ZAKAJ TAKO - ZAKAJ TAKO - ZAKAJ
Kajenje v javnih prostorih
Nenehno si prizadevamo za varstvo in sanacijo onesnaže-nega in zastrupljenega člove-kovega okolja. Zlasti še je po-stala ta tema aktualna sedaj, ko se spet bliža zima s kurje-njem, slabimi vremenskimi razmerami in ostalimi faktor-ji, ki širijo odstotek škodljivih snovi v ozračje do nevarnih vrednosti.
Skrbimo za čim ugodnejšo makroklimo, pri tem pa zane-marjamo mikroklimo naših najbližjih in nas samih ter jo
nenehno zastrupljamo z di-mom na tisoče prižganih ciga-ret.
... kajenje - »Odločitev za ali proti cigareti je stvar posa-meznika«, bo morda kdo opo-rekel. To sicer drži, vendar le dotlej, dokler kadilec vleče dimčke le v svojem tesno za-prtem stanovanju. Brž ko pa začne zračiti in se z dimom prenasičeni zrak začne širiti po stopniščih in skozi okna v sosednja stanovanja, kot mi je nedavno potožila znahka iz Hudovernikove ulice, posta-
ne stvar že »res publica«. Še najbolj pereč pa je problem kajenja v vseh javnih prosto-rih, kjer nekaj kadilcev lahko v borih minutah za lep čas za-packa ozračje.
Tako kot na primer tova-riš, ki je med čakanjam v vrsti pred okencem nove po-slovalnice LB na Poljanski ulici nervozno puhal dim v čakajoče in mu nihče od od-govornih ni rekel niti besedi-ce. Podoben odnos do kadil-cev imajo tudi na banki v Čo-povi, kjer sem uslužbencu namignila, naj vendar opozo-ri mojega soseda, da bi lahko ugasnil svojo že četrto ciga-reto, pa mi je odvrnil: »Če vas ne posluša, tudi jaz ne bom nič dosegel«. Prizadeti tovariš pa je tnirno kadil da-lje.
Boljše je stanje v večjih bla-govnicah, kjer so kupci vsaj kanček bolj disciplinirani kot obiskovalci kulturnih usta-nov. V prostorih pred dvora-no MGL je med odmorom at-mosfera tako zadimljena, da niti obraza svojega sobesedni-ka ne vidiš, če sta pol metra oddaljena. Da o smradu, pe-kočih očeh in nezdravem vdi-hovanju takega zraka sploh ne izgubljamo besed.
Morda je za spoznanje bolj znosno v stavbi Opere, kjer so zastrupljanju obiskovalcev namenili poseben prostor -KADILNICO. Tudi v prostore ostalih javnih ustanov zahaja-jo kadilci s prižganimi cigare-tami, tako so večkrat sila za-kajene celo telefonske govo-rilnice in zlasti še javni WC, nič boljše pa ni v dveh naj-večjih kinematografih v obči-ni Center.
Naj na koncu omenim še zdravstveni dom Center na Miklošičevi, kjer kadijo v glavnem res le na hodnikih, a so kljub temu zakajene tu-di čakalnice, saj so vrata ve-dno odprta. Prav tu bi velja-lo nekaj ukreniti, saj gost zrak, nabit s cigaternim di-mom in vonjem po tobaku gotovo nima ugodnega vpli-va na čakajoče bolnike.
Primerov, ki kar vpijejo po čimprejšnji učinkoviti prepo-vedi kajenja v javnih prosto-rih je še veliko - izvzeti niso niti kupeji za nekadilce, kjer nekateri potniki nemoteno kadijo in jih sprevodnik sploh noče opozoriti, opozorila pot-nikov pa so itak bob ob steno.
Zato menim, da je skrajni čas, da se s skupnimi močmi postavimo po robu prižga-nim cigaretam na javnih prostorih in javnih usta-novah. V naši družbi je pre-cejšen odstotek otrok in mla-
dine, ki jim moramo zagotovi-ti zdravo okolje, zato si mo-ramo končno le priznati, da onesnaževalci zraka niso le izpušni plini, bencinski hla-pi ter prah in saje iz tovarni-ških dimnikov, marveč tudi kadilci v veliki meri prispe-vajo k zastrupljanju člove-kovega okolja.
Dr. Nadka Mazi