Metlika 22. oktober 1974 - Leto X. - št. 10
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Veliko smo žrtvovali
Ne bi nam škodilo, če bi se kdaj pa kdaj spomnili preteklosti. Poglejmo na začetke našega podjetja. Osnovano je bilo leta
Čudno se včasih obnašamo do ljudi, ki pridejo na novo v naše podjetje. Videl sem že primere, ki jih ne bi smel videti. Tako je bilo: dobili smo novo uslužbenko, prijetno dekle, iz srednje šole. Gotovo dan pred službo vso noč ni zatisnila oči, razmišljajoč o delu, o tem, kako jo bodo sprejeli v podjetju, kako bo vestna, kaj ji bodo rekli bodoči sodelavci. Prišla je v pisarno in prvo razočaranje je bilo tu: stola, kjer naj bi sedela osem ur, ni bilo nikjer! Najbolj uren sodelavec je nato pred njenimi očmi iskal stol, ga končno našel in dekle je sedlo.
Vprašanje je, če je bila še vedno prepričana v to, da jo v podjetju res potrebujemo. Kaj ne bi stola lahko poiskali že prejšnji dan? Toda to je malenkost, ki pa je ne gre zanemariti, kajti nehote pomisli človek tudi na to, da je manjkal dekletu človek, ki bi mu povedal kaj več o podjetju, o delu, o težavah in prijetnostih. Navadno za take „nepomembne “ reči nimamo časa, se pa globoko čudimo, če zaposleni ne vedo, kdo je predsednik delavskega sveta, kaj šele, kdo je predsednik te ali one komisije. Da, naletel sem tudi na ljudi, ki še dandanašnji ne vedo, kdo je direktor našega podjetja, čeprav bivamo pod isto streho polnih osem ur na dan. Nekdo je kriv za te
1948 v Črnomlju iz majhne obrtne delavnice, ki je štela komaj 34 delavcev. Prvotni naziv podjetja je bil Belokranjka,
zdi. Toda: KDO?!
Bil pa sem še bolj neprijetno presenečen. Priznam -celo verjeti nisem mogel. Pred dnevi je prvič prikorakal skozi tovarniška vrata mlad tehnik. Res ne vem, kako so ga sprejeli prvi dan, vem pa, da je več kot deset dni spal v avtomobilu, ker stanovanja v Metliki ni mogel dobiti. In še bi spal, če se ga ne bi „usmilil“ eden izmed košarkarjev in ga je vzel pod streho. Nimam namena kogarkoli obtoževati, navajam le stvari, ki so tu - med nami. Prepričan sem, da fant ni preveč navdušen nad tem, da se mora potikati okrog po mestu, a tudi o nas vseh najbrž nima najlepše slike.
Ljudje smo različni: eni se hitro vžive v drugačno okolje, kot so ga vajeni, drugi spet so manj iznajdljivi, družabni, živahni, če ho- <| čete. Pri tem vživljanju bi posameznikom morali nuditi 2 pomoč, seveda ne v takšni ? obliki, da nekega lepega son- > čnega dne ugotovimo, kako > ta in ta ni za to in to delov- > no mesto, da se ni dovolj S vključil v kolektiv, da ne da s od sebe tistega, kar bi lahko s dal in podobno.	<
To je konec. Začetek pro- < blema je brez dvoma nekje i drugje, začetek je gotovo i tam, kjer ljudje vstopajo v < tovarno in ne tam kjer izsto- \ pajo.
sedanje ime pa je dobilo podjetje po preselitvi v Metliko leta 1956. Podjetje je naglo raslo in se širilo, a tudi število delavcev se je povečevalo. Po najnovejših podatkih smo postali podjetje, v katerem je zaposlenih krepko nad tisoč delavcev, kar vsekakor ni malo. Moram tudi priznati, da je belokranjski človek priden delavec, vesten na svojem delovnem mestu in da je naša delavka tudi dobra mati. Zato ni naključje, da se pojavlja Metlika v zapisih mnogih reporterjev, ko govore o uspehih delovnih ljudi.
Prebivalci naše občine že več kot petnajst let plačujejo samoprispevek. Podpisali so ga na referendumu ravno takrat, ko so programerji, ki so načrtovali razvoj republike in naših komun, pozabili na prebivalce tostran Gorjancev. Metlika pa je bila na previsu iz nerazvite v razvito občino. Ravno v tem času, ki ni bil lahek, so se naši ljudje odločili odvajati del osebnega dohodka za koristi skupnosti. Ta primer potrjuje resnico: manj ima človek, več lahko pričakuješ od njega. Naši ljudje so si zategnili pas v času, ko so si ga drugi že rahljali. Dejstvo, ki je vredno spoštovanja. Tudi razmišljanja.
Tako je tudi pri nas v Beti. Nismo se zadovoljili samo z razširitvijo matičnega obrata v Metliki. Celovito smo se lotili reševanja problemov zaposlenih v zunanjih obratih. Skupno smo zategnili pas. Prav se mi zdi, da nismo zanemarjali zunanjih TOZD, saj so del nas. V Dobovi, Črnomlju in Mirni peči so zrasla nova tovarniška poslopja, ki so nam v ponos, delovni človek pa se v novih prostorih počuti veliko bolje in njegova storilnost je veliko večja. Razumsko smo rešili stvari. Na nas vseh je, da se še bolj oprimemo dela in novih uspehov ne bo manjkalo.
MILAN TRAVN1KAR
Prva razočaranja
TONI GASPERIC
Tako se mi
in takšne pojave
»Kuhinjo bomo dobili...«
Zinko Kure iz TOZD Črnomelj sem najprej pobaral po tem, koliko grozdja bo letos.
„T'oliko, kolikor ga je zraslo. Nič več, nič manj," se je odrezala.
- Ste že dolgo pri BETI?
„Od vsega začetka sem pri tej hiši. Štiriindvajset let. S kolektivom sem preživela vse dobro in zlo. Bilo pa je
več slabega kot dobrega. “
- Česa se radi spominjate iz teh štiriindvajset let?
„Časa, ko smo se mučili v Črnomlju. Bili smo majhen kolektiv, a smo se zelo razumeli. Potem smo se preselili v Metliko, med bolhe. Joj, koliko jih je bilo! Nisem jih ubijala, samo otepala sem se jih, sicer bi porabila preveč časa. “
Na kakšnem delovnem mestu ste?
„Sem pregledovalka. Z delom sem zadovoljna, manj pa z osebnim dohodkom. Zaslužim 1.800 din na mesec, doma pa smo štirje. Mož dela v kmetijski zadrugi, imam pa dva sinova. “
Ste iz Črnomlja?
,,Da, in ponosna sem na to! O Metličankah nimam najboljšega mnenja. Pred leti so nas namreč podile, če smo se kaj pritoževale. Zdaj je vsekakor boljše in med Metličankami imam tudi že več prijateljic. “
- Se morda česa vese-
lite?
„Tega, da bomo dobili kuhinjo. Pa bo spet malica! Sama sicer ne bom jemala obrokov, ker moram paziti na linijo, čeprav sem že v letih, a bo hrana drugim prav prišla. “
- Kako se počutite v Črnomlju ?
„Zelo dobro, le ceste so bolj slabe. Trgovine so kar dobro založene, imamo pa tudi tržnico. “
Srečal sem že veliko zgovornih žensk, toda Zinka Kure nosi med njimi zastavo.
T. G.
Planiranje ni lahko delo
Vsak dan slišimo mnogo besed o družbenem in podjetniškem kratkoročnem in dolgoročnem planiranju. Planiramo zato, da s pomočjo „voznega reda“ vseh naših dejavnosti pridemo do zastavljenega cilja. Ta je v večini primerov povsem jasen, ni pa popolnoma znana pot, po kateri bomo prišli do cilja. Če si tako nalogo zastavimo na daljši rok, je večja verjetnost, da bo prišlo do odstopanja zaradi nepredvidenih zadev. Predvideti vse ovire pa zahteva mnogo izkušenosti in strokovnosti. Ker kljub strokovnosti planerjev prihaja do tega, da je včasih kak plan postavljen popolnoma narobe, moramo temu problemu posvetiti večjo pozornost.
Do zdaj sem povedal le nekaj splošnih misli o problemih in nalogah planiranja, v nadaljevanju pa bom skušal razčleniti planerske težave v BETI. Imamo dve letni kolekciji, po kate-
rih opredelimo celotni proizvodni program. Najlaže bi bilo izpostaviti program proizvodnje in vse faze točno tehnološko obdelati, a žal prodaja in proizvodnja izdelkov nista enakomerno razporejeni čez vse leto. Tržišče želi skoraj vsak mesec drugo vrsto izdelkov: spomladanske, letne in zimske v različnih količinah, velikostih in barvah. Organizacija proizvodnje se zaradi tega znajde pred problemom: uskladiti proizvodni proces, da bi bile proizvodne zmogljivosti čim bolje izkoriščene, ker sta od tega odvisna cena izdelka in končno dobiček.
BETI je prevelika tovarna, da bi se lahko elastično obnašala glede na potrebe tržišča, če bi hotela stoodstotno ustreči kupcem. Lahko bi namreč prišlo do neenake zasedbe zmogljivosti. Zato je včasih dobro, da nekateri delavci in stroji delajo take izdelke, pri katerih samo krijemo lastno ceno. Manikaioči do-
biček potem pokrijejo izdelki, ki so bolj konjunkturni.
Izdelke ločimo na dobre in slabe. Želimo čim več dobrih proizvodov, ki bi prinesli več denarja, toda delitev izdelkov na dobre in slabe ni tako enostavna.
Ko sprejmemo kolekcijo in na podlagi povpraševanja kupcev zahtevamo od vodstva proizvodnje, naj nam izdela določene količine v večjih, druge pa v manjših količinah, se zgodi, da nam zaradi ozkega grla v neki fazi delovnega postopka ni mogoče uresničiti plana. V tem primeru smo prisiljeni iz serije opustiti nekaj izdelkov. Opuščamo tiste izdelke, ki imajo najmanj ugodno prodajno ceno in ki se najdlje zadržujejo na ozkem grlu proizvodnje. S tem rešimo problem zastoja na vseh drugih fazah dela, šele potem lahko ugotavljamo in predvidevamo dobiček. Pri teh rešitvah je več možnosti; katero od teh _ izbrati, pa se ne da ugotoviti z navadnimi metodami.
Mnoga sodobna podjetja se že lahko pohvalijo s sodobnim planiranjem s pomočjo računalnika. Tak način dela je pokazal odlične razultate, posebno pri večjih podjetjih. Zakaj omenjam računalnik?
Naša pomladansko poletni kolekcija ima brez metraže, preje in izvoza 145 različnih modelov. Vsak izmed teh proizvodov ima drugačno stopnjo dobička, izdelujemo ga na drugačnih fazah dela (v podjetju jih je preko 40) in ima na teh fazah različne normative za porabo časa. Za vsakega od teh izdelkov je tudi drugačno povpraševanje na trgu. Od uspeš-
nosti kreacije in sprejema pravilnih količin kolekcije je potem odvisen celotni poslovni uspeh podjetja. Pojavlja se torej vprašanje: kako določiti količine za plan šestmesečne proizvodnje?
1. Izdelki morajo biti taki, da jih bo lahko prodati, se pravi, da tržišče po njih povprašuje v večji količini;
2. izdelki morajo prinesti kar najboljši dobiček;
3. proizvodne zmogljivosti morajo biti enakomerno in dc kraja zasedene;
4. obratna sredstva so omeje na.
Tem štirim zahtevam je treba časovno zadostiti ob upoštevanju 150 izdelkov in 40 delovnih faz. Za tak izračun, ki je za nas sila važen, bi potrebovali veliko ljudi, pa še ne bi mogli v doglednem času tega izračunati. Zato se poslužujemo računalniške obdelave linearnega programiranja in smo že napravili optimizacijo proizvodnje za prejšnjo in sedanjo kolekcijo. Rezultati gotovo ne bodo izostali.
NIKOLA PODREBARAC
Skrb za zdravo okolje naj bo skrb vseh nas. Ob pogledu na neurejeno smetišče, kakršno je tole na sliki, pa ne bi smeli biti ravnodušni. Živimo v okolju, kakršnega s. ami naredimo!
------------------------N
Zlata Košuta
Na	Beograjskem
sejmu, ki je bil med 7. in 14. oktobrom, je BETI dobila lepo priznanje: ZLATO KOŠUTO. Zasluga za zlati kipec gre predvsem našim kreatorkam v Ljubljani, zato jim iskreno čestitamo!
Delovni vsakdan v TOZD Mirna peč. Četudi je delo enolično, morajo biti ljudje za strojem zbrani
Nova oblika
Pripravljamo nov katalog za izdelke pomladno poletne kolekcije 75. Katalog bo nekoliko večji od lanskega, ker bo v njem dvakrat več modelov, tiskala ga bo tiskarna DELO, likovno rešitev pa bo izdelala ekonomsko propagandna služba Pavlihe. Katalog bo izdelan do sejma mode v Ljubljani.
Vsak bo dobil
Koledarji za prihodnje leto bodo drugačni kot prejšnji. Odločili smo se za koledar z reprodukcijami umetniških slik, ker je to ceneje. Koledar bo dobil vsak zaposleni. Prej so bile glede tega pripombe.
Prepovedati kajenje v delovnih prostorih
Tobačni dim je vzrok poklicnih obolenj, hkrati pa pogost povzročitelj poškodb pri delu - Odvržen
čik je zanetil tudi že marsikateri požar
Veliko delovnih organizacij je že sprejelo sklep o prepovedi kajenja v prostorih, kjer delajo tudi nekadilci, kot na vseh sestankih. Za tako potezo so se delovni ljudje odločili iz več razlogov. Predvsem zato, ker je ugotovljeno, da kajenje povzroča ali pospešuje razvoj nekaterih poklicnih obolenj na dihalnih organih, često pa je tudi vzrok mnogih uničujočih požarov.
Z gotovostjo lahko trdimo (dokazano z znanstvenimi raziskavami), da kajenje vpliva na pojav raznih težkih obolenj, med katerimi so najbolj vidna in znana obolenja na dijjalnih organih in na srčno ožiljnem sistemu. Kajenje povzroča raka na pljučih, bronhitis, arteriosklerozo, visok krvni pritisk, srčni infarkt, čir na želodcu in dvanajsterniku, manjša ostrino vida, pri moških pa povzroča tudi impotenco. Mnogi tega ne verjamejo, priznavajo pa, da so hudi kadilci nemirni, živčno napeti. Iz prakse vemo, da so to tudi glavni vzroki poškodb pri delu.
Znano je, da kadilci ne samo enkrat zbolijo za omenjenimi boleznimi, in da tudi dalj časa ostanejo nesposobni za delo. Stroški njihovega zdravljenja so zato večji od doprinosa zdravstvenemu zavarovanju, to pa pomeni, da trošijo sreds#h skupnosti. S tem preneha kajenje biti osebna zadeva.
Kajenje slabo vpliva tudi na
nekadilce, ki so prisiljeni vdihavati cigaretni dim. Če dela nekadilec skupaj s kadilcem ali sedi na sestanku z več kadilci, vdihava toliko dima, kot da bi sam pokadil deset cigaret na dan.
Industrijski prah vse pogosteje obtožujemo kot povzročitelja raznih poklicnih obolenj, gotovo pa ni slučaj, daje večina delavcev s poklicnimi obolenji iz vrst kadilcev. Nesmiselna je vsaka borba z industrijskim prahom in dimom, če pa hkrati dopuščamo, da kadilci sebe in druge zavestno zastrupljajo s tobačnim dimom, ki je mnogo bolj škodljiv od vseh industrijskih dimov.
Ko pa govorimo o škodljivem vplivu tobačnega dima na nekadilce, ne smemo prezreti še psihološke plati zadeve. Iz analiz številnih nezgod pri delu je ugotovljeno, da so nastale zaradi naglega zmanjšanja pazljivosti pri delu, napetosti in podobnih reakcij. Te pa so nastale zaradi tega, ker nekateri ne prenašajo cigaretnega smradu. Kadilci bi zato morali upoštevati, da nekateri ljudje psihično in fizično ne prenašajo tobakovega dima.
Prav tako pa ne kaže pozabiti, da so odvrženi cigaretni ■ ogorki tudi najčešče vzrok velikih požarov, ki so uničili že velikanska skladišča, obrate in tudi tovarne. Nastala škoda je bila ogromna.
BOJAN CIMERMAN
=iiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
Čeravno nisem hotela, sem primorana odgovoriti na pogovor, ki je bil objavljen v Vezilu 15. septembra, ker sem preveč prizadeta zaradi bolniške. Verjetno ni bil kriv samo Toni, ampak še kdo drug. Pogovor, ki sem ga imela s Tonijem Gašperi-čem, ni toen, zato ga delno
lahko delale, pa zamujajo službo ali gredo z dela predčasno domov zaradi prekrokanih noči. Vse to se lahko vidi in ugotovi že po dosežku norme. Četudi bolu-jem, se ne zgodi, da ne bi dosegla norme in mislim, da mi tega ne sme nihče očitati.
1 Prejeli smo ugovor
| popravljam. Piše, da me ni 1 izbral za pogovor, ker bi iz-1 stopala, ampak zato, ker | sem klepetala z mladimi i dekleti. Nič ni napisal, da | sem (klepetala) se pogovaija-| la med MALICO in ne med = delovnim časom.
| Da sem v lanskem letu I izostala toliko dni z dela, je § popolnoma upravičeno, ker I sem resnično bolna (ne sa-i mo za tiste bolezni, ki sem | jih povedala, ampak imam | tudi druge bolezni, o katerih 1 pa ne bi rada razpravljala v | Vezilu, ker se mi to ne zdi § pametno). Mojo bolezen la-I hko potrdi zdravnik z zdrav-1 niškim spričevalom. Res je,
1 da ni nihče dolžan delati na-1 mesto drugega, res pa je tu-1 di, da je precej mladih, ki bi
S
iiiiinmiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zato prosim, da se moje pismo v celoti objavi v Vezilu.
SLAVKA BRINJEVEC
PRIPIS: Objavljeno! Želim, da bi čimpreje ozdraveli. Podpisani izjavljam, daje tovarišica Brinjevec resnično klepetala med malico. Iskrene čestitke za doseganje norme. V kratkem pričakujem pismo: oglasila se bodo dekleta, ki bodo trdila, da ne zamujajo službe, ker bi prejšnji dan krokale. To lahko dokažejo z zdravniškim spričevalom. Smili se mi zdravnik: najbrž ne bo delal nič drugega kot pisal spričevala. Navsezadnje je pa tudi to delo.
TONI GAŠPERIČ
MARIJA FLAJNIK je letos uspešno končala poklicno šolo. Prvi mesec sedi za strojem in ima že kopico načrtov.
— Delam z dvoigelnim strojem.
„Kaj boš storila s prvo plačo? “
— Domačim bom kaj kupila. Vsakemu kaj malega. Pa sodelavkam bom dala za pijačo. Tako, pravijo, mora biti.
mo, drugače je ne bi.
„Kako si se odločila za šolo? “
— Že od nekdaj me veseli šivanje. Najprej sem mislila postati šivilja za vrhnja oblačila. No, pa je drugače naneslo.
„Bi dekletom svetovala vpis v šolo? “
— Vsekakor! Naučiš se šivati, krojiti. Vse. Potem si lahko doma veliko narediš. Tudi iz revij se znajdeš. Znaš
Šivilja
„In kaj bo ostalo tebi? “
— Moj del bo ostal na hranilni knjižici. Načrtov imam toliko, da bo za vse premalo denarja. Pa drug mesec!
„Nisi Črnomaljka? “
— Ne. Doma sem iz Dra-gatuša. V službo se vozim. Vsak dan. Dobro je to organizirano. Lahko se peljem z rednim avtobusom ali pa z delavskim.
„Si se veliko naučila v poklicni šoli? “
— Ogromno. Stroj obvladam popolnoma. Tega sem se naučila pri praktičnem pouku. Tako dosegam nor-
brati kroje.
„Delaš v mladinski organizaciji? “
— Ko sem prišla na delovno mesto, me ni nihče vprašal po tovrstni dejavnosti. Doma, v Dragatušu, delam. Sem sekretarka naše mladinske organizacije.
„In kaj počenjate na vasi? “
— Veliko sestankov je. Pripravili smo več pohodov, načrtujemo delo za v bodo-
°e„Bo šlo? “
-Bo!
TONI GAŠPERIČ
I
4
I
4
I
5
4
4
4
*4
*4
O mladih iz Dobove
Drugo leto teče, odkar smo v Dobovi ustanovili mladinski aktiv. Več kot polovica letošnjega leta je za nami in ob pregledu dela smo ugotovili, da smo bili doslej dovolj delavni. Redno smo imeli sestanke, izpolnjevali smo program Zveze mladine občine Brežice, razen tega smo se udeleževali tudi sestankov mladinske konference v Brežicah.
Naš aktiv je ob letošnjem dnevu žena pripravil modno revijo in pester spored; maja sta Milena in Jožica Polovič obiskovali politično šolo in jo tudi uspešno končali. Člani našega aktiva so se udeležili svečanosti v Trbovljah, ki je bila 1. junija, Milena Polovič pa je 'bila tudi na pohodu po poteh Kozjanskega odreda. Dogovorili smo se tudi, da bomo najbolj delovne
Ustni časopis
Uredništvo DELA je napovedalo v soboto, 12. oktobra, ustni časopis v Metliki ob 30-letnici ustanovitve Društva novinarjev. Zaradi slabe obveščenosti, deloma pa zaradi zelo slabega vremena, s prireditvijo ni bilo nič. Dvorana je bila prazna.
in zaslužne člane naše organizacije sprejeli v Zvezo komunistov.
Trenutno se pripravljamo na športne igre v počastitev občinskega praznika. Tekmovali bomo v teku, streljanju z zračno puško in v mini golfu. Letos računamo tudi na izlet, in sicer na Lisco. Imamo še veliko načrtov. Upamo, da jih bomo uresničili, kajti naša predsednica Milena Gerjevič je zelo prizadevna.
MILENA ANTONČIČ
^Obemai
manjka...
Ko smo Boža Starove-škega, vodjo TOZD v Dobovi pobarali, kako da je od njih tako malo napisanega v VEZILU, je zabelil: „Vam manjka gradiva, nam pa dela. Mislim, da smo bot. “
Kristina Klemenčič že trinajst let dela v mimopeški BETI. Je med najstarejšimi delavkami, ima veliko izkušenj, zato njeno mnenje cenijo. (Foto: Ria Bačer)
Meri Zajc, delegatka v brežiški občinski skupščini, dobiva toliko gradiva, da ga komaj drži v rokah. Vse to bi morala podrobno prebrati. Kdaj? Ob odgovornem delu v dobovski TOZD in gospodinjskih opravkih? Nujno je za delegate uvesti skrajšane in jedrnate informacije. (Foto: R. Bačer
Hitimo	1
z vso natančnostjo |
irHiniiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiMiiimmiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiNiiiiiiiiiimiiMiimiiMiiiiiiiiiiii
Na področju splošne organizacije smo začeli uresničevati postavljene naloge. Programi dela so narejeni in z birojem skušamo uskladiti zadeve, ki niso bile rešene v prvem polletju. Tu gre predvsem za program preventivne sanacije in za dokončno razčiščenje nekaterih vprašanj v zvezi z metodologijo obračuna in delitve dohodka po TOZD. Nerešena so predvsem nekatera tehnično operativna vprašanja, medtem ko je zasnova popolnoma jasna in jo je že potrdil delavski svet OZD.
Za sezono pomlad-poletje 1975 je narejena optimizacija proizvodnega programa. Prvi izračuni bodo predstavljeni vodstvu marketing sektorja in tehničnega sektorja že prvi teden oktobra, po morebitnih pripombah in popravkih na tem
sestanku pa bo optimizacija dobila končno obliko. Kot je znano, je namen optimizacije proizvodno prodajnega programa, da dosežemo čim boljše uspehe na tržišču, hkrati pa, da bi kar najbolje izkoristili strojni park podjetja.
Za zdaj izvajamo optimizacijo na ravni podjetja kot celote, pozneje pa bomo prešli na vsako TOZD in nato še za celotno podjetje. Oddelek za splošno organizacijo trenutno dela še druge stvari, kot na primer: dopolnjuje opis delovnih mest, bavi se z mikroorganizacijo poslovanja, izdeluje program racionalizacije postopkov in organizacije dela za vse proizvodne faze.
Za rešitev nekaterih naštetih zadev začasno posnemamo
stanje obračuna in izplačila OD, razen tega je v izdelavi organizacijski predpis o poslovanju tehničnega in marketing sektorja, vštevši razvojni uvozno-iz-vozni oddelek v Ljubljani.
V okviru ERC poteka delo po postavljenem progra u. Obdelava na računalniku je terminsko razčlenjena, narejen pa je tudi rokovni načrt uvajanja posameznih obdelav. Grobi terminski plan okvirno določa čas uvajanja posameznih področij obdelav, preostala področja obdelav pa smo uvrstili v tri skupine, ki se med seboj dopolnjujejo. Te skupine so: 1. personalna evidenca in obračun OD, nabava in skladiščenje surovin in pomožnega materiala;
2. priprava dela in krmiljenje proizvodnje;
3. obračun stroškov, plan in analize, finančno knjigovodstvo.
S temi področji bomo zajeli celotno poslovanje podjetja. Vzporedno s tem pa uvajamo linearno programiranje v računskem centru. Tako bomo še letos optimizacijo proizvodnega programa delali na našem računalniku. Za naš center in za podjetje bo to velika pridobitev.
Veliko pozornost smo pri vsem delu posvečali natančnosti in pravilnemu pretoku informacij. Nadzor smo še poostrili in rezultati so boljši. Čeprav kadrovsko naš oddelek ni zadovoljivo zaseden, bomo naloge do konca leta v redu opravili.
NIKOLA LADIKA
Kronika
Septembra so se zaposlili v DSSS: Vladimir Sever, Zdenka Volarič in Nada Brodarič. Odšel je Anton Stepan.
V pletilnici je nova sodelavka Nedeljka Zorič, kolektiv pa je zapustil Ivan Molek.
V barvarni so novi: Anton Štefanič, Ivan Razumič, Jože Malič, Niko Jakljič, Niko Ra-doš, Nikola Kolenac in Ivan Kočevar. Odšel je Janez Slane.
V TOZD kodranka sta prišla Stevo Žakula in Branko Rado-ševič, odšli pa so: Božidar Barbič, Nada Kordič in Mira Tuci-bat.
V konfekciji so se zaposlili: Biserka Župan, Biserka Petrina, Nada Jaklivič, Nada Jankovič in Franc Žugelj. Odšli so: Milena Štefanič, Marija Režek in Ljubica Hrnjak.
V Črnomlju sem vprašal po prizadevni delavki, potem mi je Tone pripeljal Sofijo Miler.
„Ste prvi, ki me je pohvalil,“je najprej povedala.
— Ne hvalim vas jaz, tako so mi rekli,“ sem ji odgovoril in jo prosil, naj pove kratek življenjepis.
„Rojena sem bila v Rodinah. Doma smo bili trije otroci, ki smo se pozneje raztepli. Sestra živi v Črnomlju, brat v Jerneji vasi. Po osnovni šoli sem se zaposlila v BETI. V Metliki sem delala pet let, zdaj pa sem pol leta v Črnomlju. Poročena sem
Na enem stroju več
I V • V
zasluziš
in imam dva otroka. Sin je vajenec v Jugotehniki, hčerka hodi v četrti razred. Mož je avtoprevoznik pri podjetju Begrad. Poleti še kar zasluži, pozimi pa ne veliko."
— Kakšno delo opravljate?
„Žal nimam kvalifikacije. Ni bilo priložnosti. Preden sem prišla v BETI, so bili razni tečaji, potem nič več. Čeprav nisem med najmlajšimi, bi se udeležila tečaja, če bi bil v Črnomlju."
— Ste z delom zadovoljni?
„Po mojem so norme previsoke. Moram zelo delati, zelo. Izdelki se preveč menjajo in dokler se ne privadiš novemu, gre počasi. Zadnje čase nam tudi večkrat zmanjka materiala. Je potrebno, da nas tako pogosto premeščajo s stroja na stroj? “
— Ste veliko bolni?
„V posteljo grem le,
če je huda sila. Nikoli se ne pretvarjam."
— In vaš zaslužek?
„Na izplačilni dan v
mesecu dobim v ovojnici dva tisoč dinarjev. Včasih malo več, včasih tudi manj. V Metliki je bil zaslužek boljši. Zaslužila sem več, ker sem zmeraj delala na istem stroju."
TONI GAŠPERIČ
Človek nima nič proti, če se ljudje tiščijo pred tovarnicami vrati, neodgovorno pa je, ko se zaposleni prerivajo znotraj tovarniških vrat, navadno že pred 14. uro.
REVIJA V BEOGRADU
7. oktobra je priredila BETI v beograjsKem hotelu Jugoslavija veliko modno revijo, na kateri smo pokazali nove izdelke in modele: žensko perilo, bluze, maje in hlače, obleke iz diolen lofta, spalne srajce in pižame. Sodelovali so beograjski manekeni in balerine, napovedoval je Miča Orlo-vič, peli pa so Srdjan in Buco, Bisera Velentanlič in Cune Gojkovič. Za slovensko poživitev prireditve so poskrbeli Veseli planšarji.
Bitka za boljšo kvaliteto
v
Na žalost se napake pokažejo prepozno, zato bo treba uvesti pravo kontrolo polizdelkov in izdelkov
Če • podrobneje pogledamo kvaliteto naših polizdelkov in izdelkov, lahko ugotovimo, da kakovost ni zadovoljiva ob upoštevanju norm v tovarni. Pri nas imamo le improvizirano kontrolo kvalitete, medtem ko resnične ocene kvalitete žal ne poznamo. Za primer navajam, kako v praksi poteka kontrola kvalitete.
Surovo pletivo, kupljeno v tujini, sploh ne pregledujemo. Naše barvano, tiskano in beljeno pletivo, ki ga oplemenjujejo pri kooperantih, se v gotovem
stanju ne kontrolira. Prav tako nihče ne pregleduje barvanega in beljenega pletiva, oplemenitenega pri nas v BETI.
Tako ne vemo za nobeno balo gotovega pletiva, kakšne kvalitete je. Ko gre taka bala v konfekcijo menimo, da je najboljše kakovosti, a šele nato odkrivamo napake! Takrat je prepozno in krivca ne moremo odkriti. Ta pa bi moral trpeti zaradi nekvalitetne proizvodnje.
Brez adjustirnice, kjer bi kontrolirali stoodstotno pletivo, bomo imeli zmeraj napake. Moramo kontrolirati polizdelke in izdelke, da bi bili na jasnem o kvaliteti, potem bomo tudi pravilno plačani za tisto, kar smo vložili v izdelek. V praksi pa je drugače.
Človek dobi občutek, kot da je kvaliteta stvar nekoga drugega in ne nas samih. Strokovni vodilni kader v TOZD, ki je za
to odgovoren in plačan, bi moral več narediti, ne pa se izgovarjati, da je napaka lahko iz prejšnje delovne faze in podobno. Taka stališča so znana in diše po liniji najmanjšega odpora. Laže se je izgovarjati kot odpraviti napako. Vemo tudi, da je slaba kvaliteta navadno odraz nezdravega stanja v proizvodnji: malomarnost, bojazen, da se ne bi komu zameril, beg od odgovornosti, nekontroli-ranja-zaposlenih itd.
Naše težave lahko rešimo samo mi, saj menda zato prihajamo na delo. Naj ob koncu zapišemo še to: tudi sklep, sprejet na seji tehničnega sektorja o materialnih odškodninah tovarne, bi morali izvajati brez popuščanja. Brez poštenega dela nismo upravičeni zahtevati poštenega plačila.
Direktor SKK: ANGEL PROŠEV
čMiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiMiiiMMiiimiiiiimmiiiimiiimiiiiiiMiiiNiiiiiMiiMiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimimi=
Nujen je avtobus!
iiiiiiiiiiimiiiimiiiMiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiš
„Bo kaj dobrega? dobovske menze.
Bo, ker kuha Karlina Dežman. Posnetek je iz
Med približno 150 zaposlenimi v TOZD Dobova je velika večina žensk. Delajo v dveh izmenah, na delo pa prihajajo tudi iz drugih krajev. Ker delavke popoldanske izmene iz Župelevca nimajo avtobusa, se vozijo v službo s kolesi, z motorji ali pač, kakor katera ve in zna.
Ob vremenu, kakšno je letošnjo jesen, prihajajo te delavke v službo večkrat premočene do kože. Na radiatorjih sušijo potem obleko, da se zvečer lahko odpeljejo suhe domov. Mimogrede pa vseeno staknejo prehlad, pa še druge bolezni.
Iz BETI je 17 zaposlenih zaradi tega prizadetih, več pa jih je še v drugih dobovskih podjetjih. Delavci zato želijo, da bi čimprej uvedli prevoz. Ta'želja je več kot upravičena tudi iz gospodarskih razlogov. Ugotav-
ljajo namreč, daje precej bolniške. V septembru so na primer v TOZD BETI Dobova plačali za bolniško 9.330 din. Oktobra ne računajo na nič manjši znesek, ampak obratno. Da je temu predvsem krivo vreme in bolezni, pove primerjava s poletnimi meseci. Avgusta so jih boleznine zaposlenih veljale samo 6.200 din, nekatere prejšnje mesece pa še dosti manj.
Med krajevno pereče probleme štejejo v Dobovi še vodovod, asfalt, vrtec in pa dolgoletno bolečo točko: zobno ambulanto. Ker v kraju ni zobozdravnika, ga morajo občani iskati v Brežicah, tam pa so take vrste, da se nihče ne odloči za čakanje, če res ni hude sile. Posledica je, da občanom zobje propadajo. Z zobmi vre$ pa tudi zdravje.
R.B.
Za tiste, ki niso bili zraven: mala modna revija v sliki, ki prikazuje modele BETI iz nove kolekcije. Manekenke so: Katja, Martina in Neda, moške modele prikazuje Stevica, otroške pa Tomi in Jasminka. Z besedo je kupcem modele predstavljal Toni Gašperič.
Beti : Maribor 91 : 76
X
BETI : KOVINOTEHNA 109 : 77
Igrišče na Pungartu. Pred 800 gledalci sta odlično sodila brata Kavčič iz Ljubljane.
Naši fantje so zaigrali lepo, od časa do časa atraktivno, da
FRUCTAL■
63:92
BETI
„Dajmo, fantje!1' Takih klicev ne manjka, kadar so na tekmah domači navijači. In to se redno dogaja. Metličani so ponosni na svojo košarkarsko ekipo.
Sodila sta Strikberger in Hojs.
Lepa tekma, vredna II. zvezne lige. Naši fantje so vodili vseskozi in so na koncu popolnoma razbili domačine. Odlična je bila vsa ekipa Beti.
FRUCTAL: Muhič 4, Zorn-11, Likar 6, Slokar M. 14, Biber 2, A. Slokar 12, Ozelec 4, Ciglič 10.
BETI: Murko 9, Vergot Ž. 8, La-lič 18, Dautovič 19, Rožič 12, Me-dek 25, Arbutina 2.
Belokranjski
abonma?
Pri temeljni kulturni skupnosti razmišljajo, da bi skupaj s Črnomaljci uvedli abonma za gostovanja poklicnih gledališč. Tako bi prihranili nekaj denarja, pa tudi organizacija prireditev bi bila lahko boljša. Abonmajske vstopnice naj bi nabavilo tudi čimveč zaposlenih iz BETI.
METLIKA 74 - LOKA 74
75:60
Derbi Dolenjske, ki je po pravici pripadel gostom. Najboljši od Metličanov je bil Popovič, ki je dosegel 25 košev. Malo slabši je bil Guštin s 15 koši, Predovič z 10 in Cej s 13.
Tudi drugo tekmo z Dolenjskimi Toplicami so Metličani izgubili, in sicer z rezultatom 73:70. Kljub temu so se izkazali: Prevalšek 22, Guštin 18, Predovič 13, Cej 13, Mi-lek 11.
MARLES:BETI 78 : 77
Gledalcev je bilo 500. Sodila pa sta Rus in Lotrič. Dobra igra in stotica.
Zmaga je bila zagotovljena že na samem začetku in je bil zato konec igre namenjen predvsem gledalcem. Sodnika nista bila korektna, še posebno ga je „biksal“ Rus, za katerega mirne
Sodila sta Šuster iz Celja in Stvarnik iz Zagorja. Gledalcev je bilo nekaj več kot petdeset.
Vreme je bilo grdo. Deževno in hladno. Beti je vodila ves čas, četudi so se domačini na vse viže trudili osvojiti točki. Pri tem so se posluževali tudi najbolj grobih prekrškov, sodnika
duše trdimo, da ne mara naše ekipe.
KOVINOTEHNA: Sabolički 25, Erjavec 8, Jerič 8, Sagadin Ž. 10, Jug 4, Sagadin 8, Kralj 4.
BETI: Vergot T. 4, Murko 7, Kosovac 4, Gršič 2, Vergot Ž. 4, Jezerinac 8, Lalič 18, Davto-vič 16, Rožič 6, Medek 34, Arbutina 4, Jankovič 2.
pa sta lepo molčala.
RADENSKA: Pintarič 9, M. Behek 9, A. Behek 14, Mavko 1, Picko 2, Rogan 2, Beltran 14, A. Orožen 10.
BETI: Murko 4, Vergot T. 5, Lalič 18, Davtovič 27, Rožič 7, Medek 7, Arbutina 6.
Sodila sta K. Brumen in Rad-milovič.
Metličani so izgubili tekmo in tako možnost osvojiti prvo mesto v ligi. Porazu sta botrovala tudi sodnika, ki sta v zadnjih minutah igre dosodila nekaj odločilnih žog domačinom. Metličani so sicer vodili skozi celo tekmo, le zadnji dve minuti ni šlo vse po sreči.
MARLES: Butkovič 9, Č. Ajcagič 5, Lavrenčič 2, Juren-čič 20, Janežič 20, Pekonja 14, Smaka 22.
BETI: Murko 10, Kosovac 2, Vergot Ž., Jazerinac 17, Lalič 12, Dautovič 15, Arbutina 4, Medek 17.
so gledalci uživali v lepi igri. Tudi Mariborčani niso bili slabi, a so jih domačini v drugem polčasu nadigrali.
MARIBOR: Benet 2, Vilfan 21, Kuntu 16, Vezjak 6, Zajc 3, Weldt 3, Dobrin 8, Lovše 17.
BETI: Murko 18, Kosovac 20, Jezerinac 24, Dautovič 8, Medek 24, Vergot Ž. 4.
BETI ■ Savsko naselje 90:60
Mladi igralci so dosegli lep uspeh. Največ zaslug za zmago imata trener Popovič in Gršič, ki je dosegel 44 košev. Dobri so bili še Jankovič 20, Kremesec 12 in Orlič 10.
STE VIC A MEDEK
Kočevje * BETI (mlad.) 73:70
Mladinci Beti, ki nastopajo v svoji ligi, tokrat niso zmagali, četudi so pokazali zelo lepo igro. Najlepšo doslej! Najboljši so bili: Jankovič 21, Gršič 18 in Orlič 15.
BETI:LESONIT 134 : 83
Pred tristo gledalci sta dobro sodila Kolendo in Bolka.
Spet stotica in rekordna zmaga ter 56 Medekovih košev. Gledalci so bili več kot zadovoljni.
LESONIT: Kovačič I. 4, Zidar 15, Maljevac 17, Jenko 2,
Maljevac I. 20, Potočnik 8, Kožman 17.
BETI: Vergot T. 9, Murko, Kosovac 2, Gršič 2, Vergot Ž. 16, Jezerinac 6, Davtovič 22, Rožič 8, Arbutina, Medek 56, Jankovič 2.
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bračika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni uredni: Toni Gašperič, tehnična urednica: Ria Bačer. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZI LO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.
Radenska : Beti 61 : 74