JUUlUJUuaUu [li nsmrnm LETO V. LJUBLJANA, MARCA 1964 ŠTEVILKA 3 Upravljanje včeraj in jutri ZA NAMI JE OBDOBJE DVELETNEGA DELA UPRAVLJANJA V PODJETJU. STOJIMO PRED NOVIMI VOLITVAMI V ORGANE UPRAVLJANJA IN JE PRAV, DA SI NA KRATKO PRIKLIČEMO V SPOMIN NAŠE DELO, USPEHE IN NEUSPEHE TER SI NA OSNOVI IZKUŠENJ ZAČRTAMO NOVO POT BODOČIH PROI ZV A J ALCE V-UPRA VLJ AV CEV. V LETU 1963 SMO ZLASTI VLAGALI SREDSTVA ZA PRIHODNJA LETA Težko je biti sodnik in tožnik svojega dela ter dajati pravilno oceno bodisi o delu ali o nedelu, storjenem v obdobju naše mandatne dobe. Napačno bi bilo ocenjevati delo v gospodarjenju s podjetjem samo enostransko. Cesto pa ob letni bilanci ugotavljamo glede na ostanek čistega dohodka, skladov in osebnih dohodkov uspešnost dela podjetja (kar je lahko pravilna ali napačna ocena). Oglejmo si, kako smo gospodarili. Z rezultati 1962. leta smo bili lahko docela zadovoljni, še tembolj, če upoštevamo prehodno obdobje med fakturirano in vnovčeno realizacijo, kar je imelo nekoliko vpliva na višino ostanka čistega dohodka. Vedno večji porast materialnih stroškov, vedno večja konkurenca na domačem in tujem tržišču ter s tem v zvezi zmanjševanje cen naših proizvodov je v letošnjem letu pustilo svoj delež tudi pri ugotavljanju končnega uspeha. Če hočemo hoditi z odprtimi očmi po tovarni, lahko vidimo, koliko smo investirali. Te investicije so bile nujne. če k temu prištejemo še večje osebne dohodke, lahko res rečemo, da smo naložili naš dinar za prihodnje leto. Naša največja dolžnost pa je to izkoristiti, da nam bo vloženi dinar prinesel to, kar smo planirali, ko smo ga vlagali. KOMISIJE NISO V CELOTI ZADOVOLJILE Ko govorimo o komisijah pri raznih organih, si jih često predstavljamo kot osnovno celico upravljanja, ki je najbolj približana problemom specifične dejavnosti, seveda namenu, za katerega je ustanovljena. Niso bile ustanovljene z namenom samostojnega odločanja, pač pa zato, da bi nudile čimvečjo strokovno pomoč. DS PE/S ali pa UOP in DSP bi si le težko ustvarjali strokovno mnenje na tako širokem področju, kot to zahteva njihovo delo. često smo lahko opazili, da prav te osnovne celice niso odigrale vloge pobudnikov novih idej in spodbujale za boljše delo v upravljanju — gospodarjenju. Smo v fazi, ko ni dovolj, da opravimo samo tisto, kar moramo, pač pa da se prilagodimo tempu in razvoju proizvodnih odnosov in da smo pobudniki vsega dogajanja. Ni dovolj, da samo ugotavljamo že zastarela dejstva, temveč je ena glavnih nalog proučevanje dejstev, tako da se nam slabosti ne bodo ponavljale ali pa da bomo vedeli, zakaj smo posamezne uspehe dosegli. VEČJE SODELOVANJE STROKOVNIH SLUŽB IN STROKOVNJAKOV Z ORGANI UPRAVLJANJA Komisije se morajo pri svojem delu posluževati strokovnih služb in strokovnjakov v podjetju, da bi svoje delo opravile kvalitetno in na visoki ravni. Strokovne službe so jim dolžne pomagati, jim dajati podatke in drugo gradivo, ki ga potrebujejo za svoje delo. Prav tako morajo sodelo- vati s komisijami pri izvajanju ukrepov, za katere so komisije pooblaščene. VEČ POZORNOSTI EKONOMIKI, RENTABILNOSTI IN PRODUKTIVNOSTI Pregled organizacije proizvodnje je pokazal precej pomanjkljivosti, ki še niso v celoti odpravljene, n. pr. iskanje najboljših tehnoloških postopkov, ki so sedaj osvetljeni ne samo s tehnične, temveč tudi z ekonomske strani, medsebojno penaliziranje zaradi zamujanja rokovnih izdelav, prepočasne finalizacije in povečevanje nedokončane proizvodnje, dosledno uvajanje druge izmene na vseh proizvodnih delovnih mestih glede na višino proizvodnih stroškov in izkoriščanja strojnega parka, uvedba intenzivne borbe za hitro finali-zacijo, z mesečnimi pregledi zaključnih nalogov, s planiranimi proizvodnimi in finančnimi zadolžitvami proizvodnih enot, oziraje se na cene notranjega in zunanjega tržišča itd. Gorazd Sotler: Pomlad ŠE SO REZERVE V PROIZVODNJI! Res je, da so zadnja leta v našem podjetju zabeleženi ogromni skoki in da smo to lahko dosegli samo z velikimi napori in s sodelovanjem slehernega litostroj-čana. Res pa je tudi to, da se nam iz dneva v dan odkrivajo nove rezerve in ne smemo dopustiti, da teh ne bi izkoristili in si s tem ustvarili boljše in lažje pogoje za delo ter si s tem odrezali tudi boljši kos kruha. Posebno skrb bo potrebno v bodoče posvetiti razvoju podjetja in ustanoviti zato posebni oddelek. Potrebno je najti večjo razširjenost gledanj na razvijanje posameznih proizvodov v odnosu na celoten razvoj podjetja in njegovo programsko usmeritev. Z uvedbo večje specializacije in tipizacije v proizvodnji, s prehodom na zahtevnejšo proizvodnjo z večjo stopnjo obdelave, s prodajo proizvodov, kjer je vlože- nega več umskega dela, nam bo pot v svet bolj odprta in lažja. DOSEČI ČIMVEČJE SODELOVANJE Z OSTALIMI PODJETJI Vse večje združevanje zahodnega tržišča, velika delitev dela in veliki ekonomski pritiski tržišča na naša podjetja, narekujejo večje povezovanje med podjetji ter njihovo večjo specializacijo. Nujnost uveljavljanja naših podjetij na zunanjih tržiščih nam narekuje, da se v naši družbi prilagodimo nujnemu procesu integracije, kooperacije, sodelovanja ali kakorkoli hočemo že to imenovati. V tem pogledu smo napravili korak naprej, saj z uspehom sodelujemo z vrsto podjetij ne samo v republiki, ampak celo izven nje. Ne smemo pa se uspavati, ker ta korak še daleč ni zadovoljiv. Samo tehnološko sodelovanje s tem ali onim podjetjem, zavodom, združenjem ali ustanovo nam lahko prinese ogromne koristi. Začrtana pot je vsekakor pravilna in jo je treba nadaljevati. STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE — NAJVEČJI POROK ZA USPEH Ne smemo reči, da so bili dosedanji načini nagrajevanja slabi ali celo destimulativni. Ne, imeli smo sistem, ki nam je zelo ustrezal, bil stimulativen in bil vezan na nam dobro poznane faktorje — ekonomičnost, rentabilnost in produktivnost. Tudi končni letni obračuni niso odstopali, kar je potrditev za pravilno politiko stimulacije za uspeh, ki je bil dosežen v enoti in celem podjetju. Vsakoletno povišanje proizvodnega plana ter s tem tudi povišanje plačnega fonda se nam je pojavilo kot gibljivi del za večjo stimulativno osnovo. V današnji dobi decentralizacije delitve dohodka je potrebno napraviti kvalitetno spremembo v njegovi delitvi, tako da preidemo globlje v korenine popolne decentralizacije, da si v okviru enot in sektorjev najdemo instrumente notranje delitve. Preiti bomo morali na obračune osebnih dohodkov na tako imenovane obračunske enote, kar bo imelo za posledico večjo zainteresiranost neposrednih proizvajalcev glede na uspeh čim manjše enote. NENEHNA SKRB ZA DVIG STANDARDA ENA GLAVNIH NALOG UPRAVLJAVCEV Smo v obdobju, ko nam večji standard lahko prinese samo večja produktivnost dela in boljše gospodarjenje s sredstvi, ki so nam dana v upravljanje. Često pri tako pestrem delu ter nenehni težnji za čimvečjo in boljšo proizvodnjo tudi nekoliko pozabljamo na osnovno dejstvo, da so vsa naša prizadevanja prav za to, da si ustvarimo boljše življenjske pogoje. Večkrat pa se ustrašimo tudi tega, da so problemi glavnih postavk družbenega standarda tako veliki, da so skoraj nerešljivi. Glavna težava je predvsem nerešen stanovanjski problem. Res je, da gradimo neprekinjeno, vendar nam ta gradnja pokriva samo novona- stale probleme, medtem ko zaostanka ne moremo nadomestiti. Resno se bo treba lotiti našega največjega problema — barak v Korotanskem naselju, nemogočih življenjskih razmer v Vižmarjih in še vrste drugih problemov, vezanih na stanovanjska vprašanja naših delavcev. Seveda pa je stanovanje samo eden izmed perečih problemov, čeprav je najvažnejši v pogledu našega standarda. Pobrigati se bomo morali tudi za življenje naših ljudi v prostem času — kje naj izkoristijo svoj prosti čas, če za to nimajo osnovnih pogojev — družbenih ali društvenih prostorov v okolici, kjer živijo. Kje in kako naj vzgajamo našo mladino? Nujno potrebni so nam prostori za rekreacijo in ponovno usposabljanje na delovnem mestu. Omogočiti bomo morali večje izkoriščanje letnih in zimskih dopustov. Skratka, nuditi človeku čimveč, da bomo od njega tudi več prejemali. BODOČIM UPRAVLJAVCEM Ob sprejemanju novih dolžnosti vam želim skupaj z vsemi organi upravljanja našega podjetja mnogo uspeha pri izpolnjevanju postavljenih planskih nalog, razvijanju delavskega samoupravljanja, medsebojnem sodelovanju in čimveč je poslovne uspehe enot in podjetja. Rast naše strokovne publikacije verno odseva razvoj naše industrije. Ko je direkcija podjetja konec leta 1954 postavila uredništvo strokovnega glasila smo upali, da bomo z vestmi iz življenja enega največjih kolektivov strojne industrije pri nas budili zanimanje za naše delo ter nekako deklarativno in propagandistično prikazovali naše uspehe. Prva dva letnika 1955 in 1956 zgovorno pričata o tem. Vendar se je to stanje pričelo že s tretjim letnikom (1957) spreminjati. Prav v ta leta vpadajo pospešeni napori za uveljavljanje in nastopanje na tujih trgih. S tem so se pričela postavljati vprašanja borbe za kvaliteto, za izvirnost v strokovnih rešitvah, za standardizacijo in za raziskovalno reševanje problemov. S strani naših strokovnih poročil so hitro izginili članki deklarativne narave; nič več nismo priobčevali splošno informativnih člankov z opisi naprav in suhoparnimi podatki o proizvodnji. V letu 1957 smo objavili že dve razpravi s samostojnim znan-stveno-raziskovalnim značajem. V letniku 1958 smo objavili razpravo o sistematiki tipizacije kot znanstveno metodološki osnovi za konstruiranje naprav, ki je služila za osnovo vsem, tipizacij-skim sistemom na raznih področjih pri nas. Litostrojske žene so praznovale Sindikalna podružnica našega podjetja je v petek, 6. marca zvečer priredila svojim sodelavkam — ženam in dekletom, srečanje v počastitev 8. marca — svetovnega dneva žena. Prisotne tovarišice je pozdravila Marija -PUŠNAR, predsednica litostrojskega aktiva žena. Čestitala jim je k prazniku in jim v kratkem orisala vlogo ženske v današnji družbi. Lepo pripravljen program so pričeli člani 'litostrojske folklorne skupine, ki so odplesali venček narodnih plesov. Največ simpatij in aplavza so seveda poželi moški izvajalci programa; plesni orkester vojakov iz šentviškega garnizona Boris Kidrič. Zelo je ugajala tudi pevka Meta s temperamentno zapeto popevko. - Kazalca na uri sta vse prehitro hitela. Na obrazih žena so se pojavile prve skrbi. Lotevati se jih je začel rahel nemir. »Kaj dela doma mali Boris? ... Ali je Tilka zaspala? ... Kaj bo z namočenim perilom ...« Postajale so spet tiste skrbeče matere, zaposlene žene, ki jih srečujemo zjutraj, ko hite v tovarno. V nenehni skrbi za družino, utrujene od dela doma in v tovarni, so se ta dan sprostile in razveselile. »Bil je lep večer,« v tem so si bile vse edine, ko so odhajale domov. Lucu Danes lahko ugotovimo, da se je naša publikacija hitro dvignila z nivoja informacijskega glasila na visok strokovni nivo, v katerem so se avtorji samostojno lotevali različnih perečih problemov. Takšnih pričakovanj ob pričetku izhajanja nismo gojili, kajti takrat si nismo niti upali misliti na raziskave in globlje reševanje problemov. Po letu 1957 je bila v večini objavljenih ' člankov prisotna raziskovalna kritična misel, ki opozarja na napake v tujih rešitvah in postavlja lastno pot, ta pa je podprta z raziskavami in izkušnjami. Nekateri problemi so bili toliko obdelani, da so bili prav na tej osnovi izdelani predlogi JUS-standardov za nekatera, pri nas še neobdelana področja. V zadnjem času se kot dokaz globoke obdelave problemov množijo primeri, da naše razprave ponatiskujejo in prevajajo v druge strokovne revije. Iz tega je razvidno, da se je raziskovalno delo pri razvijanju naših rešitev postavilo na trdna tla. Publiciranje, ki ga tem prizadevanjem omogočamo, je izrednega pomena; mogoče ga celo podcenjujemo: temeljitost in kritičnost avtorjev se poveča, ker vedo, da bo njihova zapisana trditev izpostavljena kritiki stro-(Nadaljevanje na 4. strani) Predsednik CDS MILAN VIDMAR Ob desetletnici Poročil Brez velikih slovesnosti prehajamo v deseto leto izhajanja strokovnih poročil podjetja Litostroj v okviru našega centralnega strojniškega glasila »Strojniški vestnik«. Če računamo, da smo pričeli s strokovnim glasilom brez tradicije in izkušenj, je prav, da ob tej priliki pogledamo opravljeno delo ter ugotovimo, ali smo izpolnili pričakovanja, ki so nas navdajala ob ustanovitvi. Razprave o statutu Načrtna obravnava statuta, kot jo je organiziralo vodstvo sindikalne organizacije, je obsegala poleg uvodnega seminarja za ves politični kolektiv še 10 sestankov po samoupravnih enotah. Vseh študijskih sestankov se je udeležilo okrog 14 odstotkov zaposlenih, če odštejemo primere opravičene odsotnosti. Najmanjša udeležba je znašala 8 oseb, največja pa 52 oseb. Sorazmerno najboljši odziv je bil iz proizvodnih enot, a najslabši iz strokovnih služb tehničnega sektorja. Na sestankih je bilo postavljenih 45 vprašanj splošne narave in 3 vprašanja v izrazito individualnih stvareh prizadetega udeleženca. Ker pa se je 7 splošnih vprašanj nanašalo hkrati na dve poglavji statuta, moramo šteti, da je bilo vsega skupaj 55 vprašanj. Samo na enem sestanku ni bilo nobenega vprašanja. Na sestanku z največjo udeležbo je bilo 15 vprašanj. Verjetno bi bilo še več vprašanj, da ni bil čas za prvi popoldanski sestanek nekoliko presko-no odmerjen, tako da se diskusija ni mogla bolj razmahniti. Na podlagi teh številk je utemeljena ugotovitev, da nas udeležba ne more zadovoljiti, medtem ko je bilo zanimanje prisotnih zadovoljivo izraženo v številu in vsebini njihovih vprašanj. Razveseljivo je, da je bilo na sestankih sorazmerno največ mladih tovarišev in da so prav Nezadovoljiva je okoliščina, da na nekaterih sestankih ni bilo videti tovarišev z vodilnih delovnih mest in prav tako ne marsikaterega člana organov upravljanja. Tega seveda ni treba razumeti kot očitek in je mogoče, da so bili posamezniki utemeljeno zadržani. Vendar je dejstvo, da je sestanek najbolj uspel tam, kjer sta se že pri udeležbi kazali večja monolitnost in širša zainteresiranost znotraj enote. Peter Kocjančič: Cvetovi oni s svojimi vprašanji močno prispevali k resnosti obravnave. Nadalje lahko rečemo, da so se najbolj odzvali finalisti in da je raven obravnave na njihovih sestankih zelo zgovorno kazala, kje je že sedaj najbolj živa zavest upravljavca. postopkov za zagotovitev pravic ter uveljavljanje dolžnosti in ugotavljanje odgovornosti. Prva skupina je najštevilnejša, vendar iz zadevnih vprašanj lahko spoznamo, da zaradi njih ni treba bistveno odstopati od tez. Dovolj bo, če se pri končnem oblikovanju členov odločimo za nekoliko jasnejše besedilo. Druga skupina vprašanj, kolikor se nanašajo na organizacijsko strukturo in na delitev oziroma prenos zadolžitev organizacijskih enot, terja podrobno proučitev tez in novih stališč. V tretji skupini je najmanj vprašanj, a so vsebinsko prav gotovo najpomembnejša. To so že pripombe na vsebino tez in predlogi za spremembe ali dopolnitve glede: — vloge mladinskega aktiva, — izključitve pristranosti pri izobraževanju, — uresničevanja predlogov in pobud delovnega človeka, — zagotovitve nepristranske in javne obravnave splošnih pritožb ali zahtevkov za varstvo statu-tarnosti oziroma za izvajanje statuta in drugih splošnih aktov skladno z ustavo in zakoni, preverjanja sposobnosti oziroma reelekcije, — tako imenovane imunitete članov organov upravljanja enot. Do izrazite konfrontacije stališč na sestankih je prišlo v vprašanju lastnosti glavnega direktorja kot organa upravljanja in obveznosti ali neobveznosti mnenj oziroma sklepov strokovnih svetov in strokovnih posvetovanj. Del obravnave je bil posvečen anketiranju glede razdelitve podjetja na sektorje in položaja strokovnih služb znotraj sektorjev oziroma na posameznih področjih dela. Udeleženci diskusije so v tem pogledu dajali zelo različne odgovore. Eni so zagovarjali pravilnost tez, češ da ustrezajo sedanji strukturi upravljanja. Drugi pa so. zastopali stališče, da ibi bilo treba zagotoviti neodvisnost tehnične kontrole in priznati finančni službi lastnost samostojne strokovne službe. Proizvodne enote so bile med zagovorniki tez glede na finančno službo v okviru komercialnega sektorja in so zagovarjale tudi neposredno povezanost kontrole s tehničnim vodstvom. Na sestanku oskrbovalnih obratov je bilo slišati mnenje o samostojnosti kontrole. Sektorji so pretežno poudarjali posebnosti finančno-račun-ske službe, ki naj Ibi izključevale vključitev v komercialni sektor. Iz tega pregleda je torej razvidno, da je bila obravnava na sestankih plodna, in je zares škoda, da je pičla udeležba skazila sicer ugodno sliko. Vzporedno je teklo zbiranje pismenih spreminjevalnih in dopol-njevalnih predlogov posameznikov ali skupin oziroma organizacij in organov. Ko to pišemo, zadevna akcija še ni zaključena. Komisija za prioravo statuta je doslej prejela več vlog in sklepov organov upravljanja. V tako zbranem gradivu je 34 določenih predlogov, in to po poglavjih statuta takole: vloga delovne organizacije predmet poslovanja in pooblastila položaj proizvajavca-upravljavca organizacijska struktura samoupravni organi notranja razmerja med enotami delitev osebnih dohodkov obveščanje in obveščenost predlogov 4 2 3 9 10 4 1 1 Prostor ne dopušča, da ponovimo vprašanja, četudi so po svoje pomembna in se v njih odraža poglavitna pozornost udeležencev obravnave. Omejujemo se na nekaj najpomembnejših podatkov. Od vseh 55 vprašanj je odpadlo na posamezna poglavja statuta: vprašanj Del teh predlogov je nedvomno utemeljen. Komisija se bo prav gotovo ozirala nanje in jih delno ali morda v celoti sprejela. V nekaterih primerih pa je že prva analiza pokazala, da so se predlagatelji oddaljili od duha zadevnega ustavnega načela ali da so zašli v podrobnosti, ki ne spadajo v statut. Komisija bo nadalje upoštevala novejša priporočila in kritične pripombe sindikalnih činiteljev, ker se deloma nanašajo na naš primer. Vsaj v tem smislu, da smo nekatere stvari nakazali, a jih v tezah nismo do konca obdelali. To velja zlasti za poglavje o položaju proizvajavca-upravljavca, o razmerjih med delovnimi ljudmi v skupnem delu in o zagotovitvi pravic oziroma ugotavljanju dolžnosti in odgovornosti. Nadalje je umevno, da bomo pri končnem oblikovanju poglavja o oblikah upravljanja morali upoštevati zakon o volitvah v organe upravljanja, ki 'bo v kratkem uveljavljen. Z Objavo pričujoče informacije smo želeli omogočiti slehernemu članu te delovne skupnosti nepristransko in stvarno obveščenost o ooteku obravnave našega statuta. To še ni končno mnenje komisije za statut, temveč pomeni le pripravo za njene analize in stališča. -ič Pisali so o nas vloga delovne organizacije 3 pravice in dolžnosti proizvajavca-upravljavca 1 organizacijska struktura 11 samoupravljanje in oblike upravljanja 11 vodstvene in strokovne službe 4 notranja razmerja 8 delitev sredstev 4 poslovna tajnost 2 socialne funkcije 3 zagotovitev pravic in ugotavljanje dolžnosti 2 razmerje do družbe in vloga družbenih organizacij 3 samoupravni akti 2 integracija 1 Ni bilo nobenega neposrednega vprašanja glede na predmet poslovanja in notranja pooblastila, glede na obveščenost in dokumentacijo in prav tako ne v zvezi s končnimi določbami. Zanimivo je nadalje, da je bilo 46 skoraj povsem različnih vprašanj. Samo v 9 primerih so bila vprašanja podobna, vendar ne na istem sestanku, in to: — po enkrat glede na vlogo delovne organizacije, njeno strukturo, strokovne službe in delitev sredstev; — dvakrat glede na notranja razmerja; — trikrat glede na oblike neposrednega in posrednega upravljanja. Zanimanje udeležencev je moč kritično razdeliti v tri skupine: 1. na vprašanja, ki so terjala strokovno pojasnilo o načinu, kako so se tega lotile teze; 2. na vprašanja, ki pomenijo konfrontacijo stališč glede organizacijske strukture podjetja in funkcionalnosti organizacijskih enot oziroma odnosa med podjetjem in enotami ali med samimi enotami; 3. na vprašanja, ki terjajo dopolnitve glede na družbeno-poli-tične organizacije, reelekcijo vodstvenih kadrov in objektivizacijo Delo je dne 26. I. objavilo članek pod naslovom »Litostroj še povečuje proizvodnjo«, iz katerega je razvidno, da bo proizvodnja Litostroja letos količinsko narasla za 19 "/o in to na 23.800 ton. V letošnjem letu je z naročili zasedenih že 85”/o planirane proizvodnje na glavnih področjih: turbine, črpalke, dieselski motorji in talni transport, žerjavi in oprema za cementarne. Ostalih 15 °/o bo kritih v glavnem s proizvodi maloserijske proizvodnje, katere udeležba v skupni blagovni proizvodnji bo letos predstavljala 37 °/o, kar nekako ustreza perspektivnemu planiranju pred leti, ko so to proizvodnjo začeli uvajati. Na področju proizvodnje hidravličnih strojev je letos zaradi povečanega izvoza narasla predvsem proizvodnja turbin in hidromehanske opreme, ki bo letos s 4.200 tonami močno presegla poprečno letno proizvodnjo 3.000 ton. Dobra četrtina te proizvodnje je namenjena inozemstvu, kar samo potrjuje velik litostrojski u-gled na zunanjih trgih. Količinsko bo letošnja skupna proizvodnja v Litostroju dosegla 23.800 ton, kar pomeni nasproti letu 1963 povečanje za okoli 19 %>. Ljubljanski dnevnik je v svojem članku dne 31. I. poleg proizvodnih uspehov Litostroja v lanskem letu in letošnjem proizvodnem planu omenil tudi glavne težave pri uresničevanju proizvodnega načrta, ki se pojavljajo predvsem zaradi zakasnelih dobav bazičnega reprodukcijskega materiala (pločevine, profilov cevi itd.). Še vedno je pereče tudi vprašanje električnega materiala, ki ga pri nas še ne izdelujemo ali ga ni dovolj na razpolago. Občutiti pa je tudi pomanjkanje inženirjev, tehnikov in ekonomistov. DELO SPLOŠNE PROPAGANDNE SLUŽBE Splošna propagandna služba našega podjetja je izdala v mesecu februarju posebno izdajo Pregleda novic za redakcijo časopisov in RTV. V tej izdaji so bile najtehtnejše novice, zbrane iz 31 številk te publikacije. Naš izvoz v januarju 1964 V januarju je bil izvoz iz SR Slovenije v vrednosti 3.401 milijon deviznih dinarjev sicer manjši kakor v povprečju zadnjih 4 mesecev lanskega leta, vendar je za 14 odstotkov presegel lanski izvoz v januarju, ki je znašal 2.972 milijonov dinarjev. Za vse letošnje leto je v republiškem merilu predviden izvoz v vrednosti 46 milijard deviznih dinarjev, kar bi bilo za 16 odstotkov več kakor lani, pri čemer je predvideno povečanje izvoza industrijskih proizvodov za 23 %. SESTANKI MED METALNO, STT IN LITOSTROJEM Dne 26. II. t. I. sta se v okviru 'sodelovanja med Metalno iz Maribora, Strojnimi tovarnami iz Trbovelj in Litostrojem sestali komisija za informiranje kolektivov in komisija za standardizacijo in tipizacijo. Na sestanku so obravnavali tekoča vprašanja in izmenjali medsebojne informacije in izkušnje. IZPITI IZ HTV PREDPISOV Dne 26. februarja t. 1. so se v našem podjetju pričeli popravni izpiti iz testiranja starešinskega kadra iz vprašanj o predpisih varnostne tehnike. To testiranje bo veljalo tudi za vodje, ki so bili v prvem testiranju izpuščeni. Če posamezniki ne bi do meseca junija uspešno opravili testiranja, bodo odstranjeni z delovnih mest, ki jih zasedajo. Testiranje bo vsaki dve leti zaradi sprememb raznih navodil in predpisov za zaščito dela. DJERDAP Na seji Sveta za gradbeništvo Zvezne gospodarske zbornice, ki je bila dne 19. februarja v Beogradu, so poročali o pripravah za gradnjo hidroelektrarne Djer-dap. Bodoči graditelji Djendapa so prepričani, da je nujno potrebno ustanoviti poslovno skupnost, pri kateri bi dosegli čvrsto sodelovanje vseh zainteresiranih podjetij, od projektantov HE Djerdap do podjetij, ki bodo opravila zaključna dela pri tem velikem podvigu naše industrije. STROŠKI ZA ČASOPIS LITOSTROJ V (LETU 1963 Po Zakonu o tisku objavljamo obračun dohodkov in izdatkov našega časopisa za leto 1963: IZDATKI: din Stroški za tiskanje v Kopru 4,968.054 honorarji 927.246 prevoz časopisa iz Kopra 26.755 kolportaža 420.912 Skupaj : 6,342.967 DOHODKI: Ostanek pri zaokroževanju plač 188.107 oglas »Tehnike« 80.00« oglas »Strojniškega vestnika« 60.000 Objava člankov in reportaž za Litostroj 6,014.860 Skupaj : 6,342.967 POSLOVNI REZULTATI Z malimi prekinitvami je naše podjetje od svoje ustanovitve, zlasti pa zadnja leta v zelo strmem vzponu, kar se zrcali v ostvarjeni finančni realizaciji, kot najizrazitejšem pokazatelju. Uspeh poslovnega leta 1963, to je vrednost blagovne proizvodnje oziroma fakturirane realizacije v primerjavi z dosežki iz preteklih let, nam daje naslednje pokazatelje, pri čemer predstavlja rezultat izhodiščnega leta 1959 indeksno številko 100: 1960 117,1 Celotni 1961 144,4 dohodek 1962 191,0 1963 224,6 V isti meri kakor na doseganju finančne realizacije je delovni kolektiv tudi zainteresiran na doseganju dohodkov, sredstev za osebne dohodke in kajpak tudi sredstev za sklade podjetja. V pojasnilo navajamo, da predstavlja dohodek razliko med celotnim dohodkom (finančno realizacijo) in poslovnimi stroški oziroma seštevek dobička in vkalkuliranih osebnih dohodkov. Če v letu 1959 doseženi dohodek predstavlja indeksno številko 100, je ta dosežen v letu: Dohodek 1960 108,6 1961 161,5 1962 192,7 1963 183,1 Gibanje sredstev oziroma ostanka čistega dohodka, namenjenih za sklade podjetja, je bilo takšno: Sredstva podjetja, to je rezervni sklad, anuitete in sklad skupne uporabe: 1959 100 1960 102,3 1961 460 1962 388,1 1963 108,6 Upoštevajoč dobiček kot kalku-lativni element prodajne cene dobimo tele primerialne indikatorje: 1959 100 1960 108,6 1961 138,8 1962 155,3 Dinamika izplačanih osebnih dohodkov daje naslednjo sliko: 1959 100 1960 121.2 1961 170,6 1962 198,3 1963 254,3 Opravičeno bi bilo od povečanega obsega proizvodnje pričakovati hitrejšo rast dobička, to je hitrejše naraščanje sredstev za osebne dohodke in za sklade podjetja, pred naraščanjem proizvodnje, ker niso vsi stroški čvrsto vezani na potek proizvodnega procesa, na primer amortizacija, investicijsko vzdrževanje, obresti, splošna režija upravnega aparata, vendar pokazatelji tega ne potrjujejo. Proizvodnja se je v petih letih več kot podvojila, v porastu je namreč za 124,6 %>, dohodek pa 'le za 83,1 %>, dobiček je pa celo v upadanju za 39 %. Navzlic takemu stanju se gibljejo tudi sredstva za lastne sklade. Osebni dohodki so pa nasprotno v hitrejšem porastu pred ostalimi elementi strukture cene, in sicer za 30 % nad norastom proizvodnje. Logično gre močnejše črpanje finančnih sredstev za osebne dohodke le na škodo sredstev za sklade podjetja. To je eno dejstvo, drugo dejstvo pa je, da je dobiček v finančnih rezultatih na splošno v upadanju. Razloge za ta pojav je treba podrobno analizirati in bodo te ugotovitve še posebno obravnavane zaradi primerjalnih ukrepov. Porast proizvodnje in finančne realizacije v letu 1963 je sigurno ■velik uspeh kot rezultat prizadevanja delovnega kolektiva, ni pa popoln, ker ni ostvaril sredstev za sklade podjetja v pričakovani višini; to so primerjalni pokazatelji zadnjih petih let zgovorno osvetlili. Nič manj pozitivni so primerjalni pokazatelji dosežkov poslovnega leta 1963 s predhodnim 1962. letom in s planskimi zadolžitvami za leto 1963. Potemtakem je bil plan dosežen: delovna sila 96,7 % efektivne delovne ure 100,4 % plačane delovne ure 98,3 % skupna proizvodnja po fizičnem obsegu 96,1 % blagovna proizvodnja po fizičnem obsegu 96,8% blagovna proizvodnja po vrednosti 100,3 % Iz navedenih pokazateljev torej sledi, da je doseganje delovne sile in količinske proizvodnje uzklajeno in da je kljub nedoseganju števila delovne sile blagovna proizvodnja po vrednosti presežena s 3,6 %> v primerjavi z delovno silo: davek na promet proizvodov zaostaja za planom za 25,5%, dobiček pa za 66%, lastna cena presega plan za 11,5 odstotka, od tega materialni izdatki za 21,2 %, investicijsko vzdrževanje za 22 odstotkov, amortizacija zaostaja ‘za 25,3 %, obresti zaostajajo za 20,7 %, kadri in članarine presegajo planske zadolžitve za 44,5 %, dopolnilni doprinos za socialno zavarovanje pa presega planski znesek za 129,1 %, proizvodni stroški presegajo plansko zadolžitev za 13,6%, vkalkulirani osebni dohodki pa presegajo plan za 5%. Preseganje proizvodnih stroškov se odraža z druge strani na doseganju dohodka, slednje znaša le 77,2 %, oziroma doseganje z 22,8%. Vsi ti podatki se nanašajo na fakturirano realizacijo. Vzporeditev z letom 1962 daje naslednje indekse: delovna sila 105,4 efektivne delovne ure 109,4 plačane deloVne ure 107,1 skupna proizvodnja po fizičnem obsegu 104,8 blagovna proizvodnja po fizičnem obsegu 115,5 blagovna proizvodnja po vrednosti 117,6 dobiček 39,4 davek na promet proizvodov 152,4 materialni izdatki 126,2 investicijsko vzdrževanje 140,3 amortizacija 138,4 kadri in članarine 129,5 obresti 126,5 proizvodni stroški skupaj 128,0 vkalkulirani osebni dohodki 128,2 dohodek 95,0 Kot že uvodoma poudarjeno, je bila proizvodnja količinsko in vrednostno v predvidenem porastu s 17,6 %, proizvodni stroški pa za 28 %. Nesorazmerje porasta realizacije in proizvodnih stroškov gre na račun dobička, ki znaša v letu 1962 13,5 %, v letu 1963 pa le 4,5%. Vnovčena realizacija. Fakturirana realizacija izkazuje uspeh proizvodnje poslovnega leta in ima analiza doseženega uspeha, nanašajoč se na to realizacijo, le interni značaj, čeprav le-ta prikazuje realne rezultate proizvodnih rezultatov. Za delitev finančnega uspeha z družbo ie merodajna vnovčena realizacija. Vnovčeno realizacijo sestavlja prenos nevnovčenih terjatev iz predhodnega leta, dodavši fakturirano realizacijo poslovnega leta in odštevši nevnovčene terjatve konec leta. Zajema torej nepopolne finančne rezultate tekočega poslovnega leta in jih dopolnjuje s prenosom neobračuna-nih zneskov iz predhodnega leta. Plansko doseganje plačane realizacije znaša 95,3 %, nasproti planu 1962 pa 131,8%. Struktura cene vnovčene realizacije ne odstopa bistveno od strukture cene v fakturirani realizaciji do lastne cene. Ker vsebujejo prenesene terjatve iz leta 1962 večji odstotek dobička (13,6 %), povečuje ta razlika v obračunu plačane realizacije za leto 1963 dobiček za en odstotek, tako da znaša dobiček v plačani realizaciji 5,5 % nasproti 4,5 % v fakturirani realizaciji. Dobiček je bil dosežen po planu 38,9%, nasproti letu 1962 pa 53 %. Dohodek je bil dosežen po planu 75,8 %, nasproti letu 1962 pa s 109,9 %. Ustvarjena sredstva za sklade podjetja niso zadostna, da bi lahko pokrili vse potrebe in obveznosti, tako za plačilo anuitet iz najetih posojil za obratna sredstva in za družbeni standard. Potrebno bo poiskati primerno rešitev, zlasti kar se tiče nadaljnje stanovanjske izgradnje. Podjetje si mora za prihodnje leto na vsak način zagotoviti boljše rezultate oziroma participacijo v korist svojih skladov, z racionalizacijo proizvodnje in s prila go j evan j em prodajnih cen za svoje proizvode objektivno naraslim proizvodnim stroškom. Če pa opazujemo dinamiko osebnih dohodkov in realizacijo sredstev za sklade podjetja ugotavljamo, da predstavlja skrajšanje delovnega časa in istočasno povečanje osebnih dohodkov v letu 1963 naložbo, ki v letu 1963 še ni mogla dati pozitivnih rezultatov, da pa mora v letu 1964 pokazati svoj uspeh. V. H. Naslovi časopisov nekaterih članov Smelta Starešinski kader pri testiranju BREZ IZPITU Na redni seji DS, ki je bila 13. II., so obravnavali poročila HTV službe in sprejeli med drugim tudi sklep, da bodo posamezniki, ki do meseca junija ne bodo uspešno opravili testiranja, odstranjeni z delovnih mest, ki jih zasedajo. Testiranje se bo obnavljalo vsake dve leti zaradi sprememb raznih navodil predpisov o zaščiti dela. Razen tega je DS pregledal poročilo o dosedanjem testiranju vodstvenega in vodil- IZ HTV . . . nega kadra. Iz poročila je razvidno, da se je od 245 vabljenih udeležilo testiranja 211 članov kolektiva oz. 86 %. Uspešno je opravilo testiranje 115 kandidatov ali 45,5 %. Delavski svet je sklenil, da se bo testiranje za vse tiste, ki ga niso uspešno opravili, ponovilo, poleg tega pa bodo pritegnili k testiranju še vodje, ki so bili ob prvem testiranju pomotoma izpuščeni. Kratke vesti LITOSTROJ ZA KOPRSKO ŽELEZNICO Delavski svet našega podjetja je na svoji zadnji seji dne 13. II. med drugim sklenil, da bo na predlog Splošne gospodarske banke odobril posojilo oziroma vročitev blokiranega dela naših namenskih sredstev v znesku 50 milijonov dinarjev za potrebe finansiranja izgradnje železnice Prešnica—Koper in plinovoda Velenje. PREDLOG ZA KOPALIŠČE LITOSTROJ Dne 10. II. 1964 sta Svet za telesno kulturo občinske skupščine šiška in upravni odbor sklada za pospeševanje telesne kulture občine šiška razpravljala o finančnem planu za leto 1964 in o predlogu občinske skupščine, da se za izgradnjo kopališča Litostroj dodeli znesek 50 milijonov dinarjev, in sicer 8 milijonov za načrte kopališča in 42 milijonov za začetna dela. TRIJE MONTERJI IZ ADIS ABEBE Iz Adis Abebe (Etiopija) so se 5. II. vrnili trije monterji, ki so sodelovali z monterji Ingre pri graditvi cementarne v Adis Abe-bi. Za cementarno je Litostroj izdelal del opreme v skupni teži 385 ton. ŽERJAVI, TURBINE Pred dnevi smo poslali v Bro-dogradilište Uljanik v Puli dieslov motor težak 13.200 kg. Na Reki so ob koncu februarja natovarjali prvo turbino za Ya-muno II, ki jo bodo poslali z ladjo Kostrena v Indijo. 18. in 19. februarja t. 1. smo poslali Železarni Skopje maček C-l/1 za električni mostni tekalni žerjav. Maček je težak 58.100 kilogramov in ga bomo poslali v Skopje v štirih vagonih. Na sejem v Leipzigu, ki je bil 1. do 10. H1I. 1964, smo dne 8. II. poslali viličar težak 7657 kg. GRADNJA CEMENTARNE V ETIOPIJI Montaža cementarne v Etiopiji, ki jo gradi podjetje D j uro Dja-kovič iz Slavonskega Broda, zagrebško podjetje Rade Končar, ljubljanski Litostroj in še nekatera naša druga podjetja, gre h koncu. Že več kot 85 % konstrukcije so uspeli zmontirati. Kamnolom, odkoder bodo bodočo tovarno cementa oskrbovali s surovinami, je potreben mehanizacije. Na delovišču je za monterje preskrbljena prehrana in bivališče. Pred kratkim pa so z jugoslovanskimi proizvajalci opreme sklenili tudi pogodbo za dobavljanje vseh rezervnih delov za cementarno v Etiopiji. PRVA ETAPA PRI GRADNJI AMBULANTE ŽE LETOS? Iniciativni odbor za gradnjo nove obratne ambulante v Litostroju je poslal delavskemu svetu podjetja poročilo, iz katerega je razvidno, da bo naše podjetje vodilo še nadalje razgovore za pridobitev sredstev iz občinskih in drugih skladov in tako po vsej verjetnosti omogočilo pričetek gradnje prve etape obratne ambulante Litostroja že v letošnjem letu. NIZKI OSEBNI DOHODKI Na občnem zboru okrajnega sindikalnega odbora Ljubljana so med drugim govorili o nizkih o-sebnih dohodkih. Ugotovili so, da je bilo proti koncu minulega leta 41.942 zaposlenih, ki so prejemali nižje osebne dohodke od 25.000. Ta številka predstavlja 21,8 % zaposlenih v okraju. Na občnem zboru so tudi priporočili delovnim organizacijam, naj ugotove, kje so vzroki za tako nizke osebne dohodke v delovni organizaciji in jih skušajo odpraviti. 45 MILIJONOV ZA BORCE V občini Ljubljana Šiška predvidevajo, da bo imel sklad za borce letos na razpolago 45 milijonov din. Ta sredstva bodo porabili predvsem za ureditev stanovanj upokojenih borcev in sicer 33 milijonov, 12 milijonov din pa bodo porabili za priznavalnine in za finančno pomoč borcem. nove Čestitke V prejšnji številki našega časopisa smo poročali, da so čestitke, ki jih pošiljamo članom kolektiva za rojstni dan, nekoliko zastarele in neprimernih oblik. Naš kadrovski sektor je zaradi te objave takoj ukrepal in dal izdelati nekaj osnutkov za nove čestitke. Sprejeti so bili osnutki akademskega slikarja Gorazda Sotlerja. Te imajo večji format kot prejšnje, drug tekst in so tiskane v dveh barvah. Žal vsi Litostrojčani ne javljajo sprememb naslovov stanovanj in zaradi tega številni jne dobijo čestitk za rojstni dan. (Če pravočasno ne javijo spremembe naslova na uredništvo lista, ne dobe redno tudi časopisa in drugih publikacij, ki jih moramo pošiljati na dom.) Tvoja pravica do izrednega dopusta V smislu čl. 223 Zakona o delovnih razmerjih ima delavec v določenih primerih pravico do plačanega izrednega dopusta, ki sme znašati skupaj do sedem dni v posameznem koledarskem letu. Na podlagi tega zakonitega določila je tudi v pravilniku o delovnih razmerjih našega podjetja določeno, v katerih primerih se prizna delavcu v posameznem koledarskem letu izredni dopust. Seveda ni rečeno, da lahko delavec vsako koledarsko leto izkoristi do sedem dni izrednega dopusta, ampak ima pravico do izrednega dopusta le v naslednjih primerih: a) za opravljanje strokovnega izpita in za pripravo na izpit: — za fakultetno stopnjo 7 dni, za srednješolsko stopnjo 5 dni, za delovodje 4 dni, za stopnjo kvalificiranega delavca 3 dni, za stopnjo polkvalificiranega delavca 2 dni. b) ob smrti rodbinskega člana: Za smrt zakonskega tovariša ali otroka, očeta, matere, brata ali sestre 2 dni. Če pa mora preživeli zakonec prevzeti skrb za enega ali več otrok, 3 dni. V obeh primerih pod b ima delavec pravico do plačanega izrednega dopusta tudi za čas potovanja do doma in nazaj po najkrajši poti, vendar vse skupaj največ do 7 dni. c) ob sklenitvi zakona 1 dan, d) ob porodu (v roku 7 dni po porodu oz. po prihodu matere domov) 1 dan, e) v primeru odhoda na odslužitev ali doslužitev kadrovskega roka, če je doma v Ljubljani 1 dan, če je doma izven Ljubljane v SRS 2 dni in če je doma v drugi republiki, 3 dni, kolikor se delavec ne po-služi pravice do razrešitve najmanj pet dni pred dnem, ko se mora po pozivu zglasiti v vojaški enoti. Izredni dopust odobri direktor ali pooblaščena oseba, ko dela- Poslovna skrivnost in informiranje javnosti vec predloži dokaz, da ima pravico do izrednega plačanega dopusta. V izrednih primerih, ki niso našteti v gornjih primerih, lahko dovoli upravni odbor podjetja delavcu izredni plačani dopust. Izjemoma se lahko dovoli delavcu daljši izredni plačani dopust za njegovo strokovno izpopolnitev, če je to v interesu podjetja in tako sklene upravni odbor. -Se- INDEKS INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Indeks industrijske proizvodnje v Jugoslaviji je v minulih desetih letih narasel na 267, indeks nominalnih zaslužkov na 275, realnih zaslužkov pa na 155. Naša »prva znanilca« pomladi vrtnar Lojze in vrtnarica Vikica sta že na delu immmm 1 j ; 1 j 1 j* Še preden so delavci Mestne kanalizacije zgradili pri ambulanti mostiček, je bilo vsak dan videti tako podobo. Ko bo dež, se bo najbrže slika ponovila, saj pot od mosta do proge ni dovolj urejena, pa tudi ni razsvetljena Glede informiranja javnosti o gospodarskih gibanjih v naši državi in delu gospodarskih organizacij so se v zadnjem času pojavile precejšnje težave, to je bilo predvsem opaziti tudi v pogostih sporih in nesporazumih med posameznimi gospodarskimi organizacijami in informativnimi službami — tiskom, radiom in televizijo. Bistvo teh nesporazumov je v različnih pogledih na poslovne skrivnosti, ki so bile žal, šele pred kratkim regulirane v naših zakonih, večje število gospodarskih organizacij pa ima tudi že lastne pravilnike o poslovni skrivnosti. Čuvanje poslovne skrivnosti je iz utemeljenih razlogov nujno potrebno. Toda ko je treba v praksi odločiti, kaj je poslovna skrivnost in kaj ni, pride pri informiranju javnosti glede omenjenih podatkov do zelo deljenih mnenj. Posamezne gospodarske organizacije so šle v čuvanju gospodarske skrivnosti v tako skrajnost, da so štele za poslovno skrivnost tudi take podatke, ki DESET LET POROČIL (Nadaljevanje s 1. strani) kovne javnosti, a misli so prisiljeni oblikovati mnogo ostreje in smotrneje. Originalnost je seveda nujna posledica te težnje, a tudi predpogoj za solidno raziskovalno delo. Vpliv naše strokovne publikacije na izobraževanje naših mladih strokovnih kadrov je velikega pomena: to vedo ceniti posebno tisti, ki so strokovno doraščali prepuščeni samim sebi, v okolju, kjer ni nihče na nikogar prenašal izkušenj in svojih izsledkov. Saj v tem je bistvo napredka, da izhajamo iz že pridobljenih pozicij, a ne, da si jih vedno na novo izbojujemo. Pomena celotnega objavljanja strokovnega gradiva za afirmacijo podjetja pri nastopanju na tujih trgih se še premalo zavedamo. Ta material predstavlja edini naš dokaz za samostojno obdelavo naše proizvodnje — in takšni dokazi imajo večjo sugestivno moč kot še tako lepi prospekti. Nekatere razprave o zaokroženih problemih, ki tvorijo osnovo našte proizvodnje, smo tiskali v tujih jezikih; napravile so močan vtis v tujini. Oprema naših publikacij ni na tako lepem papirju in v brezhibnem tisku, kot to vidimo pri tuji konkurenci, vendar je to še najmanjša pomanjkljivost, ki se bo sčasoma lahko odpravila. Kakšne so naše želje za sledeče desetletje? Da bi imeli priložnost objaviti na naših straneh čimveč samostojnih del; če je delo samostojno, je nujno tudi kritično, a pri tem se morajo oblikovati samostojne in originalne misli in rešitve. Takšne . originalne misli so tvorne in budijo k nadaljnjemu razmišljanju. Zato so izredno koristne — ne samo za naš strokovni inženirski kader, marveč tudi za tehnično raven naših proizvajalcev in celotnega našega podjetja. Ing. Marko Kos V železarni Jesenice so v teku razgovori za njeno vključitev v poslovno združenje SMELT Paletizacija prinaša prednosti Mehanizacija in avtomatizacija sta v proizvodnji doživeli že prav velik napredek. Tako pride v proizvodnji danes ob razviti mehanizaciji komaj še 5 do 35 odstotkov časa za izdelavo, kar 65 do 95 odstotkov časa pa gre za prevzem surovin, notranji transport, skladiščenje in odpremo. Gre torej za to, da se uvedejo sodobni prijemi tudi pri transportu in da se tu zmanjša potrebni čas in s tem stroški. Skrajšati je treba neproduktivno ležanje in preiti na standardizirane embalažne velikosti, na ureditev »transportnega traku«. Racionalizacija transporta in uvedba enotnih velikosti pošiljk (paletizacija) lahko prinese gospodarstvu velike koristi oziroma jih že prinaša v vseh državah, kjer so jo že uvedli. V kovinsko predelovalni industriji se zmanjšajo stroški do 35 odstotkov, v livar- nah do 32 odstotkov, 50 odstotkov pri skladiščnem prostoru in končno 45-odstotni prihranek pri delovni sili. DRUGI O NAS O Litostroju so v mesecu januarju pisali naslednji listi: Politika Beograd dvakrat, Komunist Beograd, Borba Beograd trikrat, Vjesnik Zagreb dvakrat, Privred-ni pregled Beograd 2-krat, Pri-vredni vjesnik Zagreb dvakrat, Gospodarski vestnik Ljubljana dvakrat, Ljubljanski dnevnik 4-krat, Delo dvakrat, Naša riječ Zenica, Glas Istre Pula, Večer Maribor trikrat, Dolenjski list Novo mesto. Razen člankov, objavljenih v omenjenih časopisih, so tudi v RTV objavili nekaj važnejših novic. se običajno javno objavljalo v službenih izdajah, statističnih letnikih, uradnih listih in podobno. Sem so štele te organizacije tudi podatke, katerih objavljanje bi lahko spodbudilo javnost, da podpre posamezne koristne in napredne akcije brez kakršnekoli škode za gospodarsko organizacijo ali gospodarstvo v celoti. N. pr. objavljanje podatkov o rezervah podjetja po pravilu štejemo za odkrivanje poslovne skrivnosti. Ali ne bi morda informiranje javnosti o zalogah, ki jih nekatera podjetja namerno pripravljajo iz špeltulantskih razlogov, delovalo stimulativno? Na ta način bi se opozorilo na negativne pojave in mobiliziralo javnost, da pripomore k njihovemu odstranjevanju. Pojavili so se tudi primeri, da v imenu poslovne skrivnosti operativa članov kolektiva ali članov delavskega sveta sploh ni obvestila o nujno potrebnih podatkih. Samo po sebi je razumljivo, da leži krivda tudi na informativnih službah, ki iz teh ali onih razlogov ne upoštevajo predpisov o poslovnih skrivnostih ter na ta način škodijo gospodarstvu, posameznim gospodarskim organizacijam ali celotni državi. Toda če pogledamo še drugo stran, opazimo, da večkrat javnosti niso dostopne informacije o novih tehnoloških uspehih, o izkušnjah v organizaciji dela in podobno. Prav te izkušnje bi lahko predstavljale eno osnovnih nalog tiska, oziroma bi bila lahko spodbuda javnosti, da podpre razvoj proizvodnje in poslovanja. Zaradi takih dejstev bi bilo potrebno določiti skupna stališča in vzpostaviti ožjo povezavo med predstavniki informativnih služb ter izvorov informacij v gospodarskih organizacijah. Na ta način bi odpravili posamezne slabosti in spore ter primere resničnega izdajanja poslovne skrivnosti. Glede na to, da naši delovni ljudje v zadnjem času vse aktivneje sodelujejo v raznih oblikah samoupravljanja, je nujno potrebno, da bi bili člani delovnih kolektivov bolje informirani. (Po časopisu »Uljanik«) VEČJA MOČ NAŠIH HIDROELEKTRARN Štiri vlasinske hidroelektrarne bodo letos povečale proizvodnjo za 15 milijonov kWh, ker se je z napeljavo reke Cememice voda v Vlasinskem jezeru povečala za 8 milijonov kubikov. Ker niti tako povečane količine vode ne bodo mogle zadostovati za pogon vseh agregatov vla-sinskih hidroelektrarn, so strokovnjaki začeli sestavljati elaborat za napeljavo še nekaterih planinskih potokov v jezero. Po izračunih sodeč se bo na ta način količina vode v jezeru povečala še za 70 milijonov kubikov, kar bi omogočilo, da bi dajale hidroelektrarne letno še 150 milijonov kWh električne energije več. VESOLJSKI ZDRAVNIKI Pacient pa ni živo bitje — samo stroj, toda kakšen stroj? To je Syncom, komunikacijski satelit, ena najbolj zapletenih naprav, ki so jo morda ZDA spustile v vesolje. Zaradi izredne občutljivosti ga morajo tehniki montirati s tako skrbjo in v tako čistem okolju, kot da bi bili kirurgi v najmodernejši bolnišnici. Tudi v naši tovarni bodo nekateri morali priti do spoznanja, da kovinarski poklic ni nujno vezan na umazanijo. Nasprotno, prav pri montaži občutljivih delov motorja mora biti obleka delavca brezhibno čista, ozračje popolnoma brez prahu. Današnji kovinar že davno ni več kovač in motor, ki ga montira, ni konjska podkev. Brezvestnež je pustil na garderobni omarici pri naši tiskarni goreč cigaretni ogorek, zaradi česar se je vnel les. Če ne bi bilo hitre intervencije, bi lahko nastala precejšnja gmotna škoda Naš oddih v letu 1963 Lani je v naših počitniških domovih letovalo 1123 članov kolektiva. — Največ jih je letovalo po 7 dni. — Fiesa sprejme največ dopustnikov. — V predsezoni in posezoni je še vedno premalo ljudi — zaradi prostih sobot več izletov. — Želje po razvedrilu so večje kot finančne možnosti. — Nove investicije. V letu 1963 je Imelo podjetje na razpolago za oddih delavcev in njihovih ožjih svojcev 294 ležišč in sicer: — Fiesa 141 ležišč, Moščenička Draga 27, Selce 51, Trpanj 37, Sorica 38 ležišč. V primerjavi z letom 1962 smo imeli letos zaradi adaptacije poštarskega doma v Fiesi 24 ležišč več in sicer 6 sob s 3—5 ležišči. Vse sobe so opremljene z novim pohištvom. Po dve kopalnici s tušem in straniščem v vsaki etaži in umivalniki v vseh sobah nudijo dovolj udobja. Referat za počitniške domove je oreiel od članov delovnega kolektiva 1.386 prijav za letovanje, to se pravi 53 prijav več kot v letu 1962. Realiziranih je bilo 1123 prijavnic, torej 31 več kakor v letu 1962. 263 prijavnic so Interesenti sami preklicali (vzrok: bolezen, službeni zadržki, orožne vaje itd.). Na predlog sindikalne organizacije smo razvrščali pnijavljence v sezonskih mesecih po letih zaposlitve v podjetju, po času kolektivnega dopusta in času šolskih počitnic, pri družinah s šoloobveznimi otroki. Za počitniški dom v Moščeniički Dragi je veljalo še načelo menjave kraja letovanja. V vseh počitniških domovih je letovalo 1123 članov našega kolektiva in 1864 njihovih ožjih sorodnikov, torej skupaj 2987 oseb. Pred in po sezoni smo nudili še penzionske storitve 79 okrevan-cem našega delovnega kolektiva, ki jih je določila obratna ambulanta. V predsezoni je bilo v Selcah 19 okrevancev, v Fiesi 20, na Sorči pa 15. V posezoni v Fiesi 12, na Sorči 6, v Selcah pa 7 okrevancev. Podrobnosti o zasedbi so: Oseb Indeks Nočnin Indeks Letovalo je po 7 dni 1409 52 9.863 47 Letovalo je po 10 dni 226 8 2.260 11 Letovalo je po 14 dna 380 14 5.320 25 Letovalo od 3—12 dni 692 26 3.522 17 2707 100 20.965 100 Izmed članov delovnega kolek- deks 71), samskih pa 336 (indeks tiva je bilo: poročenih 815 (in- 29). Udeležba po domovih: Skupaj Člani Svojci Fiesa 1272 491 781 Moščenička Draga 507 124 383 Selce 463 198 265 Trpanj 349 125 224 Sorica 396 185 211 Od vseh razpoložljivih 29.155 nočnin je bilo realiziranih 20.965. Nezasedene zmogljivosti v predsezoni in posezoni smo dali na razpolago drugim podjetjem in Zasedba ležišč po domovih: Možna Dejanska Izkoristek Fiesa 13836 9684 69,9 % Moščenička Draga 2889 2175 75.2 % Selce 5440 3914 71,9 % Trpanj 3570 3570 100,0 % Sorica 3.420 2604 76,1 % Neizkoriščene kaoacitete, kot smo jih prikazali na podlagi možnega in dejanskega števila nočnin, gredo v celoti na račun poslovanja izven glavne sezone. Vzrok je, da se člani kolektiva težko odločijo za oddih v predsezonskem in posezonskem času. V počitniške domove prihajajo na izlete tudi člani delovnega kolektiva in njihovi svojci. Letos se je zaradi uvedbe prostih sobot število izletov precej povečalo. Fiieso so obiskale tri sindikalne podružnice iz podjetja ter skupina upokojencev (76 oseb). V .me- secu juniju je bil organiziran tudi izlet srednje tehniške šole (40 oseb). Vodil jih je Bojan Kerne. Tudi priljubljeno Moščemčko Drago je Obiskala sindikalna podružnica splošnega sektorja in šola Valentina Vodnika. Planinski dom na Sorški planini so obiskale tri sindikalne podružnice. V času polletnih počitnic je bil organiziran smučarski tečaj. Tečaja se je udeležilo 41 otrok. Smučarski tečaj je imela tudi ljubljanska univerza. Zelo priljubljen je bil tudi Trpanj, kar je pokazala 100 °/o za- ŠPORTNE VESTI Železarna Ravne gradi štiristezno kegljišče, ki bo na voljo delavcem železarne in kegljaškemu klubu Fužinar (Ravne). Otvoritev kegljišča bo v kratkem, po vsej verjetnosti še pred 1. majem. Tradicionalni smučarski troboj med Metalno (Maribor), STT (Trbovlje) in Litostrojem bo letos v naši organizaciji na Sorški planini. Okoli 70 tekmovalcev bo 21. in 22. t. m. v borbi za prehodni pokal merilo svoje moči in sposobnosti v veleslalomu, skokih, smučarskih tekih in štafeti. Kegljaški klub Litostroj bo tudi letos organiziral priljubljeno medobratno tekmovanje v kegljanju. Na lanskoletnem tekmovanju je sodelovalo 24 moštev in 15 sindikalnih podružnic podjetja. Organizacijske priprave so že v teku. Na občinskem sindikalnem svetu bodo v prihodnjih dneh razdelili nagrade oziroma priznanja za nastopajoča moštva na lanskoletnih delavsko-športnih tekmo- vanjih občine Ljubljana-šiška. Od naših so zasedli prvo mesto: namizni tenisači, strelci in kegljači, medtem ko so bili šahisti in balinarji drugi. šoferski tečaj, ki ga organizira naše avtomoto društvo, obiskuje nad 50 bodočih voznikov-amaterjev motornih vozil. »Kolikor bodo snežne razmere ugodne« —tako pravijo naši smučarski delavci in strokovnjaki (Erman, Šarf in drugi) — »bomo tudi letos — v mesecu aprilu — organizirali medobratne smučarske tekme na Sorici.« Naši dvigalci uteži so na prvenstvu I. zvezne lige — zahodna skupina (D), zasedli II. mesto. Na krožkovnem prvenstvu Litostroja v borbenih igrah za mesec februar, ki se igra redno zadnji četrtek na 6-steznem kegljišču M. Perca v Ljubljani, je zmagalo moštvo Turbine (786 kegljev) pred moštvi Modelarja (756 kegljev), Volana (715 kegljev) in Jekla (619 kegljev). sedba. To pa predvsem zaradi tople klime in lepe plaže. Cene penzionskih uslug so bile diferencirane za odrasle in za otroke do 10. leta starosti, kakor tudi za čas v predsezoni in posezoni oziroma za sezono. Najnižjo ceno smo imeli v Fiesi, najvišjo pa v Moščenički Dragi. Razpon v cenah je znašal od 300 do 550 din. V okviru zakona o počitniških domovih je podjetje prispevalo za znižanje penzionskih cen din 10,602.000, kar je za 782.000 din več kot v letu 1962. Pred začetkom sezone smo naredili v počitniških domovih, ki so v upravi podjetja, nekaj popravil in izboljšav. V Fiesi smo na novo preuredili stari poštarski dom, tako imenovani Dom III. S tem smo pridobili 18 ležišč. Podaljšali smo tudi jedilnico in uredili prostor za parkiranj e. V Moščenički Dragi smo uredili sanitarije za weekend hišice in smetiščno jamo (greznico). Na Sorški planini smo na novo preuredili klet, nabavah 1800 litrski hladilnik in postavili lopo ter drvarnico. V obeh jedilnicah smo položili podolit. Za razvedrilo letoviščarjev imajo naši domovi čolne (Fiesa, Moščenička Draga, Trpanj), radijske sprejemnike, televizorje (Fiesa, Sorica), namizni tenis, odbojko, rusko kegljišče, šah in knjižnico, vendar pa so želje po razvedrilu večje, kot so finančne zmogljivosti počitniških domov. V domovih so' bile tudi nekatere težave in nevšečnosti pri razporejanju, zamenjavi sob in prostorov, kar bomo skušali odpraviti. Planinci pred Kugyjevim spomenikom USTANOVLJENA JE BILA DRUŽINA PZS LITOSTROJ Poceni počitnice Dne 16. februarja je bil v mali kino dvorani IC ustanovni občni zbor Počitniške zveze Slovenije, družine Litostroj. Na njem je bil izvoljen uprav-in odbor naše družine. Njen predsednik je Herman KOtRENT, zaposlen v PE SN. Sprejet je bil tudi program družine. Ta obsega med drugim 14-dnevno potovanje po Jugoslaviji in več dvodnevnih obiskov po naših počitniških centrih. Fe-rialni savez Jugoslavije (v Sloveniji: Počitniška zveza Slovenije) ima po vsej naši domovini svoje domove in tabore, kjer lahko vsak član po znižani ceni prijetno preživi svoj dopust. KEGLJAČI V CERKNICI posameznikom. Interesente smo v dnevnem časopisju še posebej opozorili na letovanje. Moramo pa ugotoviti, da je bil odmev negativen. Renomirano lesno podjetje Brest iz Cerknice je pred kratkim dogradilo novo moderno štiristezno kegljišče, ki po svoji KUPUJTE KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE Knjige Prešernove družbe za leto 1965 lahko naročite pri Marjetki Črne melj v IBM (v kletnih prostorih PPB poslopja poleg vratarnice), tel. 231. Letna naročnina za redno zbirko je 900 dinarjev. Naslovi knjig so: Prešernov koledar za 1965, Emile Zola: Therčse Raquin, Anton Ingolič: Enajstorica živih, Egon Ervin Kisch: Odkritja v Mehiki, Ciril Cvetko: Glasba in mi, inž. Dušan Ogrin: Zelenje v našem okolju. Dodatna publikacija, ki jo bo treba plačati posebej (400 dinarjev) na je knjiga Franceta Planine z naslovom Turistični kraji Slovenije. Vsak naročnik Prešernove knjige pa bo lahko izmed štirih umetniških reprodukcij izbral eno brezplačno. ureditvi in funkcionalnosti prostora sodi med najlepša v Sloveniji. V torek, dne 3. marca, so bili kegljači našega kluba oziroma podjetja v gosteh pri kegljaškem klubu Brest. Vabilo na prijateljsko tekmo nam je poslal tehnični vodja KK Brest, znani kegljač in reprezentativec — tovariš Grom, ki je pred dnevi postavil v Zagrebu nov državni rekord z 999 (čitaj en kegelj manj od tisoč) podrtimi keglji. Igralo se je v disciplini 8-krat 200 lučajev mešano, kjer smo po izredno izenačeni, do konca napeti tekmi zmagali z rezultatom 6403 : 6381. ■ Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Šefar 837, že-rovnik 833, Hrastar 820, Fende 819, Štiftar 811, Zobec 746 in Kos 744. Pri domačinih pa je bil najboljši Janež z 857 keglji. Do sedaj ima FSJ svoje domove in tabore v sledečih krajih: (domovi, ki so odprti vse leto) Velenje, Srednji vrh nad Martuljkom, Bled,, Plitvice!, Zadar, Zagreb, Beograd, Niš, Skoplje, Maribor, Dubrovnik, Sarajevo, Sutjeska, Subotica itd. Tabori, ki so odprti samo v sezoni: Pula, Zadar, Lesce, Split, Makarska, Cres, V. Lošinj- Dubrovnik, Rab, Fiesa, Selce, Medve-ja, Budva, Biograd na moru, Šibenik, Tjentište, Plitvice itd. Pri vseh potovanjih v naše počitniške centre pa imajo skupine, ki štejejo vsaj 5 članov, med sezono (od 1. VI. do 30. -IX.) 75% popust na železnici. FSJ pa se poteguje tudi za 50 °/o popust na avtobusih. Družina PZS Litostroj obvešča vse člane aktiva ZMS Litostroj, da se lahko vpišejo.v našo družino PZ in tako res učinkovito izkoristijo svoj prosti čas. Hanzi MOJA DOMOVINA INDIJA Pred kratkim so kino dvorano IC do zadnjega kotička napolnili mladinci, da bi prisluhnili predavanju z naslovom »Moja domovina Indija«. Predaval je indijski študent Jayant Gosalia, ki je svoje predavanje razdelil v tri dele in pokazal tudi nekaj diapozitivov o Indiji. V uvodu je spregovoril o zgodovini in kulturi Indije, v drugem delu je zajel gospodarstvo in zaključil z indijsko politiko in današnjim življenjem. Glede na veliko zanimanje mladine za taka predavanja bo tovarniški komite organiziral še nova predavanja o drugih deželah. Sil- Zanima vas ... V LITOSTROJU NAJNOVEJSA PREZRAČEVALNA NAPRAVA HTV Litostroja bo kot prvi v naši državi dobil v svojih prostorih s 1. IV. naj novejšo prezračevalno pripravo. Ta bo hkrati spreminjala cigaretni dim v vonj vijolic, dobavljala poleti triglavski zrak, pozimi pa kmečko toploto. Na dan otvoritve (1. TV.) bo ogled zastonj. PRIŠLI Anton Kos, Anica Siard, Franc Železnik, Ivan Brajak, Slavka Lamovec, Alojz Plaveč, Anton Pucelj, Jerica Smrtnik, Stane Anžlovar, Nataša Vidovič, Jože Škulj, Ludvik Abina, Jože Petrič, Stefan Grdelič, Alojz Hlebec, Jože Sadar, Slavko Gradi-šar, Janez Ogrinec, Ciril Juvan, Ludvik Hlebec, Vojislav Prvulovič, Rado Milosavljevič, Alojz Vidmar, Franc Žužek, Janez Orhini, Leopold Brinovec, Jože Krapež, Miroslav Jeraj, Franc Krmelj, Slavko Peterlin, Janez Požun, Franc Koželj, Konrad Blaž, Franc Peterca, Anton Erbežnik, Anica Korošec, Marjan Maček, Viljem Kreča, Alojz Peteh, Anton Lotrič, Milan Čelik, Viktor Kožar, Jože Andralcovič, Marko Goršič, Jurij Ambrožič, Peter Pachteu, Alojz Zorec, Antonija Badovinec, Sonja Hribar, Ludvik Strajher, Justina Vodovnik, Silva Durmiši, Olga Ramšak, Marjan Mulej, Adolf Gašperšič, Ivan Zagoričnik, Ivan Remic, Janez Količek, Karl Kranjc, Jože Mehle, Anton Štebih, Gazim Gazič, Sejdo Kra-peš, Matevž Zadravec. O D S L I Jožica Strnad, Mario Vilhar, Ivan Pirnat, Alojz Novak, Zvonimir Ko-zan, Ante Lučič, Said Huremovič, Franc Gregorčič, Franc Sotlar, Štefanija Bobnar, Anton Kimovec, Jože Lokar. Stjepan Strah, Elizabeta Smolko, Ciril Močnik, Anton Bizjak, Viktor Zupančič, Franc Žnidaršič, Mirko Gabrijel, Miodrag Jelačič, Rudolf Skrbe, Jože Breznikar, Miha Zotlar, Anton Grm, Marija Zmrzlak, Jože Krnc, Ivan Hudina, Janez Klančnik, Franc Koren, Amalija Mastnak, Andrej Pintar, Milivoj Vojinovič, Sulejman Balič, Ignac Lekan, Vladimir Slemenjak, Ibrahim Omeragič, Stanko Trnar, Stane Anžlovar, Anton Erbežnik. OJ, TA VOJAŠKI BOBEN . . . Iz Egipta nam je pisal Janez GOBEC, ki služi vojaški rok v odredu JLA v sestavu sil OZN. Pozdravlja celoten kolektiv in še posebej ožje sodelavce iz strojnega oddelka. V Egiptu bo ostal do meseca junija. Jožef ERMENC, ki služi vojaški rok v Čakovcu, pozdravlja ves kolektiv. Sporočamo mu, da našega lista ni treba plačevati. Iz Požarevca se je oglasil Milan ČELIK, ki sporoča, da se misli po odsluženju vojaškega roka ponovno zaposliti v Litostroju. Zahvaljuje se za vse redno poslane številke našega lista. PREKLIC MARIJA ŠUBER preklicujem tovarniško izkaznico. MALI OGLAS Sobo išče mlad zakonski par. Kdor ima namen oddati sobo, dobi informacije na uredništvu časopisa 583. Litostrojski naj oh i Najstrožji v Litostroju Najbrž večina naših ljudi še ne ve, da prihajajo v našo tovarno vsak dan neki strokovnjaki, ki niso naši uslužbenci, pa je vendar od njihovega mnenja marsikaj odvisno. Najdemo jih na trinajstem polju v DT, na tako imenovanem »prifštandu«, kot se po domače reče preizkusni mizi, kjer pregledujejo Die-slove motorje, če je vse v redu, udarijo na motor svoj žig, če ne ... To so predstavniki mednarodnih kontrolnih uradov, ki nadzirajo kvaliteto opreme za ladje. So seveda najboljši strokovnjaki na svojem področju in morajo biti tudi primerno strogi iri nepristranski. Plačani niso od nas, ampak direktno od svojih ustanov. Oglejmo si sedaj te stroge može. Bogomir Wolf, dipl. ing. strojne stroke, je predstavnik Bureau Veritas iz Pariza. Zaupana mu je klasifikacija in kontrola ladijskega materiala po standardih istega zavoda. Poleg standardov Bureau Ve-ritasa obstoje tudi jugoslovanski standardi JUS. Po katerih se ravnate? Po Veritasovih. Kaj pregledujete? Vse, od osnovnega materiala do končnega izdelka, kontroliramo tolerance in funkcionalnost. Kakšno mnenje imate o naši tovarni? Litostroj je z ostalim jugoslovanskim gospodarstvom vred doživel po vojni naravnost fantastičen napredek. Morda je bil napredek celo prehiter, tako da ni zadosti kvalificiranih in izkušenih strokovnih kadrov za izpolnjevanje neprestano naraščajočih proizvodnih nalog. Prednosti in pomanjkljivosti tega naglega razvoja? Vaši delavci so presenetljivo bistri in se trudijo ujeti nagel razvoj gospodarstva. Veselje je opazovati osvajanje vedno novih proizvodnih nalog in dosežene uspehe. Toda z druge strani je tako širok asortiman izdelkov hkrati tudi prehuda zahteva za nove delavce, ki so morda včeraj še delali na polju in še niso dobili tistega pravega občutka, izkušenj in odgovornosti, ki jih mora imeti pravi delavec v kovinski industriji. Za tovarno je dragocenejši izkušen, vesten strugar kot novopečen inženir. Če delavec zastruži motorno gred, nastane milijonska škoda. In končno moramo vedeti, da bomo dandanes lahko konkurenčni v svetu in doma samo z brezhibno kvaliteto. Koliko ur na dan delate, koliko spite? Delam po 12 ur, spim po 7 ur. Najboljši avto? Za naše prilike je to fičko, seveda če bi bil solidne j e izdelan. Jaz sem prevozil s svojim že 100.000 km brez generalnega popravila. Idealni delovni urnik? Idealno bi bilo delati od 8 do 13 in od 14 do 17. Seveda pa se to pri nas spričo ekonomskih prilik in potreb po izobraževanju ne da izvesti. D. F. Mc Auslan, predstavnik Lloydovega pomorskega registra kontrolira v Lloydovem imenu kvaliteto glavnih in pomožnih strojev, ki jih izdelujemo za potrebe ladij. Po poklicu je strojni inženir in je preživel 23 let kot oficir trgovske mornarice na oceanih. Doma je iz Glasgowa na Škotskem. V Jugoslaviji, praktično v Litostroju, je ravno eno leto. Skromen, ljubezniv gospod, eden takih, o katerih rečemo, da je z njim prijetno delati. Kot govornik kje na jugu, ali kot prodajalec vezalk najbrž ne bi zaslužil za koruzni močnik, kot delavec in strokovnjak za ladijske stroje pa vzbuja spoštovanje. Kakšno mnenje imate o naših delavcih? So presenetljivo umi in bistri. Vsako stvar zelo hitro razumejo. Imate o njih kakšne negativne vtise? Pošteno povedano: ne. Po svojih sposobnostih bi se lahko uveljavili tudi drugod v Evropi. V Beogradu je bila lani velika parada, ki so se je udeležili tudi litostrojski mladinci. Med njimi je bil tudi Jože J., ki dela v livarni jeklene litine. Ponosno je stopal po beograjskih ulicah v povorki in tovarišem v tovarni še dolgo potem pripovedoval, kako je bilo v Beogradu lepo. Ko pa so delili prvo plačo, je presenečeno ugotovil, da so mu odtr- 12.000 din z obrazložitvijo, da je to zaradi tega, ker je bil v Beogradu. Jože je bil presenečen (neprijetno kajpak), še bolj pa se je razjezil, ko so mu ostali mladinci iz tovarne, ki so bili prav tako v Beogradu, povedali, da njim niso odtrgali od plače nič... Litostrojski mladinci zelo neredno plačujejo članarino za svojo organizacijo. Ker imajo člani tovarniškega komiteja s pobiranjem članarine vedno veliko dela, saj jim poverjeniki v posameznih enotah vedno tožijo, da mladinci ne plačujejo redno in da jih je težko najti, saj delajo v več izmenah, so v komiteju dejali: »Kaj pa če bi se dogovorili z računovodstvom, z mezdnim oddelkom? Saj tam pobirajo tudi članarino za sindikat in za Zvezo komunistov. Da, tako bo najbolje.« Šli so in se hoteli domeniti. Pa se niso. Zakaj ne? V Litostroju je približno 1350 mladincev in mladink. Od tega jih je več kot tisoč zaposlenih v proizvodnji, nekaj več kot tristo pa se jih uči v poklicni šoli. Mladinci, ki delajo v proizvodnji, morajo plačati 10 din mesečne članarine za mladinsko organizacijo, mladinci, ki se še uče, pa 5 din. Več kot polovica prvih in drugih še ni plačala članarine za lansko leto. Ali je 10 din res preveč? »Še eno buteljko gor!« je ukazal fant, ki so mu komaj začenjali poganjati brki. »Če smo ga do zdaj, ga bomo pa še ... Samo enkrat se živi... Saj delamo in služimo...« Široko je odprl denarnico in plačal s tisočakom. Ko je bila steklenica prazna, je prišla na mizo nova, iz denarnice pa še en tisočak. »Zdaj pa vsi skupaj v bar!« je dejal njegov prijatelj. »Častim, še ga bomo ... Saj denar ni vse. Kaj pa je danes jur?« Z nogami, mehkimi kot hrenovke, so stali naslednjega dne pri strojih. Ko so šli k malici, so prešteli stotake v denarnicah in kislih obrazov naročali skromnejše obroke kot običajno. K njim je prišel mladinski poverjenik s spiskom za zbiranje In kaj pravite o naši tovarni? Tovarna je moderna in opremljena s sodobnimi stroji. Najdete kakšne pomanjkljivosti pri naših izdelkih? Če bi bilo vedno vse v redu, me ne bi bilo treba, toda nič ni popolno na svetu in nihče ni popoln. Kaj pravite k našemu delovnemu času? To je vaša jugoslovanska stvar. Vsak delovni čas je izraz prilik in potreb določene družbe. Kaj počnete popoldne? Študiram načrte, gradivo, dokumentacijo, da se pripravim na dopoldansko delo. članarine. Prijazno jih je vprašal: »Fantje, ali bi hoteli plačati članarino za mladinsko?« »Kakšno članarino neki! Saj še za hrano nimamo. K hudiču taka plača, s kakršno se še živeti ne da. Pridi prihodnji mesec, morda takrat...« »Le deset din je, fantje ... Dajte no ...!« »Ne bodi tečen, ko vidiš, da nimamo. Sicer je pa tudi deset din že denar...« V samskem domu v baraki za poklicno šolo v nekaterih sobah gori luč vso noč. »Pridni so mladi,« pravijo mimoidoči delavci, »uče se, da bo kaj iz njih. Je pa garanje takole. Zjutraj v tovarno, popoldne šola, zvečer pri knjigah ...« »Šnops!« je napovedal fant in pogledal na uro. Tri je bilo. »Še dve, tri runde, pa gremo na šiht. Zdaj se ne splača iti spat.« »Kako bomo pa delali,« je dejal neizkušeni naivnež, »tudi včeraj nismo skoraj nič spali.« »Preveč si izgubil, pa bi rad nehal, kaj?« so se mu zasmejali. Tovarniški komite ZM Litostroja je organiziral predavanje za člane sekretariatov mladinskih aktivov in tovarniškega komiteja o težavah'in problemih naše gospodarske organizacije in delavskega samoupravljanja. Mladinci so z veliko pozornostjo spremljali predavanje predsednika CDS Milana Vidmarja. Mladinci so začeli s pripravami za volitve v nove delavske svete. V ta namen morajo še hrabreje opozarjati na nepravilnosti in na večjo produktivnost. Mladinska organizacija se bo morala zavzemati tudi za to, da se mladi ljudje v proizvodnji bolj seznanijo s proizvodnimi nalogami in upravljanjem, da tudi sa- Vaše razvedrilo? Če morem, greva z ženo popoldne na sprehod, ob nedeljah v bližnjo okolico. Vedno peš, z avtomobilom se ne vozim rad. Zelo so mi všeč vaše mične cerk-kvice. Vaša dežela je čudovita, v marsičem zelo podobna naši škotski. Vaše Velenje je vzor sodobnega mesta. Predstava Labodje jezero v vaši operi me je navdušila. Filip Kurir, ekspert Jugoslovanskega ladijskega registra, pomorski strojnik I. razreda, doma iz Splita, sedaj živi v Zagrebu. Že 15 let nadzira izdelavo ladijskih strojev. Kontrola mora zajemati vse faze, od začetka do konca. V Litostroj prihaja enkrat do dvakrat tedensko. Kaj bi spremenili v naši tovarni, če bi vodili ta oddelek (DT)? To je delikatno vprašanje. Zdi se mi, da kadre prepogosto menjavate in tako nimajo časa, da bi se s problemi dodobra spoznali, ne morejo se specializirati. Res pa je, da se jo to menjavanje v zadnjem letu umirilo. Utrditi in okrepiti je treba tehnično kontrolo pri obdelavi. Izboljšati kakovost livarskih izdelkov. (litoželeznih, cilindrskih glav, cilindrov, izdelkov iz litega jekla). Preveč je izmeta. »Šel boš do konca, zakaj si pa začel?« »Višam za petsto!« »Gremo za jurja?« »Premalo. Dobiti hočem. Pet jurjev dam gor. V redu?« Položili so karte. Nekdo med njimi je zaklel. Nato je odpel z roke uro in igrali so naprej. Do jutra. Naslednjega dne nihče od njih ni plačal članarine. »Pet jurjev gor!« »Ja, tudi kovač je denar... Ne morem...« Lani so imeli litostrojski mladinci na voljo 700.000 din. Od tega so izkoristili le nekaj več kot 300.000 din. Velikokrat pa je bilo slišati nerganje, češ: »Hudič naj vzame tako tovarno, ki nič ne da za mladino...« Koliko mladinskih aktivov je v Sloveniji, ki res niso imeli (tudi zdaj nimajo in še vnaprej ne bodo imeli) skoraj nobenih sredstev, pa so naredili več kot naši, ki so porabili manj kot polovico denarja, ki jim je bil namenjen. Lani smo mladincem priredili več zabav, dali smo jim abon- mi neposredno odločajo o vseh vprašanjih. Pred volitvami v ODS in CDS bo morala Zveza mladine začeti s temeljitimi predvolilnimi pripravami. V organe samoupravljanja bodo predlagali čimveč mladih sposobnih proizvajalcev, ki ne bodo predstavniki mladine, ampak enakovredni člani samoupravnih organov. -SiL- PROIZVODNA KONFERENCA MLADINCEV PLOČEVIN ARNE Mladinski aktiv pločevinarne je imel v mesecu januarju proizvodno konferenco. Razen mladincev so se je udeležili tudi predstavniki organov samoupravljanja, sindikata in TK ZK. Mladinci so med drugim živahno razpravljali o problemih upravljanja, o produktivnosti, uvajanju novih artiklov in o izobraževanju. Iz tega je razvidno, da so mladinci govorili o tistih stvareh, ki so najbolj pereče. Mladinci menijo, da izvajanje njihovih zaključkov lahko ugodno vpliva na produktivnost dela, odnose v proizvodni enoti, kvaliteto izdelkov in na delitev osebnih dohodkov. -Sil- Kaj. vam je najmanj všeč v naši tovarni? Dieslov oddelek ne bi smel biti skladišče za izdelane motorje. V bližini motorjev, ki se montirajo, se ne bi smeli uporabljati aparati za avtogeno varjenje, niti ne čistiti ohišja motorjev, izpopolniti bi bilo treba čiščenje površin ohišja, cilindrskih blokov, bolje organizirati hidravlične preizkuse za Dieslove motorje. Postopek naj bi tekel hitreje in ceneje. In kaj vam je najbolj všeč pri nas? Zelo lepo sodelovanje med vami in nami. Vse pomanjkljivosti, ki jih ugotovimo, se takoj popravijo. Delovna disciplina je na vzorni višini. Naročila se vestno izpolnjujejo. Opaziti je veliko prizadevanje šefov, ki se zanimajo za delo in nenehno odpravljajo pomanjkljivosti, saj jih sami najbolje poznajo. Kaj bi naredili, če bi dobili 10 milijonov dinarjev? Ne vem, te stvari me ne zanimajo. Najbrž bi jih namenil za izobrazbo sposobnih strokovnih kadrov. No ja, izboljšal bi si stanovanje. Imam zelo slabo stanovanje. Uredništvo se opravičuje, ker zaradi tehtnih razlogov ni moglo dobiti in objaviti slik ostalih intervjuvancev. maje za gledališče, priredili smo jim ekskurzije v Celje, Gornji grad, Koper, Karlovac, Ravne na Koroškem in še kam, šli so na izlete na Sorico, v Beograd, v Zagreb na velesejem, v Črnomelj ... Rekviziti za šport so lepo shranjeni v pisarni komiteja in nihče se ne zmeni zanje. »Z našimi pobi je hudič,« mi je dejal mladinski funkcionar iz Litostroja. Za zapravljanje jim ni škoda jurjev in če katerikrat kdo med njimi v eni noči zakarta pol plače, tudi ni nič hudega, za članarino pa jim je tudi 10 din preveč. Lani smo imeli dovolj sredstev, da bi lahko storili marsikaj ... Kaj pa smo res?« Preden sem šel iz tovarniškega komiteja, mi je pogled obstal na lepi, popolnoma novi in bleščeči se plaketi. Vzel sem jo v roke in bral: Tovarniškemu komiteju ZMS Litostroj za uspešno delo v letu 1963 občinski komite ZMS Ljubljana-šiška. »Ja, kako pa to? Saj ste za svoje delo dobili celo pohvalo, vi pa mi pripovedujete, da so vaši mladinci slabi, da nič ne delajo, da nergajo, da ne plačujejo članarine, da popivajo in kvar-tajo, da ...« »Da, res so taki, vendar ...« »Kaj vendar...?« »Drugod so še slabši...« E. J. Jurja za »auf biks« - JA; kovača za članarino - NE Mladina pred volitvami v DS Odstranjevanje pepela v ljubljanski toplarni član našega kolektiva inž. NEDELJKO PERIČ iz PPB je skonstruiral izredno zanimivo napravo za pnevmatsko odpepeljevanje s pomočjo transportnih korit in korčnega elevatorja. Naprava bo vgrajena v toplarni in bo težka 60 ton. Ta objekt je v Jugoslaviji do sedaj prvi te vrste. Zaščitimo salonitne strehe Nepravilno grajene strehe, ki so krite s salonitom, nam delajo v tovarni vsako leto številne preglavice. Na napuščih cesto zaledeni voda in tako veliki kosi ledu povzroče precejšnjo škodo. Z manjšimi adaptacijami bi take nevšečnosti lahko odpravili. » Objavljamo članek Rudolfa Arha, ki analizira vzroke zaledenitev na salonitnih strehah in priporoča ustrezne ukrepe. Med mnogimi problemi, ki so se pojavili v izgradnji Toplarne v Ljubljani, je bil tudi problem odstranjevanja pepela pod kotli, elektro-filtri in dimniki. Rešitev tega problema je Toplarna zaupala oddelku CO v Litostroju. To bo torej prvo v Jugoslaviji izvedeno pnevmatsko odpepeljevanje s pomočjo pnevmatskih transportnih korit (zračne drče). S podatki 25 t/h odstranjevanja pepela pri temperaturi 130—150 °C je Toplarna postavila zelo stroge pogoje, in to: a) brezprašno delovanje transportne naprave, b) nizka poraba električne energije, c) enostavna izvedba in enostavni način delovanja kot tudi sigurnost v pogonu, d) kontrola transporta in upravljanje naprave z enega mesta, z električno shemo celotnega transporta, opremljeno s svetlobnimi in zvočnimi signali, e) majhne investicije, f) celotna naprava naj se izdela pri nas, brez uvoza, g) upravljanje brez visokokvalificiranega kadra, h) nizka cena celotne naprave. Po podatkih o kapaciteti in pogojih, ki jih je postavila Toplarna, je bilo odstranjevanje pepela izvedljivo na več načinov. Uporaba mehaničnega transporta je -bila že s prvo točko o brezprasnem delovanju elemini-rana ker z uporabo transportnih polžev ali transportnih trakov ne bi bilo mogoče zajamčiti 100 %> brezprašno delovanje -naprave. Kot najbolj ekonomičen je ostal samo pnevmatski transport. Vendar je še vedno ostalo nerešeno vprašanje, kateri pnevmatski transportni sistem bi se najbolj obnesel. Nemogoče je navajati vsa splošno veljavna načela, po -katerih bi bila možna predhodna presoja najgospodamejše uporabe posameznega sistema, kajti pri vsakem projektu je treba upoštevati posebne pogoje, ki so dani -po naravi produkcije ali po lokaciji. Spričo več načinov pnevmatskega transportiranja je bilo treba vsak transportni sistem preiskati in presoditi z raznih gledišč. Zgodi pa se lahko, da se pri odločitvi za najboljšo rešitev ne doseže hkrati tudi najgos-podar-nejša rešitev transportnih zahtev. V našem primeru smo upoštevali 5 pnevmatskih Sistemov, izmed katerih smo se odločili za prenos s pomočjo pnevmatskih transportnih korit in korčnega elevatorja. To je najbolj enostaven in najcenejši sistem, za katerega smo se odločili, razen tega pa edini popolnoma ustreza zahtevam in pogojem Toplarne. Pnevmatsko transportno korito je najboljše transportno sredstvo zaradi majhne porabe pogonske sile, enostavne izvedbe in načina delovanja, sigurnosti v pogonu in hranjenju materiala, ki ga transportiramo. Nobeni gibljivi deli ne pridejo v dotik s transportiranim materialom, kar pomeni po eni strani čuvanje materiala in seveda dolga življenjska doba naprave. Najbolj pa je zanimivo to, da se s pomočjo pnevmatskih transportnih korit brezprašno transportira prašni material. Pnevmatska transportna korita so se najbolj uveljavila v industriji cementa, čeprav -se z njimi lahko transportirajo tudi vsi drugi suhi nelepljivi prašni materiali, kot so: premogov prah, elektrofiltrski pepel, gašeno apno, prah in pepel raznih peči, glinica, fosfati, soda, -kalcijev klorid, milo v prahu, moka, zmleto žito in -drugo. Princip, na katerem temelji delovanje transportnih korit, je, da se prašna gmota, v kateri je kapilarno porazdeljen zrak, obnaša kot tekočina. Pri kapilarno me- šanem zraku obdaja ta do določene mere vsako zrno prahu. To zračno obdajanje onemogoča medsebojno lepljivost prašnih delcev in zmanjšuje trenje na površini korita v toliko, da dobi zmes prahu in zraka lastnosti tekočine, hkrati pa nastaja tanka zračna blazina med porozno ploščo in materialom in da odteka -kot tekočina na rahlo nagnjeni ploskvi. Da se onemogoči medsebojno ločevanje prenešene gmote in zraka je potrebna enakomerna kaoilarna porazdelitev zraka po vsej transportni poti in to tako, da je na vsaki točki pod porozno ploščo enak tlak. Potrebni stisnjeni zrak pa se dobiva iz ventilatorja. Višinska razlika je premagana s pomočjo korčnih elevatorjev, ki so kljub večjim investicijam še vedno najbolj gospodarski. Pnevmatsko odpeljevanje je razvidno iz sheme. Pokrivanje streh z valovitimi salonitnimi ploščami se čedalje bolj uporablja zaradi tega, ker je to cenejše in lažje, montaža pa enostavnejša in hitra. Nagibi salonitnih streh ne smejo biti manjši kot 15 %>. Vendar je priporočljivo že pri 15 %> nagibu spodnje vrste plošč na stikih lepiti s primernimi asfaltnimi lepili in vložki iz jute. Lepljenje je potrebno zaradi zmrzovanja snežnice v dnevih odjuge in večernega zmrzovanja, da streha v spodnjih predelih ne pušča. Na zimo ne smemo pozabiti. Salonitne strehe so v naših krajih pozimi »pretople«, če kurimo v prostorih, ki so pokriti s salonitnimi ploščami. Salonitne plošče so namreč debele le 6 mm in '.. laesflP ■ —i_ mir- ne morejo kljubovati večjim temperaturnim razlikam. Toplota teče od toplejših k hladnejšim delom; torej od notranje ogrevane površine skozi ploščo k zunanji hladni površini, ki je pozimi večinoma pokrita s snegom. Padec temperature v tanki plošči je majhen, kar pomeni, da je tudi zunanja površina plošče sorazmerno »topla«; vsekakor toplejša od na njej ležečega snega. Zato je nujno, da se sneg na dotikališču s ploščo tali in voda-snežnica počasi pronica ob »topli« površini strehe proti kapu. Običajno je del strehe ob kapu hladnejši od »ogrevanega« dela strehe, zato na tem mestu snežnica ponovno zmrzne. Na kapu se nabirajo ledene sveče; če pa je montiran žleb, zmrzne voda v žlebu, ga napolni do roba in okrog njega se nabirajo ledene sveče, ki žleb močno obtežijo. To še ni vse. Led se počasi širi po strehi navzgor, pred njim pa se nabira snežnica. Ko snežnica doseže preklop plošč, pronica skozenj in začne kapati v prostor. Pravimo, da streha prepušča. Temu je kriva »pretopla« kritina, manjka ji torej izolacija, ki duši pretok toplote k mrzli površini. 2e s skromno izolacijo lahko dosežemo prav lepe uspehe. Z dušenjem toplotnega pretoka »ohladimo« površino strehe toliko, da obleži sneg na njej. S tem preprečimo topitev snega in zaledenitev kapu. Najenostavnejšo izolacijo valovite salonitne strehe, ki je pritrjena na strešne lege, napravimo tako, da pritrdimo pod strešne lege izolacijske plošče, debele 2,5 ali 5 cm. Višina leg je običajno 10 do 14 cm. Torej tvori prostor med legami zračno izolacijsko plast, ki je ne smemo podcenjevati. 2e pri minimalni izolaciji se prihrani pri kurivu do 200 in tudi več odstotkov. Toplotne izolacijske plošče so lahko različnih vrst n. pr. heraklitne, plutovinaste, iz žlindraste volne, raznih umetnih mas itd. Njihova uporaba je odvisna od njihove toplotne prevodnosti, še bolj pa od njihove nabavne cene. Največkrat je slabi izolaciji streh kriva previsoka nabavna cena teh materialov. Elektro varjenje pod žlindro Pred leti nam je bil pojem produktivnosti še razmeroma tuj. Sedaj pa se sprašujemo, kako z boljšo organizacijo dela in s svojimi tehnološkimi postopki ob nespremenjenem ali vsaj nebistvenem povečanju števila zaposlenih bolje izkoriščati zmogljivosti in povečati proizvodnjo. V tem članku želim prikazati za nas razmeroma nov način varjenja debelejših pločevin, ki ga v drugih državah uspešno uporabljajo že dalj časa. Shema elektrovarjenja pod žlindro. 1. osnovni material, 2. bakrene plošče, 3. dodajni material, 4. žlindra, 5. talina, 6. zvar Varilni avtomat za obločno varjenje pod žlindro je nov način varjenja za debelejše pločevine od 20 do 100 mm in celo več, brez kakršnekoli obdelave (priprava robov). Vari se vertikalno od spodaj navzgor, talilna kopel je med dvema bakrenima ploščama, ki se hladita z vodo. Vari se s specialnim praškom podobno kot pri EPP* (elektro pod praškom) varjenju. Dodajni material je žica 0 3 mm, ki se dovaja avtomatično. Z naraščanjem varilne (talilne) kopeli se obenem obe bakreni plošči avtomatično dvigata. Varilni postopek še prične pri varjenju pod žlindro kot pri varjenju pod praškom EPP, z vžiganjem obloka. Ko se prašek stali in nastane kopel, ugasne oblok v kopeli. Od žlindre pa nastane toplotna energija, ki avtomatično stali žico (dodani material). Varilna kopel, ki nastane pod žlindro, sestoji iz dodane žice in odtaljenega osnovnega materiala. Varilni proces je zelo miren in ne pride do brizganja. Temperatura pri tej vrsti varjenja znaša približno 2400° C. Termična stopnja učinka je preračunana na 80%>, medtem ko je pri avtomatskem varjenju EPP ca. 60 »/o, pri ročnem pa 25 %>. Ekonomičnost pri tem varjenju pride do izraza pri pločevinah od 40 mm naprej. Ta način varjenja je hiter in cenen, zvar je kvaliteten, površina zvara pa zahteva le minimalno obdelavo. Podatki nam kažejo, da je varjenje pod žlindro pri debelini 40 mm sedemkrat hitrejše kot pri avtomatskem varjenju EPP. V naši pločevinami bi prišel v poštev tak avtomat manjšega tipa za varjenje bobnov in debelejših pločevin. V Sovjetski zvezi in tudi v drugih državah že uporabljajo novejše načine varjenja podobne opisanemu, samo da namesto praška uporabljajo plin CO2. Za nas bi bil drugi način bolj priporočljiv, ker pridobivamo zadostne količine plina CO2 doma, prašek pa moramo uvažati. Avgust Martini Op. uredništva: Želimo, da bi člani kolektiva, zlasti strokovnjaki, pošiljali uredništvu več takih člankov in tako informirali vse bralce o novostih v tehniki, ki bi jih lahko s pridom uporabljali tudi v naši tovarni. SOVJETSKA VALJARNA V Kramatorsku (Sovjetska zveza) imajo valjarno, kjer zvaljajo 500 kg težek jekleni lingot v 122 milimetrov debelo, 1,85 m široko in 2 km dolgo pločevino s hitrostjo 90 km na uro. Zamujena kronika Na zdravje, živio, vi, predragi bralci, razmer domačih dobri poznavalci, ki za vogali litostrojskimi čvekate misleč, da v jetra probleme vse poznate. Ker duh le zdrav med nami naj živi1 in da med seboj prečistimo stvari, bom spregovoril v nekaj vrstah teh želeč, da komu le bo šlo na smeh. Dolgo časa so nam govorili, pa še sveto obljubili, da plavalni bo bazen prav kmalu dograjen. Nato so bagri zaorali nam smrekce lepe poruvali, vredne milijončkov par deset, za nje dobili smo le tri — preklet. Graditelj je postavil planke, dobil nekje denar od banke, luknjo rije v globino bager, vse zaplankano je kakor lager. Planke pa imajo luknje in marsikdo skoz’ te ven smukne. To tisti so, ki šiht jim je odveč, pa fliknejo, adijo, v menzo, preč. Tam si deci tri natoč’jo, pa še mal’ k Majolki skoč’jo, se vrnejo ob dveh nazaj, tako je šiht prav hitro v kraj. Čuvaj se budni v hiš’ci smeje, si ob pečki topli ritko greje, s svojimi očmi v to ne dreza, skoz’ luknje prideš pač, če je le — veza. Iz jame, ki so jo razrili, zidovi za bazen ne bodo vzklili, le velik bo kanal nastal, še marsikaj v neznano bo speljal. So cigaretam cene poskočile, skomine s tem premnogim so minile in ker zdravje ljubo močno cenim, naj tole vam še zdaj omenim. Pomislite, kadilci, s svojo glavo, prenehajte s tole travo, potem bo moral ves tobakov plan, zamenjat cel asortiman. Še ena bila je senzacija, je ni rešila delegacija: je narod šel v novi blok, že jok je prvi dan in stok. Prisoten bil je mož postave a paragrafe našel ni ta prave, da nasilnika bi vrgel ven, za to je zakon zapleten. Res, ta kronika je malo pozna, situacija pa vendar ni tak’ grozna, ker rok zamudni prišel je že v navado, mogoče v Litostroju še dobil bo kdo nagrado. Če kdo še kak problem ima, naj hitro ga v uredništvo da, ga v lepe verze bom povil, z vseh strani ga obsvetlil. Nas taka stvar pač vse zanima, posebno če lepo se rima, bo koza cela, sit nergač, lepo pozdravlja vas Čvekač ZS HAZ^EBBHO Že nekaj let nismo mogli razširiti ali zgraditi nobenega novega večjega objekta v tovarni. Občinski forumi pa so nam zagotovili, da bodo od 1. aprila dalje kazali za naše potrebe najširše razumevanje Od 1. aprila se bom pa res poboljšal. ) ','VX \Uyr*A' Dne 1. IV. prispe v Litostroj kompletna oprema za rekonstrukcijo metalurških obratov. Pripravite prostor! BS Ljubljana, 1. aprila: zdravniki med seboj. »Sem pa res začuden. Danes ni bilo v ambulanto še nobenega bolnika.« Nikoli nismo odstopali od sklepa, da ponovno sprejemamo v službo nemške »praktikante«. O tem jasno priča parkirni prostor pred tovarno 1. IV. bomo za modelno mizamo pričeli betonirati kopališče. Delavci mestne kanalizacije so že izkopali in pripravili teren za nadaljnjo delovno fazo NOVA LADJA ZA SVETILNI-CARSKO SLUŽBO V Kraljeviči so v januarju zgradili ladjo »Sagardeep«, ki ima 554.000 ton nosilnosti in je namenjena za indijsko ministrstvo transporta. To naj bi bila specialna ladja za oskrbovanje svetilnikov in njihovo popravljanje in je do sedaj največja te vrste na svetu. Ladja je najsodobneje opremljena in razen glavnih strojev, ki imajo 14.000 KM, je . ves drugi material izdelan pri nas. Kooperanti ladjedelnice so bili Jugoturbina, Rade Končar, Vulkan, Torpedo, Litostroj, Železarna Zenica in Jesenice. FANTASTIČNA NOVICA Litostrojska medplanetarna raketa Napočil je trenutek, ko lahko objavimo fantastično novico, ki bo v nekaj urah zatem, ko izide naš list, preletela vse kontinente naše zemlje. Posredujemo vam dobesedni telefonski pogovor med ameriško raketno bazo in nekim litostrojskim konstruktorjem, katerega ime bomo iz razumljivih razlogov zamolčali; za skrivnost je vedelo doslej le nekaj litostrojčanov in nekateri najvišji jugoslovanski in ameriški strokovnjaki. Halo ... halo ... govorite ... Cap Kennedy - raketno oporišče kliče Litostroj... speak please... nujen razgovor... halo ... halo ... Mister Stanly Crue pri telefonu ... yes, za Litostroj... da, jaz sem, specialni tehnični svetovalec US Army ... Fantastično ... vašim tehnikom je uspelo razvozlati uganko, ki bo človeku odprla pot v vsak kotiček vesolja... X-M z 89 = 00 formula bodočnosti... Začnite takoj z izdelavo prototipa ... raketa VOiP-5 čaka samo še vašega motorja ... dotok goriva — tako preprosto in učinkovito, neverjeten pospešek ... halo ... by ... Z obrazov litostrojskih inženirjev, tehnikov in konstruktorjev je izginila skrb, uspelo jim je... Komisija 200.000 je razpisana ... Začelo se je pred letom dni. Kot strela z jasnega se je pojavil mister Greeasy von Brown. Bolje, priletel je z letalom. V aktovki je prinesel kup načrtov. Prav litostrojskim tehnikom je zaupal. »Manjka nekaj, manjka formula in motor bo stekel«, jim je dejal. »Nikjer na svetu jim to ni uspelo razvozlati.« Začeli so se meseci dela. V kletnih prostorih tovarne so si uredili laboratorij. V največji tajnosti so začeli s prvimi izračuni in zaupali vase. Uspeti in dokazati svetu, da je pogon magnetno-turbinskega motorja mogoč z uporabo kalcijevih izotopov, ki se morajo med seboj spajati v prečni reakciji po formuli X-M/ z 89 = 00. Najteže je bilo najti material, ki bi prenesel velike pritiske, bil odporen proti toploti in obenem ohranil prožnost. Preizkusili so materiale vseh svetovno znanih železarn. Večina izmed njih ni prenesla niti preizkusov z ultra-sigma žarki, dirigiranimi preko selenitnega u-smernika. Ustrezen material so pridobili iz meteorja, ki je pred mnogimi leti padel na ljubljansko barje. Material je bil izredno trden, tako da se z navadnimi wi-dia noži sploh ni dal obdelovati. Popustil je šele pod konicami pravih diamantovih nožev. Pogonsko gorivo so sestavili iz kom-primiranega argona pri absolutni ničli -273° C. Ostali tehnični podatki so zaenkrat še skrivnost in ni izgle-dov, da bodo prišli v javnost. Ko to pišemo, je motor bodočnosti že popolnoma izdelan. Čakamo veliki dan... 1. -IV. 1964, ki bo v zgodovini Litostroja zapisan z zlatimi črkami. Tega dne bo preizkusni laboratorij odprt za vse litostrojčane, da si ga bodo lahko pobliže ogledali skozi tanka svinčena stekla. Vsi skupaj pa bomo slovesno pozdravili odpremo novega raketnega motorja na letališče v Brniku. Od tu ga bodo z reaktivnimi letali odpeljali v raketno oporišče Cap Kennedy na Floridi. P. S. Pri obdelavi na karuslu je ostala večja količina obrabljenih nožev iz diamanta. Te bodo lahko litostrojčanke kupovale v vseh tovarniških bifejih po zelo znižanih cenah. Nevarnosti atomskega žarčenja ne bo več in diamant bodo lahko brez posledic nosile vdelan v prstan. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da je ma- terial, ki so ga pridobili iz meteorja, izredno primeren za izdelavo umetnih zob. Istega dne bodo v ambulanti po meri izdelovali nove zobe iz tega materiala. Vsi reflektanti naj se prijavijo za pregled ob šestih zjutraj. Domov bodo odšli že z lepimi belimi zobmi. Lado Lucu STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenile. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. TEHNIKA Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu. Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X 29 cm. Letna naročnina: 12.006 dinarjev. Posamezna številka: 1250 dinarjev. Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVACKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7ZH; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5300 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji je 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru