk), Slovenska vas četrto (113 točk), Pristava tretje (120 točk), San Martin drugo (122 točk), San Justo pa prvo mesto (161 točk), ki si je tudi osvojil pokal dr. Alojzija Starca.
Za zaključek je spregovoril mladinski dušni pastir Franci Cukjati. Nagovor se je vrtel okoli gesla „Če vemo, od kod prihajamo, vemo, kam naj gremo", s poudarkom, da se moramo zavedati, da prihajamo od Boga in se vračamo k Bogu. Povabil je tudi vse mlade na skupni občni zbor 7. decembra.
Petje mladinske himne je zaključilo formalni del dneva. Ob jedači, pijači in predvsem glasbi se je mladina še dokaj časa zadržala v prijaznem Slomškovem domu.
KA
POZDRAVNE BESEDE GE. MILENI
ka Zupanc Magister in Veronika Tekavec Amalfi (plesi), Marko Štrubelj, Pavel Erjavec, Dani Cestnik in Matjaž Ribnikar (zvok in luči). Mladi so se zahvalili tudi vsem gospem, ki so priskočile na pomoč v kuhinji, še posebno Francki Javoršek, Minki Štefe in Angelci Kastelic, pa tudi Franciju Novaku in Tineju Javoršku, ki sta poskrbela za pečenje na žaru.
Mladina se je v teku dneva pomerila v odbojki. Pokale so razdelili ob. koncu slavja. To pot so proslavljala prvo mesto dekleta iz Slovenske vasi (v finalu so premagale San Justo); moški pokal so pa ponovno dvignili fantje iz San Martina (zmagali v finalu prav tako nad San J ustom).
Sploh so se skozi vse leto mladi preizkusili v športu. Leto 2002 nam je prineslo sledeč izid: Slovenski dom Carapachay je
Najprej naše prisrčne čestitke! Vsaka obletnica nam obudi veliko spominov. Tako tudi današnja, ko praznujemo Vašo 80-letnico in 41-letnico slovenske šole Jakoba Aljaža.
Pa se popeljimo tja v šestdeseta leta, ko ste kot prva učiteljica pričela s poukom v Aljaževi šoli. Z vso ljubeznijo ste poučevala naslednjih 26 let. Skozi Vašo šolo je šlo 42 bariloških Slovencev. Vsak izmed njih bi lahko naštel svoja doživetja in spomine. S hvaležnostjo in z veseljem se spominjamo slovenske šole. Kako smo potovali po zemljevidu, peli, se učili o slovenskih običajih, o zgodovini in slavnih možeh, lepili barvaste sličice, se pogovarjali in medtem tudi pili čaj in jedli okusne kolačke ali potico. Radi ste nam posojali slovenske otroške in mladinske knjige, katere smo z veseljem prebirali.
V lepih poletnih dneh smo prikapale k Vam, da ste nas učila kvačkanja in vezenja.
Gotovo se še spominjate, ko se je v nabasanem Citroenu pripeljala skoraj vsa slovenska šola z učiteljico do Stana. Mislimo, da ste marsikdaj imeli polno glavo našega vriska, smeha in govorjenja, a otroci tega nismo opazili.
Vaše velikodušno delo - ob vsem delu za družino in dom - je obsegalo veliko več kot učne ure v slovenski šoli.
Otroke ste učili izdelovati butarice. Skrbeli ste, da nas je vsako leto obiskal Sv. MiMavž. Sami ste tudi šivali narodne noše.'
Zaradi tega hvalevrednega truda so skozi dolga leta in še danes naše prireditve bolj pisane. Danes že otroci Vaših učencev oblačijo te noše.
Ko se-danes oziramo nazaj, se Vam iz vsega srca zahvalimo za Vaš trud, potrpljenje in ljubezen. Brez Vas bi Aljaževa šola ne bila to, kar je.
Draga ga. Milena, Bog Vas živi!
Anica Arnšek Magister
50. SKUPNI MLADINSKI DAN
Trdne korenine in košato drevo
Pride čas v življenju, ko se sprašuješ, „kdo sem?". Kratko vprašanje, ki kljub tema dvema preprostima besedama, -vsebuje človeškost posameznika. Svojo preteklost, sedanjost in seveda prihodnost. Lahko odgovarjaš z imenom, s kratko verzijo rodovnika, s poklicem ali pa sežeš dalje in se spustiš v razlaganje zgodbe svoje družine, šeg in navad in vsega, česar si se navadil doma. Vsak izmed teh odgovorov je pravilen, a z zadnjim ne samo sežeš dalje, ampak globlje v dušo, kajti človek je kot košato drevo:
Slovenci ženili za pustni čas, ker ta prerokuje srečo in rodovitnost v zakonu. Obred se prične, ko se mladenič napoti v fantovski družbi k izvoljenki podoknico zapet. Ko dokaže, da mu je dekle izkazala svojo naklonjenost, je sprejet v fantovsko društvo, krščen je z vinom in odpuščene so mu vse lumparije.
Ko starši privolijo k poroki in se dogovorijo za doto, se nekaj dni pred poroko ženin napoti v svatovskem sprevodu v sosedno vas po nevesto in po balo, ki jo sestavljajo zibka, kolovrat, skrinja in križ. Naloga ni lahka, saj mu nevestini sofarani postavljajo oviro za oviro. Celo šrango mora plačati fantom, ko hoče zapeljati voz mimo mlaja!
aic, je spregovoril v imenu mladine. Slavnostna govornica
da dozori rdeče, privlačno jabolko, potrebuje trdnih korenin.
Pod geslom „Če vemo, od kod prihajamo, vemo, kam naj gremo" so mladi praznovali v nedeljo, 3. novembra, svoj 50. skupni dan in 52. obletnico mladinskih organizaciji v Slomškovem domu. Slavje se je pričelo z mašo, ki sta jo darovala Franci Cukjati in Janez Cerar. Popoldanski program je vseboval uprizoritev Gorenjske ohceti, po originalih dr. Rajka Ložarja. Prof. Neda Vesel Dolenc je izrazila dobrodošlico v imenu gostiteljskega doma in izročila čestitke ob zlatem jubileju, katerim se je pridružil tudi predsednik Zedinjene Slovenije, Tone Mizerit. Predsednik zveznega mladinskega odbora, Gregor Mo-
Joža
tega dne je bila bivša in prva predsednica SDO Joža Šturm, ki je navzočim osvežila spomin glede na zgodovino naših mladinskih organizacij.
Pričela se je nato folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev in obredov svatbe v kmečkem okolju. Ponavadi so se
Na predvečer poroke se ženin in nevesta poslovita od samskega stanu, vsak v svoji vasi. Poročni obred se vrši na nevestinem domu, nakar se ženin, nevesta, drug in družica, (enako oblečeni, da se ne razlikuje, katera dva se bosta poročila) odpeljejo na novi zakonski dom. Tam nevesta sprej-
■■■■■■■■■I
Ob stoletnici rojstva Janeza Hladnika
Vsaka skupnost ima zgodovinski dolg spomina do tistih oseb, ki so bile pri gradnji'te skupnosti odločilne, ki so bistveno posegale v njen razvoj ali vplivale pri smereh njenega delovanja. Tako dolžnost ima naša slovenska skupnost v Argentini do pokojnega Janeza Hladnika.
IZSELJENSKI DUHOVNIK
Janez Hladnik seje rodil 22. decembra 1902, torej letos obhajamo stoletnico rojstva. Septembra 1935 je prišel v Argentino kot izseljenski duhovnik, da bi sodeloval s tedanjim dušnim pastirjem Jožetom Kastelicem. Po smrti Kastelica na Aconcagui je prevzel celotno skrb za dušno pastirstvo med Slovenci v Argentini. Njegovo delovanje je bilo neprecenljivo, saj je poleg liturgičnega delovanja in duhovniških obiskov širom države izdajal tudi versko revijo Duhovno življenje in bil sploh v vsem ob strani naših rojakov.
Ko je ob koncu druge svetovne vojne komunizem prevzel oblast v Sloveniji in je tisoče in tisoče demokratičnih Slovencev polnilo begunska taborišča v Italiji in Avstriji, je Janez Hladnik odločilno posegel pri argentinskih oblasteh, da je od tedanjega predsdednika generala Perona
Kvartet Tartini v Colonu
Pred kratkim smo imeli rojaki v Buenos Airesu lepo priložnost poslušati slovenski Kvartet Tartini. Ta je bil na obisku v Argentini, najprej v mestu Tucuman, kjer so se tudi srečali s tam živečimi rojaki, pozneje pa še po drugih krajih republike npr. Neuquenu.
Za konec pa so prišli še v Buenos Aires, kjer so snemali koncert za radio, predvsem pa so nastopili v Teatru Colonu v Zlati dvorani.
Večer je odprl veleposlanik RS mag. Bojan Gro-bovšek, ki je poudaril važnost kulturnega sodelovanja med obema državama, obenem pa se je še zahvalil sponzorjem, ki so omogočili ta obisk:: slovenskemu ministrstvu za kulturo, fundaciji El sonido y el Time-po, Novi Ljubljanski banki in podjetju Interpack (Herman Zupan) ter Katji Zorc Kobi.
Sodeloval so violinisti Miran Kolbl, Romeo Dru-ker, z violo Aleksander Milošev in violončelist Miloš Mlejnik. S prvo polovico koncerta je sodeloval argentinski pianost Daniel Goldstein.
O koncetu so pisali največji argentinski dnevniki. Naj le prinesemo nekaj ocen iz La Načina, ki je pod naslovom De Eslovenia con alto nivel - Iz Slovenije na visoki ravni, priobčil daljšo kritko Hectorja Code, kjer ta ne štedi s pohvalami.
Prvo delo je bilo Mozartov koncert op. 415, o katerem pravi kritik, da je »pri-
kazal odlično natančnost gostov".
O naslednjem delu Joseja Bragatta Suite criolla pravi, da je „zanimivo, da so bili tujci, ki so med nami odkrili tega skladatelja." in „občudovanje solista violončelista Mlejnika s svojim zvokom redke vrednosti."
V delu Triste y zamba je poudaril „hitro prilagoditev teh glasbenikov v argentinsko glasbo."
Kvartet Tartini je nato izvedel Kvartet op. 4 slovenskega skladatelja Julijana Marije Škerjanca, ki je verjetno največji slovenski skladatelj in je napisal to delo leta 1925. To - pravi kritik - „odseva postroman-tične in impresionistične tendence"
Zadnji prikaz Debussy-jev kvartet op. 10 se je po istem kritiku prikazal »stopnjo glasbenega toka in izrazna možnost, ki so jo lahko doseže." Tako je kvartet Tartini dosegel burno odobravanje zaradi svojih toplih in zgovornih prikazov visoke vrednosti, ki presegajo meje Slovenije.
Koncerta se je udeležilo večje število rojakov in tudi drugih argentinskih ljubiteljev glasbe, ki so popolnoma napolnili dvorano, v kateri je pred desetletji tudi nastopil Ljubljanski oktet.
Ta predstavitev na vrhunski ravni slovenskih izvajateljev in skladateljev je gotovo tudi obljuba za prihodnost, da se bodo taka sodelovanja med Slovenijo in Argentino še nadaljevala.
Foto: La Nacion
dosegel dovoljenje za prihod slovenskih beguncev v Argentino.
Za izvedbo tega cilja je ustanovil "Pripravljalni odbor za Klub slovenskih beguncev", skupaj s sodelavci je bistveno pripomogel k naselitvi okoli šest tisoč teh beguncev v Argentini, jim oskrbel začetna stanovanja, zaposlitev in pripomogel k njihovi vključitvi v novi svet. Januarja 1948 je odločilno sodeloval pri ustanovitvi Društva Slovencev (danes Zedinjena Slovenija) in bil tudi njegov častni predsednik. Poleg tega je bil pobudnik in začetnik naselja Slovenska vas v Lanusu, kjer tudi krajevni dom nosi njegovo ime in so tamkajšnje argentinske občinske oblasti priznale njegove zasluge in mu posvetile ime glavne ulice v naselju.
PROSLAVA V SLOVENSKI HIŠI
V letu stoletnice njegovega rojstva sta Slovensko dušno pastirstvo in društvo Zedinjena Slovenija pripravila proslavo v nedeljo 10. novembra. Zbralo se je lepo število rojakov, med katerimi jih je bilo mnogo iz predvojne emigracije in številni tudi iz Slovenske vasi v Lanusu. Celotna slovesnost je potekala v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši na ulici Ramon Falcon v Buenos Airesu. V ospredju, ob oltarju, je prihajajoče pozdravljala velika fotografija pokojnika, katero so potem namestili v prostorih Slovenske hiše za trajen spomin vsem obiskovalcem.
Ob 9.30 je bila maša, katero je daroval salezijanec Danijel Vrečar, ki je tudi cerkveni nagovor navezal na življenje in delo Janeza Hladnika. Med mašo je pel mešani zbor iz Vila Devoto pod vodstvom Vinka Klemenčiča, ki običajno sodeluje pri slovenskih mašah v cerkvi sv. Rafaela.
Pred koncem maše je Danijel Vrečar prebral še pozdravne in spominske besede odsotnega delgata dr. Jureta Rodeta, ki je zahvalno opisal delo pokojnega Hladnika za slovensko skupnost.
Po maši se je proslava nadaljevala kar v cerkvi. Spominski govor je imel arh. Jure Vombergar, ki je navzočim rojakom orisal Hladnikovo življenje. Pričel je z opisovanjem otroških let, opisal božji klic in duhovništvo ter okoliščine, v katerih se je v Hladniku vzbudila misel za delovanje med izseljenci in nato leta pastirovanja med predvojno emigracijo. Posebno poglavje je posvetil njegovemu prizadevanju za prihod povojnih beguncev in delo zanje v prvih letih priseljevanja. Končno pa orisal delo za Slovensko vas in župnikovanje pri svetem Jožefu Pompeju v bližini slovenskega naselja.
Pred zaključkom pa je predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit še povedal, da so organizatorji sklenili izrabiti to priložnost, da se zahvalijo tudi osebi, ki je igrala ključno vlogo pri Hladnikovem posredovanju pred tedanjim predsednikom države. Prisotni Vidi Čebron sta nato tajnica ZS prof. Neda Vesel Dolenc in predsednik Mizerit izročila spominski pergament. Na njem je napisano:
VIDA ČEBRON
Sprejmite iskreno zahvalo in priznanje za odločilne zasluge, ki jih imate pri uspešni intervenciji mons. janeza Hladnika 20. novembra 1946, zaradi katere je dal predsednik argentinske države general Juan D. Peron dovoljenje za naselitev tisočev slovenskih protikomunističnih beguncev v Argentini.
Vaše posredništvo je omogočilo mons. janezu Hladniku tako veliko gesto, da je zaradi nje postal legendaren med Slovenci.
V tej zavesti Vam izročamo rojaki, zbrani v Slovenski hiši na proslavi 100-letnice rojstva našega velikega dobrotnika, to priznanje, ki naj bo trajen dokaz naše hvaležnosti.
V imenu slovenske skupnosti v Argentini
Za Slov. dušno pastirstvo: Mons. dr. jure Rode, Delegat
Za Zedinjeno Slovenijo: Tone Mizerit, Predsednik
Buenos Aires, 10. novembra 2002
S tem je bila tudi zaključena spominska proslava za enim izmed stebrov nastanka slovenske povojne skupnosti v Argentini.
Novi naslov veleposlaništva RS v Buenos Airesu
Veleposlaništvo Republike Slovenije uraduje v novih prostorih. Novi naslov je:
Avenida Santa Fe 846 - Piso 6 (1059) Buenos Aires
Nove telefonske številke veleposlaništva pa so:
(011) 4894-0621/0631 Številka faxa: (011) 4312- 8410
NAŠA	SKUPNOS
V sredo, 23. oktobra, sta odseka ZSMŽ Slomškov dom in San Justo priredila romanje v San Nicolas.
V soboto, 26. oktobra je bil izlet ljudskošolskih otrok v Glew.
Isti dan na predvečer Pristavskega dne, je bila igra Alejandra Casone »Drevesa umirajo stoje" v režiji Dominika Oblaka napovedovalka je bila prof. Miriam Batagelj.
Isti večer je bil Našem domu San Justo Večer slovenskega nogometa.
V nedeljo, 27. oktobra, je bila 35. obletnica društva Slovenska Pristava z geslom »K bratu brat, z odprtimi rokami". Slavnostni govornik je bil dipl. novinar Tone Mizerit.
Isti dan dopoldne je bila v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ura zbranosti.
Na praznik Vseh svetnikov 1. novembra in na Vernih duš dan 2. novembra smo se spominjali naših umrlih svojcev in rojakov.
V soboto, 2. novembra je bila v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za žive in rajne člane stranke SDS. Sledil je skupni zajtrk.
Isto soboto, 2. novembra je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za prvo soboto v mesecu.
V nedeljo, 3. novembra je bil v Slomškovem domu 50. skupni mladinski dan, ki sta ga priredili mladinski organizaciji SDO in SFZ. Slavnostna govornica je bila prva predsednica mladinske dekliške organizacije Joža Šturm. Sledila je uprizoritev »Gorenjske ohceti", pod geslom »Če vemo, odkod prihajamo, vemo, kam naj gremo" v režiji Miha Gaserja.
Isto nedeljo je Maria Esther Peres de Martinez predavala o sodobni temi »Družina in javni mediji; kako se braniti prevar in napadov". Predavanje je bilo v dvorani Našega doma San Justo.
V četrtek, 7. novembra je bil v Slovenski hiši 36. občni zbor Zveze slovenskih mater in žena. Po podanih poročilih so bile volitve; odbor je z nekaj spremebami ostal isti.
V soboto, 9. novembra je bila na Pristavi »Sredi vesele pomladi ples na zeleni Pristavi", sodelovala sta Slovenski instrumentalni ansambel ter Disc Jockey.
V nedeljo, 10. novembra je bila v Slovenski hiši proslava ob 100-letnici rojstva msgr. Janeza Hladnika. Med sv. mašo je pel mešani pevski zbor iz Villa Devoto (sv. Rafael), ki ga vodi Vinko Klemečič. Spominski govor je imel arh. Jure Vombergar.
Isti dan so bile v Sloveniji volitve novega predsednika slovenske države. Naši tukajšnji rojaki so volili na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu.
Priredila D-ova za tisk. referat ZS
JEZIKOVNI
Motorno kolo (pogled od zgoraj)
žaromet
ogledalo
vzvod sklopke stikalo luči
pokrov rezervoarja za gorivo
ključavnica vžiga ohišje sklopke
smerokaz
vzvod
prednje
zavore
ročka plina
varnostno
stikalo
nožni menjalnik prestav
prednja nožna opora
nožna opora za sopotnika
zadnja zavora
izpušna cev
smerokaz
zadnja pozicijska luč
SVOBODNA SLOVENIJA • 21. novembra 2002				Stran 5
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA		ESLOVENIA,
SREBRO NA FLORIADI 2002
Največja svetovna hortikulturna razstavi na prostem Floriada 2002, ki je letos potekala na Nizozemskem, je po šestih mesecih zaprla svoja vrata. Na njej je Slovenija osvojila tretje mesto. Med več kot 130 razstavljavci si je bronasto odličje prislužila s predstavitvijo pristne slovenske pokrajine.
OD LITIJE DO ČATEŽA
16. pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža se je udeležilo več kot 10.000 pohodnikov iz vse Slovenije. Večina jih je na cilj prišla malo čez 13. uro, ko se je na vaškem trgu na Čatežu začela tradicionalna slovesnost z bogatim kulturnim programom.
SLOVENIJA IZVAŽA OROŽJE
Slovenija je v Afganistan poslala prvi del pošiljke orožja, ki ga je kot članica mednarodne protiteroristične koalicije podarila afganistanski vladi kot pomoč pri opremljanju in usposabljanju vojske za izvajanje nadzora meje in boj proti terorizmu, so sporočili z obrambnega ministrstva. Podarjena oprema je namenjena usposabljanju treh od predvidoma skupno šestih bataljonov afganistanske vojske.
OROPANI BANKI
Pred časom so neznanci vdrli v podružnico Gorenjske banke v Cerkljah na Gorenjskem, zdaj pa so trije oboroženi moški oropali podružnico Nove Ljubljanske banke in po neuradnih podatkih odnesli več kot deset milijonov tolarjev. Zbežali so z avtomobilom, donfnevno znamke mercedes sive ali bele barve.
SLADKORNA V SLOVENIJI
Diabetes je četrta najbolj pogosta kronična nenalezljiva bolezen na svetu in poleg bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti. Tudi v Sloveniji je zelo razširjen - bolnikov s sladkorno boleznijo naj bi bilo namreč kar 100.000, zadnji podatki pa kažejo na razširjenost te bolezni pri ljudeh, starih od 20 od 79 let.
Položaj proti koncu stoletja
PO SVE
KJE DOBIJO ZATOČIŠČE BEGUNCI?
Revne države so v zadnjih desetih letih sprejele kar 72 % vseh beguncev po svetu, je v poročilu o prisilnih migracijah v obdobju med letoma 1992 in 2001 navedel Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). V tem obdobju je 86 % beguncev prišlo iz, držav v razvoju. V poročilu je UNHCR še zapisal, da kar 70 % beguncev sprejmejo države z nizkimi dohodki, zaradi česar bi morale industrijske države še toliko bolj sprejeti svoj del odgovornosti pri zaščiti beguncev. Zato je UNHCR v preteklih letih večkrat grajal države, ki beguncem pogosto ne odobrijo političnega zatočišča in ki nameravajo položaj na tem področju še zaostriti.
PROTIGLOBALISTIČNI
POHOD
Živopisani pohod proti vojni v Iraku je popolnoma preplavil Firence. Pohod je potekal brez incidentov. Organizatorji so pohod označili kot naj večjo demonstracijo proti morebitnemu napadu na Irak v Evropi. Po uradnih ocenah italijanske policije se je število protestnikov približalo 500.000, po navedbah organizatorjev pa naj bi jih bilo kar milijon. Za varnost v toskanski prestolnici je skrbelo 6000 policistov. Pohoda so se udeležili številni italijanski in tuji mirovniki, pro-tiglobal isti, predstavniki večjih italijanskih in tujih sindikatov, komunističnih in socialističnih strank in navadni državljani, ki nasprotujejo vojni.
SLOVENCI
USPEHI V PLESANJU
Matej Krajcer in Janja Lesar sta konec tedna že tretjič zapored zmagala v latinskoameriških plesih na mednarodnem pokalu v Zurichu. Slovenskemu zmagoslavju sta se med 72 pari s tretjim mestom pridružila še Zoran Plohl in Tatiana Lahvinovič.
ATLETA LETA
Velenjčanka Jolanda Čeplak, evropska prvakinja in svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 metrov, je bila v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije po pričakovanju izbrana za atletinjo leta v Sloveniji. Na prireditvi v Čatežu ob Savi je bil za najboljšega atleta razglašen polfinalist evropskega prvenstva v šprintu Rok Predanič.
SPOMENIK ŠTUKLJU
Najbolj priznani slovenski športnik vseh časov Leon Štukelj je dobil novo posmrtno priznanje. V Žužemberku, blizu katerega je bila doma njegova mama in v katerem je nekaj časa služboval na sodišču, so slovesno odkrili doprsni kip in to točno na dan, ko bi praznoval rojstni dan.
Vlada je od Slovencev v dobi slogaštva zahtevala zmernost v slovenski politki. Največji zagovornik vlade pri nas je bil Šuklje, ki je bil zelo oportnističen. Zahtevo po Zedinjeni Sloveniji je imel npr. za neoportuno.
Po slovenski zmagi v kranjskem deželenem zboru je bilo postavljeno vprašanje o verifikaciji nekaterih nemških poslancev. Konservativni in nekateri liberalni poslanci so bili proti, češ da bi s tem ogrozili stanje, ki je bilo dosedaj najugodnejše, kar smo jih Slovenci imeli. Takim liberalnim pristašem so nadeli ime „elastikarji", ki so pod Šuljetovim vodstvom ustanovili Ljubljanski list (1851 . 1941).
Mlada liberalca Ivan Tavčar in Ivan Hribar pa sta proti njim ustanovila revijo Slovan. Še dalj pa je šel v poudarjanju vseslovanskga stališča Podgornikov Slovenski svet, ki je med drugim širil misel o sprejetju ruščine kot slovanskega znanstvenega jezika.
Na Dunaju pa so oboji, konservativci in liberalci
nastapali enotno. Šele Mahnič je naredil konec temu.
Pri tem pa je treba pove-datri, da se je tedaj pričela rast avstrijske socialdemokracije, ki je tako prišla tudi do nas. Ustavnovili so svoj socialdemokratski časopis, Novi čas in pozneje Delavski list. Drugo središče je nastalo v Trstu.. Pričeli so praznovati 1. maj v Ljubljani, Trstu, Celovcu, Mariboru in drugje. V mestnem volilnem okraju v Beljaku se je pojavil prvi njihov kandidat, ki je dobil 10% glasov.
V tem času je naraščala koncentracija nemškega kapitala na Slovenskem. Večina kapitala pri nas je bila tuja, nemška, francoska, italijanska, češka itd. Od teh se je edino češki kapital povezoval z domačim. Šele leta 1900 je nastala prva slovenska banka, pod vodstvom liberalcev. Po drugi strani pa je približno istočasno pričel rasti kapital Krekovih ustanov. Sledilo je vlaganje slovenskega denarja v slovenske tovarne, hotele in ustanove, a večina kapitala je ostala v nemških rokah.
PISALI	SMO	P
Las reformas de Marfa Teresa
Ademas de las reformas que ya mencionamos, Marfa Teresa introdujo en los pafses austrfaco-checos nueva mon-eda, prepara un codigo penal unico y tambien retoco el civil.
Los cambios mas destacados para nuestra region se die-ron en la esfera de la educacion. Las escuelas medias pasa-ron de manos de los jesuitas a las de los empleados del esta-do. En el aho 1744 salio la ley general de la educacion basi-ca con la que se la apartaba del ambito de la Iglesia. El idioma en el que se impartia la ensenanza era el aleman. Como los alumnos de las regiones eslovenas no dominaban esa lengua, Marfa Teresa tolero algunos anos que en el ciclo inicial se empleara el esloveno.
La emperatriz en su afan por hacer cambios se ocupo tambien de la Iglesia. Prohibio la ejecucion de los decretos papales si estos no pasaban primero por el filtro de la censu-ra, si no contaban con la aprobacion previa de la autoridad. Se suprimieron algunas festividades religiosas.
Los cambios mas notables se evidenciaron en Trst que contaba, antes de la Ilegada de Maria Teresa al poder, con 4.000 habitantes. En el aho 1800 la ciudad tema ya 28.000 habitantes. A Trst acudia gente desde lugares alejados, co-merciantes adinerados, ya que habfa llegado a ser el puerto mas importante de Austria. Los reden llegados hablaban, porsupuesto, el aleman. Pero, finalmente, se impusoel itali-ano como unico idioma.
La emperatriz elimino las fronteras aduaneras internas para facilitar el flujo de mercaderfa desde Trst hacia el centra. Impuso un regimen aduanero unico para toda Austria y Hungrfa. Con esta medida se agilizo el trayecto entre Trst y Viena y los eslovenos se vieron favorecidos economicamen-te.
En cuanto a los sueldos podemos decir que en Idrija me-joraron levemente. En Pliberk (Carintia) los mineros que lle-gaban a la ancianidad, las viudas y los huerfanos contaban con un pequeno subsidio y con un servicio medico gratuito. Se les extendio una especie de „cedula de mendigos" con la que podfan ejercer la mendicidad por toda la region de Austria sin el temor de ser perseguidos por las autoridades.
KOCIPROVA DRAMA SVITANJE
Praznično vzdušje ob igri je zmotila nepričakovana epizoda, nekakšno kukavičje jajce v našem gnezdu. Tukajšnji desničarski nemški dnevnik je prinesel novico o bližnji prireditvi s pristavkom neke neresnične zgodovinske vloge Slovencev, početje okupatorja, ki je vtaknil slovenske okupirane fante v nemško vojsko, je prikazal kot nekako zavezništvo.
Nedeljska proslava se je pričela tako s svojevrstno overture: avtor sam, dr. Kociper, je stopil na oder in poudaril, da noben od Slovencev ni poslal nobenemu časopiso kako novico in da je on sam povabil le slovenske emigrante.
Potem je dr. Tine Debeljak v daljšem predavanju prikazal kulturni pomen te krstne predstave.
Uspeh predstavne je bil res velik. Bolj kot ploskanje je to potrdila velika pozornost ljudi, ki so jo motili samo otroci.
Režiser in inscenator Marjan Willenpart je izvršil ogromno delo. Scenerija je bila apartna. Tudi njegovi pomočniki Vider, Kastrevc, Holosan in Wewer zaslužijo vse priznanje. Igralec Tine Kovačič je gotovo naš najboljši mladostnik. Milena Kramar je imela nekaj celo izredno dobrih prizorov. Marjan Willenpart je odigral spet eno svojih velikih vlog. Viktor Berlot se je uveljavil kot lahkomiselni veseljak. Nikolaj Jeločnik je igral glavno vlogo. Vedno je prijetno poslušati Maksa Noseta, Le kje je tičal Ciril Vider, da se je šele zdaj pokazal? Ksenija Kociper je drugo tako odkritje. Prav dobro se je postavil fantič s tremi zvezdami, ki je igral Japončka.
MM
SAN JUSTO
Proslavo slovenskega narodnega praznika smo imeli v tukajšnji cerkveni dvorani, ki še nikoli ni bila tako polna Slovencev. Proslavo je pričel predsednik krajevnega odbora dr. Šimenc. Nato so bile na sporedu deklamacije priložnostnih pesmi in petje slovenske mladine. Glavni
MATIJA MAJAR ZILJSKI je marca 1848 postavil v svet idejo o Zedinjeni Sloveniji. Od njega so jo prevzeli najprej študentje, zadnji šele v Ljubljani. Zadnja leta je živel skoraj slep v Pragi, kjer je leta 1892 umrl.
Šele predstavniku slovenskega veleposlaništva Matjažu Pucu je uspelo najti kraj, kjer je pokopan naš veliki • rojak, in mu je bilo mogoče postaviti spomenik na Olšanskem pokopališču v Pragi.
govornik Rudolf Smersu v daljšem govoru orisal borbo slovenskega naroda za svobodo. S pesmijo je bila nato lepa proslava zaključena.
RAMOS MEJI A
Po slovenski maši se je vršila v župni dvorani proslava slovenskega narodnega praznika. Najprej so bili otroški nastopi, ki jih je pripravila požrtvovalna učiteljica gdč. Šemrovova. Potem je predaval o dogodkih pred 29. oktobrom M. Marolt. Po proslavi so odborniki krajevnega odseka DS poročali o društvenih zadevah. Zbralo se je na proslavi okoli 100 ljudi.
Svobodna Slovenija št. 44, 20. novembra 1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0B41 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau8rsinectis.com.ar / debel jak8',netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Tone Šušteršič, Danijel Vrečar, Veronika Godec, Anica Arnšek Magister. - STA, Radio Ognjišče.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust): obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C? 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
O
.E
FRANQUEO PACADO Cuenta N°7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska @ bariloche.com.ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20..- Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Otroška počitniška kolonija
Kot smo že sporočili, bo Zedinjena Slovenija tudi letos organizirala šolsko kolonijo v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih.
Kolonijo bo letos vodil prof. Karel Groznik s
sodelavci.
Datum kolonije bo od 2. do 14. januarja 2003.
Cena na otroka bo $ 450.- v čemer je vključen prevoz in celotna oskrba. Za družinske člane ZS imamo pripravljen poseben popust.
Prijave bomo sprejemali samo v društveni pisarni. Vabimo starše, naj že sedaj predvidevajo, da bi vpisali svoje otroke v to lepo delovanje. Ker bo zaradi težavnih okoliščin število otrok omejeno, svetujemo, da z vpisom pohitite.
Podrobnejše informacije bomo objavljali sproti.
Društvo Zedinjena Slovenija
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
19. novembra 2002
1 EURO 229,39SIT 1 U$S dolar 227,39SIT
Na razpolago je pri društveni pisarni naš
podporni bon - „Rifa" ZEDINJENE SLOVENIJE
Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli?
1. dobitek: 10 dni bivanja v Počitniškem domu dr.
Rudolfa Hanželiča v kordobskih gorah;
2. dobitek: umetniška slika priznane slovenske
umetnice;
3. dobitek: vezan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
4. dobitek: broširan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
5. dobitek:. naročnina Svobodne Slovenije za eno
leto;
6. in 7. dobitek: na izbiro tri knjige iz založbe
Zedinjene Slovenije;
8. do 10. dobitek: na izbiro ena knjiga iz založbe Zedinjene Slovenije.
Vsak od njih samo za pet pesov.
V KRATKEM NOVE SPREMEMBE NA www.sdo-sfz.com.ar
OBVESTILA
PETEK, 22. novembra:
Otroški pevsko inštrumentalni večer, ob 20. uri na Slovenski pristavi v Castelarju.
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 24. novembra:
Nedelja Kristusa Kralja. V Slovenski hiši ob 16. maša, nato igra „Barka brez ribiča".
SOBOTA, 30. novembra:
Koncert pri Slovenski kulturni akciji. Ob 20,30. uri v Slovenski hiši pojejo „Nočne pesmi" Cvetka Kopač, Ani Rode in Luka Debevec.
NEDELJA 1. decembra:
Drugi krog slovenskih predsedniških volitev.
V Našem domu v San Justo ob 8. maša Balatičeve šole, nato slovo od odhajajočih. Ob 16.30 pa igra „Mogočni prstan" in prihod sv. Miklavža.
Zaključek Prešernove šole in prihod sv. Miklavža.
SOBOTA, 7. decembra:
Posvetitev Brezmadežni in Občni zbor mladinskih organizacij, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo.
SOBOTA, 14. decembra:
Na Slovenski pristavi Veselica narodnih plesov.
NEDELJA, 15. decembra:
V Rožmanovem domu prireditev s sveto mašo in kosilom (prestavljena s 1. decembra zaradi drugega kroga slovenskih predsedniških volitev).
'M TE UBU PO ČILENSKO
Na 10. mednarodnem gledališkem festivalu Teatro A Mil, ki bo od 3. do 26. januarja 2003 v čilskem glavnem mestu Santiago de Chile, bodo uprizorili tudi slovensko dramo 'M te ubu avtorja Zorana Hočevarja. Predstavo je s čilskimi igralci režiral čilski režiser Marco Monsalve, ki bo v okviru izmenjave nato junija 2003 v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici režiral še dramo Primitivke čilskega dramatika Juana Radrigana.
OSEBNE NOVICE
Smrti: Umrl je v San Martinu Gabrijel Kranjc (81), v Carapachayu Ani Markež roj. Skarlovnik (42), v Saavedri pa Marija Božič roj. Suban (76),
Naj počivajo v miru!
Zaključek Balantičeve šole		PRODAJAM
v San Justu		CHALET
V nedeljo, 1. decembra		Z LOKALOM
ob 8. uri: zahvalna sveta maša.		po zelo nizki ceni zaradi
Po maši razdelitev spričeval in slovo od odhajajočih.		izselitve.
Ob 16,30. uri: igra „Mogočni prstan", nato prihod		Priložnost za trgovino.
sv. Miklavža.		tel: 4627-1847
Lepo vabljeni.		4627-5514
Slovenski državljan TVOJ GLAS BO ODLOČILEN
Koalicija Slovenija voli BARBARO BREZIGAR
Vsi na volišče, SKUPAJ ZMOREMO VEČ!
Odbor N.Si Argentina in Južna Amerika Odbor SDS Argentina
Mogočni prstan
otroška igra, v režiji Nevenke Godec Zupanc
Natopajo vsi otroci višjih razredov Balantičeve šole. Nedelja 1. decembra ob 16.30 Naš dom, San Justo
Nocoj je pa svetla noč, spati ni mi moč
SKA vabi RECITAL
Cvetka Kopač - Ani Rode - Luka Debevec
Velika dvorana - Slovenska hiša, sobota, 30. novembra, ob 20.30
PRAZNIK KRISTUSA KRALJA
v nedeljo, 24. novembra v cerkvi Marije Pomagaj,
Ramon L. Falcon 4158, Capital
Ob 16. uri sv. maša
po maši v dvorani igra: „Barka brez ribiča" v izvedbi gledališke skupine iz Slovenske vasi, v režiji Martina Sušnika. Delo Alejandra Casone je prevedla Marija Kutnar.
Vabita Dušnopastirstvo in Slovenska kulturna akcija
KREDITNA ZADRUGA SLOGA in MUTUAL SLOGA
Glavna pisarna: uradne ure od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure.
Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel.: 4656-6565
Pravica do dvojezičnega pouka na Koroškem
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) vztraja na pravici mlade družine v Vabnji vasi, 20 kilometrov vzhodno od Celovca na avstrijskem Koroškem, da njen otrok na tamkajšnji ljudski šoli obiskuje dvojezični pouk. Pritiske na starše „od zunaj in tudi s strani koroškega deželnega glavarja Jo-erga Haiderja", da bi svojega otroka odjavili od zakonsko zagotovljene pravice do dvojezičnega pouka, je osrednji tajnik NSKS Franc We-denig označil kot ,,poskus ustrahovanja". Obenem je Wedenig staršem izrazil popolno podporo NSKS.
Na ljudski šoli v Vabnji vasi, ki leži na območju veljavnosti zakona o dvojezičnem šolstvu, je v tem šolskem letu prvič po letu 1958 spet prijavljen otrok za dvojezični pouk. T.i. Platforma
za šolo enakih možnosti je zaradi tega med drugim z letakom svarila pred diskriminacijo enojezičnih otrok in grozečo slovenizacijo spodnje Koroške" in tako najostreje protestirala proti pouku slovenščine med rednim šolskim časom.
Koroški deželni glavar Joerg Haider je pretekli teden predstavil svoj ,,predlog za rešitev", po katerem naj bi starši otroka odjavili od dvojezičnega pouka, v zameno za to pa naj bi se mu zagotovil dodatni triurni pouk slovenščine zunaj rednega pouka. Starši so to pobudo zavrnili in za svojega otroka zahtevajo ohranitev zakonsko zagotovljene pravice do dvojezičnega pouka v rednem šolskem času.
Kakor je poudaril osrednji tajnik NSKS Wedenig, so „pristojne šolske oblasti za-
vezane, da izpolnjujejo zakone in tudi deželni glavar ne sme kratiti pravice staršev". Wedenig je še opozoril, da po informacijah NSKS na šoli in pri starših šolarjev v Vabnji vasi „ni zaznati nobenega problema glede dvojezičnega pouka in iz tega kroga ni znana nobena tožba".
Prav tako naj tudi na prireditvi združenja staršev pre-tekli teden ne bi bilo nikakršnih zahtev po spremembi sedanje prakse dvojezičnega pouka.
"Vsi poskusi, da bi prišlo do spremembe razmer pod zunanjim vplivom, so torej le samovoljne politične akcije in posegi, da bi se tako v interesu nasprotnikov napredka uveljavila protizakonita ureditev, kar pa vrhu tega nikakor ne more biti v smislu današnje Evrope, v kateri se močno pospešuje dvo- in večjezičnost", je še dodal osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig.
PO STA